KA.TOLJSK CERKVEN LIST.
nDaniea" izhaja vsak petek na celi poli, in velja Po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. v tisKarmci sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl, ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej
List 25.
Te6aj XL
V Ljubljani, 24. rožnika 1887.
JAKOB,
po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof Ljubljanski,
vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa!
(Dalje.)
Sv. oče, papež Leon XIII pa tudi popolno zaslužijo, da smo jim vdani v verni ljubezni. Velik je blagodar, kateri nam daje Gospod Bog po papežu. Po njem dobimo vselej polnoverno vodilo za naše mišljenje in delovanje v premnogih in različnih naukih, o katerih se kaj rado terdi, da določujejo našo srečo ali nesrečo. Nam ni treba, da bi nas morala še le žalostna izkušnja poučevati, kako škodljiv je ta ali oni nauk, kajti pojasnijo nam ga vselej sv. oče v luči razodenja božjega, čigar zanesljivi varuh so; in pojasnijo nam ga tudi o pravem času, da se moremo obvarovati vseh škodljivih posledic. V tem obziru moramo kar občudovati papeža Leona XIII. Kažejo se nam vselej in povsod kot dobrega, čuječega, preskerbnega pastirja. Naj navedem samo nekatere podrobnosti. Čez dalje bolj in bolj spodkopava se resnoba in svetost zakona; s tem pa tudi družinska sreča in ljudsko blagostanje. Temu pa gotovo niso krivi Leon XIII. Kmalu po nastopu svoje službe povzdignili so bili glas ter svarili nas pred nevarnostmi, katere žugajo tem hujše človeški družbi, čem bolj ljudje pozabljajo, da je zakon zakrament, sredstvo milosti, in čem manj si prizadevajo, v zakonu tako živeti, da bi bili vsprejemljivi za milost božjo, in da bi z njeno pomočjo spolnovali dolžnosti ter voljno prenašali križe in težave svojega stanu.') — Tudi ni papeževa krivda, če se kaže že pri mladini pogostokrat nek protikerščansk duh: čujejo se od dne do dne glasneje tožbe, da je mladina nepokorna in nespoštljiva do starišev, neposlušna do prestojnikov, da se brezobzirno vzdiguje zoper duhovsko in svetno gosposko. Kadar se le prilika ponudi, svare sv. oče pred žalostnimi posledicami neker-ščanske vzgoje otrok, združene z versko vnemar-
') Encycl. „Arcanum div. sapientiae consilium", d. 10. Febr. 1880. (DiOc. BI. 1880 2. I.)
nostjo, naj se že to godi v domači hiši, ali v šoli. ') — Ni dalje papeževa krivda, če se neki škodljivi nauki (kakor: prostozidarstvo, socijalizem in komunizem itd.) vedno globlje in globlje vcepljajo ljudstvu ter se po skrivnih družbah vedno dalje in dalje širijo; škodljivi nauki, pravim, ki ne spodkopavajo samo cerkve božje in deržave, ampak tudi vso človeško družbo. Opozorili so že več kot enkrat ljudstva in njih vladarje, da se izgublja z veljavo božjo in z veljavo njegove sv. cerkve tudi veljava vladarjev in njihovih vlad; da se ruši 8 čeznaravnim redom sv. vere tudi naravni red v človeški družbi.®) — Tudi ni papeževa krivda, če se veda bolj in bolj oddaljuje od Jezusa Kristusa, ki je prava luč, „raz8vitjajoča vsacega človeka, kateri pride na ta svet," a) in če vodi tolikrat v pogubljenje, mesto v življenje. 4) — Nikakor ni njih krivda, če zastruplja brezverno in nepošteno časuikarstvo vse naše zadeve in terga iz sere vero toliko in toliko ljudem v njih časno in večno nesrečo. Sv. oče nam dovolj jasno kažejo, kakšna bodi veda, po katerih potih hodi, katerih pomočkov naj se poslužuje, da ne bo nasprotovala ni Bogu ni njegovemu razodenju v sv. veri. Kažejo nam določno, kakšne dolžnosti imamo do časnikarstva, da ne samo sebe, ampak tudi svojega bližnjega škode obvarujemo.5) Pač res, s sv. Pavlom smejo tudi sv. oče reči: rKdo oslabi, in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo?"®) Papež Leon skerbe za oznanovanje sv. evangelija takim, „ki sede še v temi in v smertni senci," ") prizadevajo si, da bi se vernili krivoverci in razkolniki k resnici in jediuosti katoliške cerkve.s) Naj velja vzbuditi in vterditi življenje v duhu sv. cerkve,9) ali pospeševati
1878. (Dioc. BI. 1878. 8. I.) — Ep. „Quod multum diuque" ad Eppos. Hung., d. 22. Aug. 1889. (Dioc. BI. 1886. pag. 80.) -) Ene. „Quod Apostolici muneris", d. 28. Dec. 1878. (Dioc. BI. 1879. 1. I.) — Ene. „Diuturnum", d. 29. Jun. 1881. (Dioc. BI. 1881. 8. I.) — Ene. „Humanum genus" d. 20. Apr. 1884. (Dioc. BI. 1884. 5. I.) — Ene. ,,Immortale I)eiu, d. 1. Nov. 1885. (Dioc. BI. 1886. I. 1.) 3) Joan. 1. 9. 4) 3) Ene. ,,Aeterni Patris", d. 4. Aug. 1879. (Dioc. BI. 1879. 10. I.) 5) Vide Dioc. BI. 1879. 9. I. — Cf. Ene. „Pergrata NobiV* ad Eppos Lus't., d. 14. Sept. 1886. (Dioc. BI. 1886. pag. 100.) 6) II. Cor. 11. 29. ") Luc. 1. 79. s) Vide Dioc. BI. 1878. 10. I. — 1870. 7. I.— 1881. 11. I. ») Cit. ep. ad Eppos Lusit. (Dioc. BI. 1886. pag. 99. sequ.)
tudi med neduhovniki in neredovniki čednosti kerščanske popolnosti, kakor je občudujemo v sv. Frančišku Sera-finskem, ') povsod zapazimo Leona XIII, kako tu opominjajo in vspodbujajo, tam oserčujejo in krepčajo. Njih velikodušnemu sercu in njih ljubezni za sv. stvar mej nami pa ni dovolj, da sami gore za vse dobro, marveč nebo in zemlja morata pomagati, da pride k nam kraljestvo božje. Zato prosijo sedaj pomoč svetnikov v nebesih, kakor sv. bratov Cirila in Metoda, sedaj zopet opominjajo svet k pokori v sv. letih, da pripravljajo človeška serca vsprejemljivejša za milost božjo:3) sedaj nas priporočajo Kraljici sv. rožnega venca, 4) sedaj sv. Mihaelu, vojvodi nebeških trum v boji zoper hudobnega duha. a) — Vse to so že storili sv. oče za nas, in po svoje lahko tudi oni terdijo s svetim Pavlom: »Vsem sem vse postal, da vse izveličam.* 6)
Sedaj vas pa vprašam: Ali bi se mogel veseliti kak oče v dan svoje slavnosti tudi najlepših darov svojih otrok, če bi bilo pa njih serce in njih čutje merzlo do njega, in če bi ne hoteli vedeti iu ceniti, kaj je za nje storil ? Če nočemo tedaj, dragi moji, samo minljive zunanjosti, ampak jedro in sad slavnosti, praznujmo zlato mašo sv. očeta tudi s pristojnimi notranjimi čutili; t. j. vsprejemajmo nauke sv. vere, katere nam sv. oče oznanujejo, spolnujmo vse njih zapovedi, ter si vedno prizadevajmo, ravnati se po vseh njihovih nasvetih in vspodbudkib, da se tako poživlja in krepi kerščansko življenje med nami; z eno besedo: obhajajmo papeževo slavuost s čutili verne vdanosti in otroške ljubezni. Sv. oče Leon XIII to zares zaslužijo, ne samo zarad svoje visoke časti, ampak tudi po vsem, kar so nam že storili.
Vdanost in ljubezen do sv. očeta moramo pa tudi s tem kazati, da za nje molimo. Nikdo drugi, kakor Jezus Kristus sam, je bil, ki je pervi molil za sv. Petra, ter nam tako naznanil, kaj smo tudi mi dolžni poglavarju sv. cerkve. Bilo je pri zadnji večerji. Tu pravi Jezus Petru: „Simon, Simoni glej satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jaz pa sem prosil zate. da ne j^nja tvoja vera. in ti, ko se kdaj spreoberneš, poterdi svoje brate."') Satan, nasprotnik vsemu dobremu, skuša tudi dandanes škoditi sveti stvari božji, kjer le more, ter nas presejati, kakor pšenico. V ta namen napada zlasti sv. očeta in rimsko cerkev, mater vseh cerkva sveta Ni se sicer bati, da bi mogla vera Petrova omagati, kajti Gospod je molil zanj. In ravno to nam je v poroštvo in v znamenje prave vere. Vendar pa hudobni duh lahko drugače veliko škodi apostoljskemu Sedežu, iu po njem vsej cerkvi. Ali ne gledamo z lastnimi očmi, kako škodljivo vpljiva sedanje žalostno stanje sv. očeta ne le na Rim in na Italijo, ampak tudi na toliko druzih delov sveta, zlasti pa v deželah, kjer se seme svete vere šele seje? Dolžnost naša je tedaj, moliti, naj usmiljeni Bog okrajša sv. očetu dneve izkušnje, da bo rimskemu Prestolu zopet kmalu mogoče, ca vse strani širiti prosto in vspešno svoj blagonosni vpljiv. Saj je rimska stolica od Boga vstanovljena v izveličanje človeških duš.
(Konec prib.)
') Eoe. ,,Auspicato coueesaum est", d. 17. Sept. 1882. (Diiic. BI. 1882. 11. I. io 1883. y. I.) Ene. „Grande munus", d. 30. Sept. 1880. (Dioc. BI. 1880. 9. I.) 3) Vide J>i«k. BI. 1879. 3. I.; 1881. 3. I.; 1886. II. 2. 4) Ene. „Supreini Apostolatus", d. 1. Sept. 1883. (Dioc. BI. 1883. 10. 1. in 1885.10.1.) Vide Dioc. BI 1886. pag. 69. 6) 1. Cor. 9. 22- ') Luc. 22. 31. 32.
JANEZ NEPOMUK
PO BOŽJI IN APOSTOLJSKEGA SEDEŽA
MILOSTI
teržaški koparski škof
v
Častiti duhovščini in vernim katoličanom združenih škofij
mir, pozdrav in blagoslovi
Redka slavnost. ki se ima veršiti koncem tekočega leta. ko bodo sv. Oče Leo XIII. obhajali svojo zlato mašo, napoluuje z radostjo serca vernih katoličanov, ki se tudi zunanje na mnoge načine razodeva; ta splošna radost pa, preljubi! je izraz one vzajemne edinosti, po kteri se odlikuje katoliška Cerkev od vseh dru/.ih verskih zadrug, in zato smemo mi z aposteljnom reči • Mi, dasi nas je veliko število, smo eno samo telo v Kristusu Jezusu; eno telo in en duh". ')
Mi smo eno telo, zato so nam sv. Oče sredina edinosti, glava katoliške Cerkve; mi smo en duh, zato smo po mislih in čutenju združeni z dvesto petdesetimi milijoni katoličanov, ki bodo o priliki zlate maše sv. Očeta Leona XIII. pokazali moč edinosti, ktera veže z njegovim glavarjem mnogobrojno katoličanstvo.
Da se naša radost dopolni, predragi! premišljujmo občudovalno moč verhovnega glavarstva, po kterem je katoliška Cerkev eno telo in en duh, občudujmo sveto mesto, novi Jeruzalem, kjer prebiva Bog z ljudmi, ter učimo se živeti tako, da bomo vredni udje tega toli slavnega telesa, zato da, kakor smo bili po milosti božji prišteti udom bojevalne Cerkve, bodemo enkrat tudi uversteni med ude poveličane Cerkve.
Jezus Kristus, pravi sv. apostelj Pavel, „je glava Cerkve"; on deli udom moč in rast po svoji milosti; on jih druži med seboj v eno telo po veri; on jim daje pogum po upanji, on jih poživlja po ljubezni. Kakor odvisi v človeškem telesu vse duševno delovanje od duše, ktera misli. hoče. čuti ter zapoveduje posameznim udom; tako izvira tudi v telesu sv. Cerkve vse čezna-ravno iz Kristusa: v zakramentu sv. kersta postanemo otroci božji, dediči nebeškega kraljestva — je Kristus, ki nam deli to milost; v zakramentu sv. birme se nam po pokladanju škofovih rok pomnoži milost, v sv. kerstu nam podeljena — je Kristus, ki nam jo pomnožuje; zakrament mašnikovega posvečevanja deli moč, da smemo in moremo opravljati preimenitno službo mašništva — je Kristus, ki nam deli to moč; drugi zakramenti nam delijo ali množijo milost — je Kristus, ki jo deli ali množi; pri sveti maši se daruje Bogu daritev nove zaveze — je Kristus, ki se daruje: On želja narodov, ustanovitelj sv. Cerkve, oče prihodnjega veka, Bog češčen na veke.
Pa sv. Cerkev je društvo ljudi, sv. vera se mora oznanovati z besedo, sv. zakramenti morajo deliti milost po vidnih znamenjih: zato mora biti Cerkev vidno društvo, zato morajo ljudje oznanovati besedo božjo ter posvečevati duše, zato so morali biti izvoljeni ljudje, po kterih naj bi doveršil Kristus v najsvetejši daritvi odrešenje sveta. In glejte! izvoljeni so aposteljni, kterim izroči Kristus nadaljevanje svojega dela na zemlji in ono isto oblast, ktero je bil on dobil od Očeta; aposteljnom izroči oznanovanje besede božje; aposteljnom da oblast grehe odpuščati ali jih zaderževati; aposteljnom podeli oblast vladati družbo vernikov; aposteljnom zagotovi svojo vsemogočno pomoč do konca sveta; aposteljni so učeča Cerkev, v kteri in po kteri nadaljuje
') Rom. XII. 15.
Kristus nalogo od Očeta mu izročeno ter zveršuje trojno službo, prerokovo, duhovnikovo in kraljevo.
Cerkev je učiteljica sveta: ona je prižgala svetu tavajočemu v temi nevednosti in malikovalstva luč sv. vere, ki je zasijala po vesoljnem svetu, in tristoletno neusmiljeno preganjanje ni moglo zadušiti razširjanja kerščanske vere. Sv. Cerkev hrani neomadežano ter razlaga, kolikor je potrebno, sveto od Kristusa ji razo-deto vero; in neštevilne krive vere niso mogle oskruniti čistosti tega nauka, niso mogle vzeti svetlobe tej luči. — Cerkev posvečuje svet: ona podpira po sv. zakramentih človeka v vseh duševnih potrebah; ga prerodi, mu daje moč, ozdravlja duševne bolezni, ga tesno združuje s Kristusom, posvečuje zakon, ga tolaži in krepča v smertnem boju; ona deli v najsvetejši daritvi svete maše posameznim zasluženje one daritve, ktero je opravil za vesoljni človeški rod Zveličar sveta na Kal-variji. — Cerkev izgoja in izreja svet; ona napeljuje po svojih zapovedih človeka, da zatajuje svoje živalske nagibe, da se protivi upljivu zunanjih stvari; ona po svojih obredih povzdiguje duha ter uči, da človek ne živi le ob kruhu, ampak da ima imenitnejšo in mnogo slajšo hrano, kakor so vse posvetne radosti.
(Konec nasl.)
Kosci, ženjice, mlatiči.
Listič „Asscciatiou pravi: Bliža se zopet čas žetve in tu mi kot starejšemu dušnemu pastirju dovolite, da nektere besede spregovorim.
Duhovni pastir, po čigar duhovniji žanjejo tuji ženjci (pri nas ženjice), moral bi z bistrim očesom opazovati hiše, v kterih ostajajo (tuji delavci, delavke), zlasti ako so v tacih hišah otroci in posli. Nekaj tacih tujih delavcev (delavk) je pametnih, en del njih je len in nemaren v verskih rečeh in pri delu, tretji del pa je čisto spačen; taki ljudje umazano govore na polji in po hišah, vdani so pijančevanju, — in na marsikterih krajih delajo brez sile tudi celo ob nedeljah in praznikih (kar se je enekrati godilo tudi že v Ljubljani).
Gospodarji o tem času potrebujejo take zunanje pomoči in prišli bi kterikrat v naj veči zadrego, ako odpravijo take delavce (delavke); v skušnjavo tedaj pridejo, molčati k vsim malopridnostim koscev, ženjic, in tedaj terpeti okuževanje na polji in doma v hiši. Meni je znan en sam primerljej, da je čverst kmet v moji tari gerdemu govorjenju nekega ženjca s tem storil konec, da ga je proč spodil. Drugi kmetje sami govore in se smejajo z nesramnežem, ali pa mlačno molče, ne vede kaj početi pri taki nemarnosti. Resni duhovni pastirji morajo zoper take nesnage pomočka poiskati. Kar mene tiče, opominjam s prižnice svoje farane, da naj dobro gledajo pri sprejemanji koscev in ženjcev, da le čedne in spodobne ljudi sprejemajo, in povem jim, kcliko je ležeče na ti izvolitvi, kaj iz tega utegne izvirati. Tudi opominjam delavce (delavke), da naj svoje verske dolžnosti zvesto spolnujejo in se pametno obnašajo (da n. pr. ob jedi, zvečer itd. molitve opravljajo, da naj grejo k božji službi, ako so čez nedeljo ali praznik v fari itd).
Vzamem še v misel njih težavno delo (da si n. pr. zbirajo zasluženje tudi pri Bogu, ako vestno delajo in svoj trud Bogu darujejo); in zvedil sem, da to radi slišijo, posebno pa kar je med njimi dobrih. Tudi v pogovorih s kmeti marsiktero besedo obračam na to zadevo, in mislim, da ni brez sadu. —
To je pač res potrebna skerb gospodarjev in duhovnega pastirja. Dostikrat se še več hudega godi tudi
na poti na delo in od dela domu. kakor pri delu samem, posebno o sušenji in spravljanji merve. Na poti naj hodijo moški sKupaj in ženske skupaj; otroci, kolikor je moč, naj ne delajo pri odrašenih, ne hodijo z njimi. Gerdo je posebno, ako se na težke vozove še polno delavskega ljudstva na seneni voz natepe. Sram vas bodi! Ah se vam zraven tega tud?" uboga živina nič ne smili? Cez noč ostajati pri tacih poljskih opravilih je zelo nevarno. Vstane lahko ogenj, ki čednost pokonča in gori dalje na ucem svetu. Mlačva in zlasti mčtje prosa je velikrat ob enem šola peklenska za mlade ljudi. Ob času trenja lanu se peklenšček včasi mastno pase! Pogleda naj se tudi posebno nazaj — še na pašo, da se že otroci ne okužijo. Vode so mladini perva šola pohujšanja: Gorje odrašeuim, ki puste otroke brez obleke — celo sredi vasi po vodi berlazgati in kopati se! Otrok, ki sramožljivost zgubi, je zgubljen. Podnevi in po noči naj gospodarjevo in gospodinje, očetovo in materno oko čuje in budi na družino in delavci, nad mladino in otroci!
Spominjajte se pa vsi, kako velik je greh, kolika nehvaležnost, ako se celo takrat, ko se lepi darovi Božji spravljajo, pa zraven tega večni Bog žali! Ali bi bilo čudo, ko bi treščilo v lepi pridelek in v ljudi, ki ga med smertnim grehom spravljajo? Polja so lepe, vse dobro kaže; *) ne žalite tedaj Boga. da ne pride huda ura; pri spravljanji pridelkov pa hvalite Boga, od kterega pride vsak dober dar.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Dragi rojaki! Verni katoličani!
Bliža se vesela svečanost, na katero se radostno pripravlja vesoljni katoliški svet; sv. Silvestra dan obhajajo namreč sv. Oče, Leon XIII, priljubljeni poglavar katoliške cerkve, veselo petdesetletnico svojega slavnega mašništva, svojo zlato mašo. Ako že pri vsaki družini očetova petdesetletnica vso hišo z veseljem navdaja; ako se v vsaki kerščanski občini zlata maša duhovnega pastirja slovesno obhaja, ter pošteni verni radostnega serca svojo ljubezen in hvaležnost tudi v djanji ska-zujejejo: ali hn bode še bolj vesoljna kerščanska družina svojemu predobremu očetu, katoliška cerkev svojemu nar višemu pastirju pri taki redki slovesnosti skazovala svoje serčne vdanosti, svoje dolžne hvaležnosti?
Slovesno in ginljivo se je obhajala 1. 18G9 zlata maša ranjcega papeža, blagega Pija IX, ter je obudila navdušenost po mestu in po deželi. Z enakim sočutjem in spoštovanjem naj se praznuje zlata maša slavnega Leona XIII, toliko več, kolikor žalostneje je Njihov sedanji položaj, in kolikor bolj temeljito pojasnujejo Njihove krasne okrožnice današnje razmere in potrebe. Zato nam bodi prav zaželjena ta redka svečanost, da vsaj nekoliko izrazimo svojo sočutno ljubezen in hvaležno spoštovanje toliko modremu in skerbnemu očetu, našemu izverstnemu Leonu XIII.
Naša dolžna hvaležnost in vdanost naj pa ne bode le v sercu ali v lepih besedah, temuč v djanji naj se razodeva, dela naj govore.
Da se pa ta dela ljubezni v lepi slogi po enem načertu izveršujejo, ter se jih vsi katoličani vdeležiti zamorejo, se je osnoval že minulo leto središni ali centralni odbor v Bolonji na Laškem, in kmalo tudi na
*) Op. To je bilo pisano še predno ae je slišalo o grozni toči na Dolenjskem.	Vr.
Dunaji za Avstrijo. V tih io druzih odborih so se določili in postavile za svečanost zlate maše Leona XIII te le tri točke: 1. Dostojno darilo ali štipendij za zlato mašo; 2. cerkvena razstava v Vatikanu; 3. romanje iu poslanje v Rim.
1.	Pred vsim naj se nabirajo dobrotni darovi ter se podarijo sv. Očetu kakor štipendij za zlato mašo. Sv. Oče bodo kot poglavar vesoljne cerkve tisti slovesni dan presveto daritev opravili za vse verne kristijane, zlasti pa še za tiste, kateri so v ta namen kaj podarili. V to sverho pa zadosti ne le zlato bogatih, temuč tudi vinar revnih. Kater verni kristijan pa bi ne želel se vdeležiti neskončnega sadu te presvete daritve?
To radovoljno darilo, ki se pri tej veseli priliki nakloni sv. Očetu bo razveselilo Njihovo blago serce, ker Jim bo dobro došlo za Njihovo vzvišeno, težavno apo-stoljsko službo. Kajti pri vladanji in oskerbovanji vesoljne cerkve imajo papež na vse strani velike stroške, sami so pa oropani vsih prihodkov in pomočkov. Zato bodo verni kristijani radi darovali kake solde za razne potrebe in blage namene sv. Očeta.
2.	Kakor pa dobri otroci svojega očeta v potrebi podpirajo, tako mu tudi radi kako veselje narede. Zato bodo tudi verni kristijani vesoljnega »veta Očetu o lepi priliki zlate maše skusili veselje narediti z veliko cerkveno razstavo v Vatikanu, znani papeževi palači, kjer se bodo v javni ogled razstavila razna dela cerkvene umetnije. n. pr. cerkvena obleka in posoda, svečniki, podobe i. t. d. Vse razstavljene reči bodo zopet prijetno darilo sv. Očetu, da jim služijo za naj imenitniše opravilo Njihove službe, namreč v razširjanje kraljestva božjega po misijonarjih v daljnih krajih med poganskimi narodi.
3.	Kakor se je o slovesnih prilikah že večkrat osnovalo in veršilo skupno romanje v Rim. ki je središče katoliške cerkve, ter so se verni raznih stanov obilno in radostno vdeležili: tako se bo napravilo tako romanje tudi o priliki papeževe zlate maše, da zamo-rejo verni, katerim razmere pripuste, obiskati slavni grob pervega papeža, sv. Petra, ter od njegovega naslednika Leona XIII neposrednje prejeti sveti blagoslov.
La bi se ta lepi načert tudi po naši škofiji po moči izverševal in pospeševal, so naš mil. gospod knez in škof tudi za Ljubljansko škofijo sostavili odbor za pripravljanje na zlato mašo sv. Očeta Leona XIII. Ta odbor ima nalogo, radovoljne darove in darila vernih sprejemati in dalje pošiljati, cerkvenih reči pridobiti, in po njihovem namenu oberniti, tudi v to sverho potrebne svete dajati, in ob svojem času tudi zastran romanja v Rim posredovati. Vse te nameue b domači odbor pospeševal vedno v dogovoru in v euinosti z Dunajskim središnjim odborom.
Za našo škofijo so sicer mil. gosp. knezoškof za pobiranje radovoljnih darov v vsaki farni cerkvi ukazali napraviti darovanje v cerkvi; vendar pa tudi podpisani odborniki sprejemajo z veseljem vsak še tako majhen dar za ta blagi namen. Odbor bo v to sverho napravil zapisnik ter bo ob svojem času vse objavil.
Radostno priznavamo, da je naš mali narod od nekdaj in osobito poslednji čas v mestu iu po deželi čudo veliko storil za slovesnost službe božje: velikodušno je tudi podperal katoliške misijone v raznih krajih: posebuo pa je bil v novejši dobi navdušen za sv. Očeta, kakor popred za blagega Pija IX, tako zdaj za slavuega Leona XIII. To navdušenje za sv. Očeta pri sedanjem duhu časa gotovo ni brez posebnega višega pomena iu je prav častilni znak našega izverstno katoliškega naroda.
Zato se oberne podpisani odbor z vsim zaupanjem do vas pobožnih in vnetih katoličanov naše škofije, ter
serčno in nuino prosi raznih in obilnih darov za bližnjo svečanost zlate maše Leona XIII, iu svest si je, da boste tudi pri tej slovesni priliki častno tekmovali z drugimi bližnjimi in daljnimi narodi ter se navdušeno postavili v perve verste častilcev papeževih; vnovič boste v djaoji skazali svojo resnično ljubezen in serčno vdanost do sv. Očeta, ter mu radostno položil svoj dar na altar; vnovič se boste skazali v djanji zveste in zavedne katoličane, ki časte v papežu namestnika Kristusovega, glavarja vesoljne cerkve.
Podpisaui odoor goji veselo nado ter si je svest, da Gospod, ki tudi naj manjše dobro delo poplačuje, bode z obilnim blagoslovom za čas in za večnost poplačal. karkoli bote storili za Njegovega vzvišenega, pa po nezgodi časa britko skušenega namestnika na zemlji, za blagega Leona XIII.
V L ubljaui, 12. junija 1887.
Odbor Ljubhauske škofije za pripravljanje na zlato mašo sv. Očeta Leona XIII.
Ernst, princ Windischgratz, predsednik. Dr. Andr. Čebašek kanonik, pap. hiš. prelat, namestnik. Odborniki: Dr. Anton Jarc, prošt. Dr. Henrik pl. Pavker, stol. dekan. Monsign. Luka Jeran, kanonik. Alfred Ledenik, tergovec. Dr. Jos. pl. Poklukar, derž. in dež. poslanec. Karol Polak, tergovec. Franc Povše, posestnik.
lz Slov. Bistrice.*) (Duh. veselje.) Okoli trideset let je že. kar so naš nepozabljivi ranjki A. M. Slomšek knezoškof v Slov. Bistrici vodili sv. misijon. Slov. Bistriške župnije bili so tedaj dekan Fr. Druškovič (sedaj v pokoju). Zdanji č. g. dekan Ant. Hajšek potrudili so se in oskerbeli sv. misijon za olehčanje skeleče vesti in zveličauje duš mnogim (kot skerbni oče, zdravilo svojim bolnim otrokom). Pridigarji so bili mogočni v besedi, tako, da so ljudje v farno cerkev k slovenskim in v kloštersko cerkev (M. D. 7 žal.) k nemškim pridigam mnogobrojno dohajali, vsaj nekateri zavoljo radovednosti. Ne samo mehkoserčnim, ampak tudi zastarelim terdoserčnežem. kateri so zavoljo radovednosti in kratkega časa v cerkev prišli, so ostre gromovite besede misijonskih pridigarjev v serce zadele, da so se približali spovednici iu prosili za dolgo spoved, da so se z Bogom spravili in potem prejeli skesani sv. Rešnje Telo. Kakor sem slišal, nekateri tega niso storili že čez 30—40 let. Proti koncu sv. misijona ie pričelo dohajati toliko ljudstva iz domačih in sosednjih krajev, da so se vresničevale besede Kristusove, rekoč: »Žetev je sicer velitta, ali delavcev je malo.u Povabili in naprosili so naš g dekan gg. duhovne iz sosednjih župnij ' za pri-pomoč pri spovedi; ali ni moglo vsem ljudem postreči v teh 10 dneh 12 spovednikov. Pri poslednjih pridigah so č. g. misijonar naznanili, da se po njih odhodu še podaljša misijonska spoved z velikimi odpustki do 14 dni. Slednjič v nedeljo popoldne 24. aprila t. 1. so bila slovesna sklepna sv. opravila. Bilo je ljudstva na jezero, da je bila, vsaj pri cerkvi velika gnječa. Popoldne bil je sprevod s sv. Rešnjim Telesom iz farne cerkve po mestu mimo klošterske cerkve, in zopet nazaj v farno cerkev. Po sprevodu je vekši misijonar s svojim misijonskim križcem podelil veliki papežev blagoslov. Potem je bil blagoslov done*enih inolekov, križcev, ss. podob i. dr., tudi stari misijonski križ je o tej priliki bil blagoslovljen in z velikimi odpustki obdarjen. V ponedeljek so imeli sklepna opravila in molitve za mertve
*) Kolik blagoslov po Slovenskem razširjajo od mil. gg. škofov priporočani misijoni, kažejo med drugimi mnoga poro-čila v časnikih. Naj to pojasuuje tudi popis iz Slov. Bistrice po ,,Slov. Gosp."	Vr.
župljane s sprevodom na mertvišče. Potem je bil slovesen odhod čč. gg. očetov misijODarjev med zvonenjem pri cerkvah. V hvaležni spomin so se pri odhodu zahvalile odlične osebe višjih in nižjih stanov čč. očetom misijonarjem. Omenjam še, ker že po mnogih cerkvah in kapelah se nahajajo podobe čudopolne M. B Lurške, bodemo tudi mi dobili podobo Lurške M. B. s ponarejeno Masabielsko pečino. Odločen je prostor v cerkvi pod korom na ženski strani.	Lovro Stepišnik.
Reka, 19. rožnika 1887. (Kranjsko romanje na Tersat.) — Včeraj popoldne je naše mesto z vso prijaznostjo sprejelo romarje iz Kranjske, ki sta jih srečno pripeljala dva vlaka po šempetersko-reški železnici. Bilo jih je okoli 900, večidel iz bele Ljubljane, iz Borovnice in pa iz Postojne. Že peljaje se po železnici so vsi navdušeoi prepevali Marijine pesmi, in pri našem kolodvoru so se vverstili po štirje in štirje in so šli skozi mesto med glasno molitvijo sv. rožnega venca, ktero so nadaljevali celo stopaje po 411 stopnjicah proti tersaški cerkvi Matere Božje, nam Rečanom v spodbudo, ki smo se čudili tako lepemu redu. Lahko rečem, da je bilo vse mesto po koncu in je spoštovaje gledalo pobožne Kranjce, ki so prišli v svetiše na Tersatu vsih milost sprosit po Materi Božji za prihodnjo slovesnost petdesetletnega mašništva našega svetega Očeta papeža Leona XIII, ki so v svoji preljubeznjivosti na prošnjo preč. kanonika A. Zamejca blagovolili poslati po daljno-pisu blagoslov vsim slovenskim romarjem. Blizo cerkve so romarje sprejeli v cerkveni obleki prečastiti gospod gvardijan O. Albert Pintar z levitoma ter izročili kropilo gosp. kanoniku Andreju Zamejcu, da so pokropili vse romarsko kerdelo. Med priterkavanjem zvonov in petjem je bil vhod v romarsko cerkev.
Gospod gvardijan so na to v kratkem, ginljivem govoru kranjske romarje, svoje rojake, priserčno pozdravili. Po tem so bile pete litanije Matere Božje, in začelo se je spovedovanje do devetih po noči, in v nedeljo od ranega jutra do osmih, dokler niso bili vsi svoje spovedi opravili.
Svete maše so se brale od petih zjutraj do dvanajstih. Veliko ali slovesno mašo so s štirimi leviti imeli prečast. gospod kanonik Andrej Zamejic, in sicer po dokončanem izverstnem govoru častitega O. Jožefa Bizavičarja, ki so poveličevali Marijo ko Mater Božjo in ko Mater katoliške Cerkve; ter so z vso pastirsko razumnostjo po raznih zadevah pričujočih romarjev izpeljavah prelepe nauke. Po pridigi je bilo darovanje za romarsko cerkev, kterega so se skoraj vsi vdeležili, in jim je bilo viditi, s kolikim veseljem so se po svoji zmožnosti hvaležne skazovali Materi Božji. Med darovanjem so po vsi cerkvi prepevali razne Marijine pesmi. Popoldne ob treh so bile zopet pete lavretanske litanije, ki so jih kakor v saboto z levitoma imeli gosp. kanonik Andrej Zamejic.
O poli šestih popoldne je bil odhod zopet v dveh vlakih iz Reke proti Šempetru, kjer sta se združila v en sam velikansk vlak, ki je romarje zopet izročil zdrave in vesele ljubi domovini.
Zvonček iz Zagreba. (Konec) Na prelepem Zrinji-tergu so izpostavljeni c. kr. vojaki in generalni kor z njegovo c. kr. vis. nadvojvodom Albrehtom, kteri je 8. rožnika došel v Zagreb; ta slavni ud c. kr. rodo-vine bil bi rad šel z vso procesijo, ali visoka starost ga je zderžala, da ni mogel po želji svojega vernega katoliškega serca skazati ljubezni in očitnega češčeuja do najav. Zakramenta, kar je osobito lastno, že od Rudolfa pervega habsburškega v naši ljubljeni c. kr. dinastiji. Zato se pa je nadvojvoda Albreht izgledno po-
kazal v počeščenje Najsvetejšega na tergu Zrinji pri vverstenih vojaških kardelih.
Naposled v obhodu so šli mnogi od družbe tretjega reda sv. Frančiška Seraf., sv. škapulirja karmeljskega, čistega spočetja bi. Device Marije in društva sv. rožnega venca. Vsi ti so se izgledno lepo obnašali, pridno sv. rožni venec molili, Najsvetejšega častili, molili, osvedočili živo vero v Boga-človeka pod podobo belega kruha.
Mnogo redarjev napravlja pri tej procesiji red in včasi tudi nered, ker brez potrebe uderžava narod iti za Najsvetejšim, akoprav je prostor; mnogopot se obhod preterga zbog kake „ioteligencije-, ktera mekanično gre v obhodu, brez poštovanja Onega, ki se ponižuje bivati med človeškimi otroci: Bog-človek, Jezus Kristus.
Slavna, častita in ginljiva je procesija z Najsvetejšim v Zagrebu v dan presv. Rešnjega Telesa. Se ve, da zijal na hiljade se tudi tu ne pogreša; pa mislite si mesto, v kterem živi judov. prostantov, razkolnikov in framasonov; toda ovi še naj zanikarniši niso; naj slabeji in nespodobniši so „maškara-katolikiu, ali katoliki le po imenu, ovi vzrokujejo naj več smutnje in slabe dovtip-nosti katoliškega značaja, nekteri pokriti, s smodko v zobeh se vrivajo v procesijo; mislil bi, to so judje, protestantje, razkolniki ali morebiti turčini; pa zmotil bi se v sodbi; naj gerši so prostomišljaki, liberaluhi, novošegni framasonski in materialistični petolizci, malo-marneži in samo po kerstni knjigi katoliki.
Veren, postaran in značajen ud tretjega reda sv. Frančiška je takim pokrivala z roko in s podporno palico metal raz glave, jih svaril in opominjal; pa izdalo je, odkrili so se brez protigovora in dostojno šli v obhodu.
Starček-zlatomašnik, vzoriti kardinal, nosil je Najsvetejšega v mali kazalnici (moštranci). Vojniška godba svira, zvonovi vsih cerkva pojo, mogočni glas velikega zvona »kraljeve cerkve" glasno in mogočno buči: Sin človekov gre medju človeškimi otroci v podobi belega nekvasnega kruha, Bog človek! —
Milo in serce svetih čutil topeče bil je vhod procesije v slavno stoljnico; device, belo oblečene, klečijoče v srednji ladiji, pozdravljajo in molijo nebeškega Ženina v presv. Zakramentu oltarja.
Sedaj zadoni iz preko sto petdeset gerl klerikov „Tantum ergo" ; „Genitoriu. Nadbiskup-kardinal podelijo blagoslov z Najsvetejšim. Poje se slavno in vzvišeno „kruh iz nebes si jim podelil. Aleluja! kteri vso sladkost v sebi ima. Aleluja!" Potem gre kardinal blagosloveč verni narod na kolenih klečijoči iz stoljuice.
Veliko hiš in ulic bilo je z zelenimi vejami iu venci okinčanih, na mnogih oknih prižganih mnogoštevilnih sveč: istini zvesti moram priznati, — kje je bilo to? 1. Bolj pri prostih ^estjanih pnzemeljskih staneh. 2. V pervih, in druzih in tretjih nadstrop ih, kjer so rodovine izlečka slavensko-kranjskih, štajerskih niemačkih obitelj (družin). Mogel bi to poslednje kdo ovračati, ali istina je istina.
Istini čast, moram priznati, da prosti hervaški narod in srednje meščanstvo je hvale vredno, verno in nabožno; kar je bolj novošegno olikano, pa je z duhom devetnajstega veka preveč nakvašeno — z malimi iz-jemki.
Slavna, občenite hvale vredna je procesija Telov-dan v Zagrebu; ali seljaška, kmetiška procesija ta sveti in slavni dan na deželi je še bolj mila in Bogu ljuba; ni toliko veličastnosti, pa je več molitve in spoštovanja.
V osmino presv. Rešnjega Telesa je lep obhod 8 čveterimi blagoslovi v Zagrebu na Kaptolu; ta procesija mi je v mnogem oziru ljubša in dostojniša, kakor „Ttlov-
dan." Jasno kot beli dan je. ko bi oe bilo dobrih, Katoliških zavodov, družb in bratovščin; bi skoraj ne bilo molivcev in častivcev Najsvetejšega; družba usmiljenih sester, tretjega reda sv. Frančiška iD druge po-morejo v prosvitljenem, materijalističnem času, da se katoliški, verno-kerščanski značaj še v lepoti in pravem svitu pokazuje v vsih okoliščinah in razmerah.
Trudite se in darujte se neumorno za te in druge dobre, koristoe. katoliške naprave in vstanove, mili in dragi Slovenci! — Pred vsim pa skerbite za prave vredbe, močne, koristne, blagodarne in prav vojene vstanove tretjega reda sv. Frančiška, za ude, ki živijo med svetom; s to vstanovo bodete veliki blagor vvedli med narod slovenski; to svedoči pretekla zgodovina, sedanjost, naj bolj pa »Lumen de cielo", Leon XIII, vzvišeni ud tega pri nas preveč preziranega tretjega reda. Sedaj je prilika, ne zanemerjajte pomočka, pozneje bilo bi prek&sno.
Iz Aleksandrije. (Popotvanje nadalje in konec.) Sedaj pride z azistenco preč. gosp. škof Aleksandrijski Anaklet. Mož pri 60 letih, obraza zagorelega, v navadni čemi mašni kapci in z dolgo, iz pepelnate svile tkano haljo, katere konec mu je zelo čern strežaj nesel, v drugi roki pa svojo rudečo kapo. Pred škofom šlo je 10 arabskih zagorelih dečkov kot strežaji in 8 oo. frančiškanov v cerkveni obleki. Škof je pa šel molit k šmarničnemu altarju (pred sv. R. Telo), pri katerem je 6 sveč gorelo. Ko pride na svoj sedež, je dijakon z altarja razdelil škofovo obleko — vsakemu dečku nekaj, zadnja dva dobila sta kapo in palico. Nesli so to škofu, ga oblekli, in začela se je sveta maša. In tu ljudstvo vstaja in se useda kakor škof, tudi zagoreli dečki se po altarnih stopnjicah posedejo, in ko so pevci le dolgo peli, so se ti skoraj ulegli po debelem tepihu. Med »Kredo® je zakristan prišel v cerkveni obleki 8 sre-bernim krožčekom; berž mu ga vzame iz rok nek vradnik, poklonita se konzulu, in metali so potem na krožnik rumenjake po 20, 10, 5 frankov. Tako sta šla po vsi Cerkvi, in zdelo se mi je, da utegne biti okoli 300 frankov. Maša terpela je do */t\2. Birme ni bilo; bila je že nedeljo poprej; in binkoštni ponedeljek pelje se škof A. v Kairo birmovat. Po službi božji šli smo vsak na svoj kraj na obed. Drugi dan popoldne pogledali smo v šolski zavod, ki ima nekako 150 dečkov in 8 šolskih bratov, ki lepo odgojujejo mladiče černce. Prišli smo do malih vratic, ki so bile vdelane, kakor kaka mala stran okna; ko sem g. vodja zavoda vprašal, čemu je to? je rekel, da morajo zapirati, da sitni arabi in ženske ne zijajo notri otrok in pri učenji ne motijo. Ako pa deček zamudi, lahko pri teh vratih zleze v sobo; — take vratica bi tudi drugje ne škodovale.
Ne daleč od ondot se je učilo kakih 40 deklic, večina nemških staršev, ki so se tu naselili in si kruh služili.
Zavod se imenuje sv. Boromeja. Sestre so večina bavarske; veliko veselja je bilo to za bavarske sopotnike. Učenke imele so male, a izverstne govore; jedna mala iz 2. razr. je z rokami vihtela in povdarjala, da v tej deželi ni zmožna in se mora še le učiti jezika svojih roditeljev. Iz 3. razr. je ravno tako z zvišenim glasom častitala, kako daljno pot smo srečno prehodili. Iz 5. razreda je priporočala kot dolžno usmiljenje, da se spomnite, kadar pridete v svojo domovino (na nemško zemljo), ki je bila tudi domovina naših roditeljev, ter podpirajte naš zavod, ki je kot vinska terta, ki obeta obilega sadu. (Res, sedeli smo ravno pod obokom vinske terte, od katere so viseli debeli grozdi); saj vse je na dobri kerščanski podlagi.	A. Kocmur, popotnik.
Iz Adrijanopol-a, 1. rožnika 1887. (Ondotni misijonski stan. Hude stiske. Šolstvo. SreČkanje.) Naša verla rojakinja S. Angela Poje, prednica usmiljenih sester v Adrijanopolu, piše naslednje, premislika vredne novice iz Bulgarije:
Prečast. gosp. kanonik! Vsled tukajšnjih žalostnih okoliščin sedanjega časa je draginja tukaj vedno veči, in ker nam že delj časa od ninoder ni bila poslana nobena milošoja, moramo delati dolgove, da živimo in velikrat terpeti najhujši pomamkanje. Še več, — ako nam kmalo ne pride kaka pomoč od naše materne hiše iz Zagreba ali od drugod, bodemo prisiljene, uboge zdaj že katoliške otroke zopet dati v roke njihovim razkol-niškim svojcem. Pri tej misli: da bi nežne jagnjiče, ki nam jih je zročil ljubi Bog, morale zopet vreči derečim volkom, mi serce kervavi, in predno se zgodi kaj tacega, bom vse darovala in poskusila vsakoršen pomoček. Zato sem si tudi izmislila napraviti loterijo, da z njo pridobim kaj tako potrebne podpore za naše ubožne otroke in da se oddajo naše jutrovsko-misijonske domače tkanine.
Prederznem se, prečast. gospod, Vam naznaniti, da to dobo nas je tukaj 16 redovnih sester in med temi je 8 učiteljic, ki morajo oskerbljevati trojnato šolo, vsako s sedmerimi razredi, potem pa še pripravnico (letos z dvema tečajema). Podučevanje v kerš. nauku kakor tudi vso duhovsko pomoč v naši napravi opravljajo trije očetje reda Kristusovega vstajenja, kteri imajo tukaj že mnogo let svojo lastuo misijonsko šolo. Za francoski poduk morale smo (odkar je Bog našo ljubo sestro Amadejo Pijo Marto k sebi vzel) najeti svetno učiteljico, ktera pa zahteva tudi dobro plačo. Francoz-čina je tukaj nad vse in misliti bi bilo skoro, da Adri-janopol je francosko mesto. Nemščina dozdaj še ni priljubljena. —
Z veseljem naj še pristavim, da naši otroci so vsi že katoliški in da s svojim pobožnim občutkom in lepim napredkom v nauku in delu nam dajejo naj lepše upanje za prihodnji katoliški naraščaj.
V zaupanji na Vašo dobroto Vas preponižno prosim, da bi se vdeležili naše dobrodelne loterije, ktere sreč-kanje sem postavila na 13. mal. serpana (jul.) in v ta namen pridenem tukaj 40 srečk, ki jih povoljno blagovolite razdelite drugim dobrim osebam.
Zdaj pa, v novo priporočim, prečast. gosp., v vašo posebno dobroto našo misijonsko šolo in s svojimi bul-
garskimi otroci hočemo pridno za Vas moliti----
S. Angela Poje, prednica.
Pristave k. Srečke so po 1 gld. in oddati jih imamo le še 11. Loterija je za katoliško ubožnico usmiljenih sester v Adrijanopolu. Srečk je 5000, dobitkov 100, in dobijo se razne ročne dela iu jutrodeželske hišne tkanine. Srečkanie bo 13. julija prihod, mesca.
Vredništvo.
Argumentum „ad bovem."
V mesticu N. na Češkem se je obhajal misijon. Ljudje iz okolice so na trume vreli k misijonu v mesto; pa tudi meščani z malo izjemo vsi so prav pridno hodili. Tako izjemo je delal pa gospod „pisker-olikaš,M ki je naletel na nekega kmeta in ga je hotel od misijona odverniti. Rekel je kmetu: „Povej mi vender, kaj imate vi kmetje od molitve in spovedi pri misijonu? Kadar človek umerje, sej potem je tako z njim konec." — „Pač dau, odgovori mož jasne pameti pohlevno, .to bi se gotovo zgodilo, ako bi človek ne bil več vreden kakor živinče; pa še potem je govedo veliko veče cčne; kajti od cepnjenega vola n. pr. imam še vender kožo
in roge, ki jih utegnem prodati. Od Vas pa še par rogov za prčdaj ne bi mogel dobiti, ker jih nimate" (nJ,da8iravno ste aicer volu zelo podoben'"" je pozabil kmetič še pristaviti). Zatelebani meščan je zelo debelo gledal pri tem dokazu „ad bovem," ter ni več tišal v umnega kmeta z vprašanjem, kaj da ima od molitve in spovedi, in čudo je, če niso jelša-modrijanu pri tem pogovoru rogovi iz možganov izrastli.
Božja pot na Homcu.
Na Homcu davoo že nahaja Marijina se božja pot; In ljudstvo rado sem prihaja, Da sprosi dušnih si dobrot.
Na mali, lepi Homški gori Je marsikdo uslišan bil, Ki prav preserčno tamkaj gori Je Mater Božijo častil.
Veliko že dobrot dobila Marija tu je grešnikom; In mnogim zdravje že sprosila Je bolnim božjepotnikom.
Že marsikteri uefcdai hromeč Je srečno tu ozdravljen bil, Ki prišel sem je bil na Homec, Marijo serčno tu častil.
In taki, ki so vid zgubili, Deležni bili so dobrot; Poglčd so tukaj zadobili Pri Materi vsih revnih srot.
Marija Homška vsim pomore, Ki obiskujejo ta kraj; Vsak potolažen gre s te gore, Ki prišel na Homec je kdaj.
Zato se rada obiskuje Na Homcu lepa božja pot; Z veseljem ljudstvo sem potuje, In išče dušnih si dobrot.	L
Razgled po svetu.
Rim. O spravi med papežem iu laško vlado časniki zdaj veliko pišejo, se ve, vsak po svojem vetru in kopitu. Laška vlada se vede, kakor da bi ne hotla nič zadostovati krivic, ki so storjene sv. Stolu, storila pa bo nazadnje, kar bojo vlade rakle; previdni politikarji pa so te misli, da vlade, ki so pripomogle k sedanjemu stanu Italije, imajo tudi pravico zahtevati, da se spol-nijo zmerne želje sedanjega papeža. Kakor „K6lnische Volksztg." meni, ni dvomiti, da Nemčija in Avstrija ste k temu odločeni, da se mora kaj storiti, in da nemški novi poročnik pri laški vladi Solms-Sonnewalde ima k temu že odkazanja in da ni šel zastonj skoz Dunaj v Rim, kjer je imel zaupljive dogovore z gr. Kalnoky-em. Iz tega sklepa, da obe velemoči hočete edino ravnati v tem važnem vprašanji. — 14. t. m. je Solms res dospel v Rim. — Naj omenimo tudi, da zgodovinar naslovni op. Tosti je sicer spisal neko obravnavo o spravi, v kteri
preveč vleče ua mlado-laško stran; toda kmali nato je Tosti vradno naznanil, da se sodbi sv. Očeta popolnoma podverže!
Na Laškem, kjer ves pravi narod za papeža, se tudi liberalstvo vedno bolj prisiljeno čuti iskati pomirjeuja s papežem in Cerkvijo. Poslanec Fazzari se je poslanstvu odpovedal, ker ni mogel doseči tega zedinjenja in noče se poprej dati voliti, dokler ne bode vlada miru storila s papežem. Senator Kadorna je celo brošuro spisal o spravi vlade s papežem.
V av8trijan8kem bospicu „Anima" so 12. t. m. obhajali dvojno slovesnost. V pervo je bilo oklicano, da sv. Oče Leon XIII so praznik sv. Bonifacija za tisto cerkev (Anima) povzdignili med praznike pervega reds. Drugo je prihod novega zavetnika v to napravo, namreč vzo-ritega kardinala Hergenrother-ja, kteri je o tej priliki rektorju msr. Doppelbauer-ju izročil papežev volitveni dekret. Gosp. rektor je potem v kratkem govoru omenil velikega svetnika sv. Bonifacija, pojasnil namen avstri-janskega hospica, pohvalil poslednje zavetnike te naprave: kardinale Reisach-a, Ant. de Luka in Jakobiui-ja, ter je zdaj z veliko spoštljivostjo priporočil napravo novemu zavetniku, ki je zvezda učenosti itd.
Kardinal novi protektor je odgovoril s priserčnimi besedami in nato sprejel poklanjanje gg. duhovnov iz hospica in potem imel slovesni govor o sv. Bonifaciju, aposteljnu Nemcev.
Po pridigi je imel veliko sv. mašo škof Meurin S. J., iz Kolinske nadškofije, in „Collegium Germanicum" je dal polno asistencijo. Pričujoči so bili tudi kardinala Hohenlohe in Melchers, gr. Paar in avstr. uditore prelat pl. Montel.
Pri pogostovanji je kardinal protektor na pervo napil Njih Svetosti, „preslavnemu papežu, ki ga je dala previdnost našim temnim časom,* in „preverlemu pobožnemu avstrijanskemu cesarju. ki je lepota svoje preslavne rodovine in izgled kerščanskega vladarja." Sledile so napitnice novemu zavetniku itd.
Anglija in Rim. Tudi Anglija, kakor druge vlade, želi pomoči od sv. Očeta. Ta dežela je s svojim poli-tiškim vozom na raznih krajih v zadregi in upa, da papeževa veljava bi ji mogla pomagati, zlasti na Irskem. Zato se je že marsikaj govorilo, da bi Anglija zopet imela papeževega nuncija v Londonu. Vender, kakor je kar dinal Manuing že pred delj časom svojo misel razodel, bi ta naprava Cerkvi v marsikterem oziru zdaj še ne bila v korist. Ni pa dvomiti, da pri tako obilnem po-vračanji Angležev v katoliško Cerkev bode prišlo tudi do tega; Bog daj, da že kmalo.
Bavarsko. Pri sedanjih bavarskih volitvah ima središnja stranka določno pravilo, le take može voliti, kteri so čversto-katoliškega značaja. To je moško. Pa tudi potrebno v deželi, kjer je tisti znani Lutz minister za nauk in bogočastje. Ta kultusminister, če tudi v katoliških kerstnih bukvah zapisan, se je oženil s protestantovko in odpovedal se je vsemu, kar katoliška Ceruev zahteva za zakon in rekel je celo, da hoče od protestanškega pastorja poročen biti. To na je menda storilo velik šum, ker nesrečni Lutz si je premislil. se predstavil z nevesto katoliškemu župniku v njegovi hiši. ter je izrekel suho naznanilo, sakoršuo je v šegi za take, ki stopijo v mešani zakon in nočejo obljubiti, da otroci bodo brez izločka katoliški. — Božja previdnost je že marsikteremu prevzetuežu ua pete stopila, — gotovo tudi ne bo zgrešila tega čudnega ministra za bogočastje.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. V splošnji namen so za mesec julij priporočeni v molitev
Gospodarji in posli.
(Sostavek prihodnjič.)
Posebni nameni za mesec (julij.)
1.	S. Teobald. Na ta in vsak drug dan v mescu vse došle in še ne objavljene prošnje; za zatertje proti-verskega duha po zapadni Evropi.
2.	Marijino obiskanje. Marijine cerkve; mnogo bolnikov; za srečno izveišitev mnogoterih spraševanj ali poskušenj.
3.	Praznik najsvetejše kervi Jezusove. Sv. Oče za zveličanje duš med pogani; da bi Bog obudil novih dobrotnikov za otroške sirotišnice.
4.	S. Havijan. Važne škofijske zadeve; duhovno prerojenje po več samostanih; važne volitve.
5.	Ss. Ciril in Metod. Katoliška Cerkev med Slovani; oče spridenih sinov in hčera; da bi zginila neka huda žalost in otožnost.
6.	S. Izaija. „Duhovni in komunikanti"; blagoslov Božji za več težkih početji obvarovanje mladine o počitnicah.
7.	S. Vilibcdd. Pomoč proti družbinski revščini in pomanjkanji — s povernitvijo h kerščanskemu življenju globoko zabredlih; ženitvanske zadeve.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Sestra priporoča svojega brata, da bi dobil več vernega duha.
Zahvale.
Bila sem zelo bolna, zdravo^ in kdor me je videl, je obupal, da še kdaj ozdravim. Priporočena sem bila v bratovsko molitev, z obljubo, da očitno razglasim, ako ozdravim. Prinesena mi je bila svetinja Lurške Marije D. in nekoliio lurške vode. Pri vžitji pervih kapljic navdalo me je terdno upanje, da me Marija gotovo usliši. In res, ko noben pripomoček ni pomagal k zdravju, pomagala je Marija s svojo priprošnjo, ozdravela sem.
—	Hvaležna spolnim s temi versticami obljubo: Čast Bogu, Mariji, ki je „zdravje bolnikov," in sv. Antonu, kteremu sem se tudi priporočevala.
Ljubljana 22. rožnika 1887.	F. B.
Ldstek za raznoterosti.
flod sv. Alojzija obhajajo ginljivo in očitno povsod, koder se zavedajo katoliškega duha. Skorej v vsaki cerkvi imajo kako lepo podobo tega svetnika, ki jo zalo ocvetličijo in olepšajo ter hodijo zlasti ta dan pred njo molit. Tudi po boljših šolah in po domačih sobah vidiš sliko mladostnega patrona. Naj lepše pa je, ako ta dan veliko mladine pristopi k božji mizi. V Ljubljani so šole imele svojo sveto mašo in več učencev tudi pervo sv. Obhajilo. Šola na Grabnu je ta dan dobila prelepo novo zastavo s podobama brezmadežnega Spočetja
in s v. Alojzija. Znatno k njeni napravi je pripomogla t^udi. mestna srenja. Prečast. gospfTupnik Jan. Rozman j&pred Šolo v pfičo gg. učiteljev in mladine med asi-stencijo blagoslovil zastavo, imel prav serčen govor, potem zapojo Alojzijevo pesem in naslednjič gre vsa obilna množica v sprevodu k sv. Jakopu, kjer je bila sv. maša in ste obe mestni šoli prav ginljivo imeli pervo sv. Obhajilo. Pervo-obhajanci naj bi zlasti pervih osem dni ne pozabili Jezusa ¥e posebej v cerkvi obiskati in prositi, da bi jih vedno ohranil v svoji milosti.
Zapisovanje učencev na ljubljanski gimnaziji se prične 10. mal. serp. (jul.); 15. jul. bodo perve "sprejemne skušnje.
Nove maše bodo imeli letošnji čč. gg. novomašniki: Andrej Česenj 24. julija v Šent-Vidu nad Ljubljano, Hladnik Ivan v Rovtah 17. jul., Horvat Mihael pri sv. Urbanu poleg Ptuja 21. avg., brata Kreiner Alojz in Kreiner Anton v Srednji vasi, Mikš Ivan v Hotederšici 24. jul., Šifrer Gustav v Ljubljani pri nunah 14. jul., Volk Ivan v Ljubljani pri sv. Jakobu 17. jul., Zupanec Ignacij v Kranji 17. jul., Gabrič Anton v Leskovcu 17 jul., Miiller Ivan v Ljubljani v Marijaniški kapeli 12. jul., Pavlin Fr. v Smledniku 17. jul., Pokoren Fr. v Loki 17. julija, Perne Fr. v Tersteniku 31. jul. Č. g. Žužek prejme samo subdijakonat, presbiterata ne, ker še nima kano-nične starosti.
•j- V Špitaliču je 11. rožn. v 75. letu svojih dni umeri č. g. župnik Karol Jaklič. R. I. P. Oskerbnik je postal ondotni kapi. č. g. Iv. Čagran.
Dobrotni darovi.
Za študentovsh,o kuhinjo: Č. g. župnik Tom. Kajdiž 1 gld. — F. L. 2 gld. — F. B. v Ljubljani 1 gld. — Č. g. stoljni kaplan Mat. Kolar 2 gld. — Z naslovom: „Na čast Jezusovemu presv. Sercu" 10 gld. — Brez imena 2 gld.
Za sv. Detinstvo: F. L. 2 gld. — Č. g. M. Malenšek, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, 20 gld. — Iz Kranja 37 gld. — Čast. g. J. Kunaver, kapi. v Kočevji, 15 gld. 24 kr.
Za sv. Očeta: F. L. 2 gld. — Čast. g. duh. pastir Ant. Vonča 10 gld.
Za Danski misijon: Brez imena 5 gld. — Čast. g. kapi. M. Malenšek 3 gld.
Za kako potrebo: Brez imena 1 gld.
Za pogorelce na Godešičah: F. L. 2 gld.
Za pogorelce v Strahinji pri Naklu: F. L. 2 gld. — Iz Stange po č. g. M. Saje-tu 3 gld. 70 kr.
Za katol. misijon g. Gatt-a v Palestini: F. L. 2 gld.
Za cerkev v Solunu: F. L. 2 gld.
Za Marijanišce: F. L. 2 gld. — Preč. gosp. Balt. Bartol 50 gld.
Za najpotrebnišl misijone: F. L. 2 gld. — Z naslovom: „Na čast Jezusovemu najsv. Sercu" 100 gld.
(Drogi dar. prih )
Priljudno
vabilo in prošnja.
Ker se bliža konec perve polovice leta, prosimo blage pn. naročnike, kteri imajo naročeno samo za 1. polovico, da bi brez pomude naročilo obnoviti blagovolili.
Vredništvo in založništvo „Zgodnje Danice.'1
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani