List 35.
Gospodarske stvari.
Živ plot iz belega trnja.
O koristnosti žive ograje pisalo in predavalo se je uže toliko, da bi bilo odveč, o tem še kaj več sprego voriti. Tudi o tem, s katero vrsto rastlin naj se zasadi živ plot, se dL mnogo govoriti in navesti se da mnogo na hvalo gabru, smreki, Kristusovemu trnju, belemu troju, vrbi itd.
Pisatelj teh  vrstic  ima  pri   svojem  posestvu trojni živ plot in vsakemu se da reči nekaj posebne hvale.
Dveh reči pa gospodar ne sme nikdar prezirati pri živem plotu: Prvič naj si izbere za živ plot tisto rastlino, katera se najbolje pri lega do ti čnemu svetu, sila v takih rečeh nikoli nič ne veljd. Kakor sadjerejee prazno slamo mlati, ako v mrzli kraj sili marelice in vinsko trto, ali v legah, kjer sadje redno po-zebuje, sili občutljive orehe, češnje itd., ravno tako pri živem plotu brez vspeha siliš vrbo na suh kraj, v močvirje pa grmovje, ki ljubi sušo. — Drugo, kar se ne sme nikdar prezirati, je to, da živ plot le tedaj veselo in lepo raste, kedar se mu dobro postreže.
Kamor se ima živ plot zasaditi, skopati je treba uže v jeseni primerno globok graben, in ako prst ni sama na sebi dobra, mora se nadomestiti z dobro prstjo, kakor pri sajenji sadnega drevja; nadalje je mladim rastikam treba zadostne opore, treba je rednega okopa-vanja in rednega obrezavanja; le tedaj bo plot lep, ra-ščeč in gost.
Poskušalo se je pa posebno pri belem trnji, kaj je boljše saditi v živ plot, ali iz semena izrejene sadike ali stareje, prosto raščeče grmovje? — Skušnja pokazala je, da se iz semena izrejene rastike zmiraj lepše razraščajo, tedaj vselej dajo lepši plot. Ako se pa hočejo za živ plot rabiti stareje, morebiti uže obsekane rastike, treba je paziti, da se ne vzamejo v ta namen zelo stare rastike, ampak kolikor moč mlajše; te naj se o pravem času obsekajo še v jeseni, spomladi se izkopljejo, korenine se lepo osnažijo in obrežejo, posajati se morajo toliko globoko, kolikor globoko so rastle poprej in nikakor se ne smejo saditi pregosto.
Opore in druge postrežbe v začetku tudi stare rastike potrebujejo enako onim iz semena izrejenim. Ako se starim rastikam tako postreže, prekosijo semenska v marsikaterem oziru, pred vsem hitreje zagoste plot, hi-
treje in krepkeje se razraščajo, ker so v deblu močneje od semenskih, zato pa pri njih tudi prej odpade po-treb^opore oziroma začasne ograje.
Ako se tedaj s starimi rastikami vć primerno postopati , prekose one v vsakem oziru semenske sadike, razun lepote, ker razraščajo se semenske sadike zmiraj naravnejše in lepše, stare rastike pa vsikako dajo hitreje gost in močan živ plot.