30. štev. PoStftina plačana v gotovi«?. V Ljubljani, soboto 26. julija 1924.... gg;«!*1”"«žte*a150bln- Leto VF., GLASILO NARODNO - SOOJ AUSHCNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. — Telefon štov. 77. ---- Izhaja vsako soboto. * jop** > Mesečna naročnina: za tuzerastvo 6 Din za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo ....... " _____________ v po velikosti: Cehe so navedene;; oglasnem delu. Za zmago poštene politike. V L j u b 1 j a n i, 24. julija 1924. y času, ko pišemo te vrstice, se v Beogradu odloča o naši državni krizi. ,Vsi iskreni Jugoslovani, ki resnično ljubijo to državo, morajo le želeti, da od-neso končno zmago oni možje, ki stoje na stališču bratskega sporazuma. Povrniti se mora doba navdušenca za jugoslovansko državo izza časa neposredno po prevratu. To se bo nedvomno tudi zgodilo, ako se bodo odpravile težke pogreške, ki so bile med tem časom storjene od strank, ki nosijo odgovornost za žalostne razmere, ki so zavladale v naši državi, ker so postavljale vedno sebe na prvo mesto, namesto da bi postavile nad svoje ožje strankarske interese interes celokupne države. Stranke propadajo, Jugoslavija ne sme propasti! Zato se mora v času državne krize — in za državno krizo gre sedaj — postaviti vsak iskren Jugoslovan, ne Slede na strankarsko pripadnost, na stran države, ki že od prevrata sem trpi pod težo naše zavožene olicijelne politike. S stališča našega programa nas nobena rešitev politične krize meščanskih strank v Beogradu ne more zadovoljiti, ker hočemo poleg nacijonalne enakopravnosti doseči tudi socijalno enakopravnost, socijalizem. Toda pozdravljamo za sedaj tisto rešitev, ki je bližja našemu programu. Interes imamo na urejenih razmerah v državi, v okviru katere delamo za naše končne cilje. Zato odločno odklanjamo vsako kombina-cija, ki hoče vztrajati še nadalje pri sedanjih neurejenih razmerah in ne priznava zakonai ampak le surovo nasilje, ki se protivi načelom prave demokraci- je in je za diktaturo. Ako bi uspela Pa-šič in Pribičevič, bi se razmere poslabšale in nastal bi neizogiben bratomorni boj. To se mora v interesu r.aroda in države preprečiti za vsako ceno. Tem bolj v času, ko tudi že v Italiji uvideva-jo, da fašizem, ki je identičen z absolutizmom in diktaturo, vodi državo v propast. Zato najiskreneje želimo, da uspe akcija onih državnikov, ki so uvideli pogrešnost dosedanje politike in so se prepričali, da moramo preokreniti na pot sprave, medsebojnega spoštovanja, poštenosti in prave bratske ljubezni. Želimo, da uspe akcija g. Ljube Jovanoviča. Glavno je, da je podan začetek. Potem se bo pokazalo, da se bo marsikdo, ki so ga prištevali k protidržavnim elementom, poprijel z vso vnemo in ljubeznijo dela za pomirjenje in konsolidacijo države, v prepričanju, da ima njegovo sodelovanje gotov pomen in da ne nosi vode v morje, medtem ko se je doslej upravičeno smatralo za najbolj pozitivno le ono delo, ki je delovanje dosedanjih režimov izpostavljalo najne-izprosnejši kritiki. Tako gledamo na današnjo situacijo in menimo, da imamo največ povoda ogrevati se za pravilno rešitev krize baš mi, ki zasopamo interese delavstva, ki pod sedanjimi razmerami največ trpi. Delavstvo je zainteresirano na tem, da se likvidirajo vsi spori, ki onemogočajo pravilen razvoj političnih razmer v državi, da bomo mogli pričeti čimpreje z ustvarjajočim delom v blagor državljanske celokupnosti. B. naši bratje in enakopravni sodržavljani. Res pa je, da smo Radičeve ekstravagance že ponovno z vso ostrostjo ožigosali. Tudi v tem se »Samouprava« lahko poljubno sama prepriča. Ce še pripomnimo. da so v naših vrstah člani dobro-voljci, žrtve avstrijske vojaške diktature in da sodelujejo naši pristaši pri Sokolu in vseh narodnih organizacijah, bo to menda dokaza dovolj, daj je NSS eminentno nacijonalna stranka, ki je klevete nasprotnikov ne morejo ogrditi, Mi zagovornikov ne potrebujemo in se tudi nočemo naivno izgovarjati ali izbegavati. Odločno pa se moramo zavarovati proti temu, da bi se nam podtikalo delikte, ki so absolutno nemogoči in ki jih nikdar zagrešili nismo. Zahte-vati moramo od resnih državnikov in strank, ki hočejo za take veljati, da se stvar preišče, razčisti in dožene čista resnica. Klevete ne smejo tvoriti podlage obtožbi in tudi justifikacija ne sme slediti ueosjiovani obsodbi, če je »Samoupravi« na tem, da dožene resnico, jej to ne bo težka. Vzame naj v roke naše glasilo »N. P.« in program naše stranke. Groženj s persekucijami pai se ne bo j mio, ker je naša vest čista! »Samouprava« ima o Slovencih, naših razmerah in o stranki NSS prilično toliko pojma, kot mi Slovenci o Mace-doniji. Navezani smo eni in drugi le na informacije. Žalostno, če prihajajo informacije iz kalnih virov. »Samouprava« naj vzame v roko vse številke vodilnega glasila slovenskih samostojnih demokratov in naj prečita izjave tega glasila o NRS ob času, ko so bili demokrati v opoziciji proti radikalom. »Samouprava« se bo zadivila nad silno sličnostjo »Jutrovili« karakterizacij NRS in sedanje obtožbe napram NSS v »Samoupravi«. Obilne neprijateljske intervenejie v Beogradu v škodo naših ljudi nas potrjujejo v naziranju, odkod izvirajo vse klevete. Mi informatorja, kakor tudi pisca članka v »Samoupravi« prav dobro poznamo, škoda le, da se je dala »Samouprava«, kot resen list talko hitro prevarati. 2e tožbe, da ima NSS .spore z JDS v Ljubljani, bi jo morale opozoriti na to, da gre tukaj za mistifikacijo in nečedne namene! Želimo, da »Samouprava« poišče prihodnjič boljših in bolj gentlemanskih informatorjev; za sedanjega pisaai pa velja: »Ou courrez — vous done, monsieur 1’abbč, Vouz allez vous casser le nez«, ali po domače: »Kam pa vendar drvite gospod abč, saj si boste nos razbili!« — M. Z.: Par nobile frairum. Mistifidrana »Samouprava". »Bedaki govore v svojem srcu: Ni boga.« Ps. 14, 53. Našli so se zlohotni ljudje, utajili prvi del psalmistovega izreka ter zmagoslavno zakričali v svet: ni boga! Dokaz temu — sv. pismo. In zopet so se našli zlohotni ljudje, iztrgali nekaj citatov »Nove Pravde« ter jih po znanih ovinkih vtihotapili v službeno glasilo največje in na'jstarejše stranke v državi, stranke, ki se skoro istoveti z državo same. In zato ni vseeno, kaj imenovano službeno glasilo piše in kdo je služil listu kot informator. »Samouprava« je objavila obširen članek, v katerem obsoja Narodno soti-jalistično stranko v Sloveniji kot proti-držarvno stranko in proti kateri bo treba četudi istočasno priznava, da sestoji NSS iz iskrenih nacijonalistov, nastopiti z represalijami. Na številne popolnoma neosnovane očitke smo primorani resnici na ljubo ugotoviti nasprotna dejstva ter očitke a limine zavrniti. Neresnica je, da napada; NSS nai-rodno radikalno stranko in še posebej Srbe. NSS načeloma ne napada nobene stranke, ki je priznana in ki deluje v okviru države, ker stoji NSS na stališču, da je vsaka stranka upravičena do-eksistence, če deluje v interesu države in naroda. Iz tega stališča proti NRS niti nastopati nismo mogli, ker nam je dobro znana njena zgodovina in ker se tudi zavedamo velikih zaslug stranke za Srbijo in sedanjo skupno našo državo. V kolikor pa smo zasledovali delovanje te stranke s stvarno kritiko, smatramo NRS za toliko vzvišeno nad malenkostmi, da> bo pomen zdrave kritike prenesla in vpoštevala. Ločiti ji tedaj ne bo težko stvarne kritike od obskurnih napadov, če prelista vseh šest letnikov »Nove Pravde« in se uveri, da »N. P.« na NRS ni nikdar vršila nedostojih napadov, tem manj, ker v Sloveniji z NRS do zadnjih časov nismo imeli neposrednih stikov. Iz trte izvit je očitek, da NSS pobija narodno in državno edinstvo, ker je baš nasprotno res. Vsaka številka »Nove Pravde« dovolj dokazuje, da se ravno »N. P.« dosledno in v prvi vrsti bori za narodno in državno edinstvo in da nastopa brezobzirno proti vsakomur, kdor bi hotel državo in narod ogrožati. Težko je to dokazovanje, ker bi morali v dokaz tem trditvam prepisati na stotine člankov iz »N. P.«, kar je pa za okvir kratke konstatacije povsem nemogoče. Zato naj si »Samouprava« prilično vzame nekoliko časa in truda in sama po lastnih ljudeh poišče v »N. P.« dokaze za našo obtožbo ali razbremenitev. Na podlagi ooliubno in zlohotno V-ombi- niranih citatov iz lista se pa ne more kratkomalo izreči tako težke obsodbe. Baš v tem vprašanju se NSS bistveno razločuje od internacionalnih marksističnih strank in je imela1 NSS s socijal-nimi demokrati in komunisti že težke boje, ker je stavila vprašanja države in naroda kot temeljno točko na prvo mesto. Tu moramo še izrecno povdariti, da je NSS s trudom in tudi z uspehom odvračala naše delavstvo od brezdomovinske internacijonale, kamor so naše delavstvo podili ravno naši samostojni demokrati, ki so delavstvo nasilno odvračali od nacijonalnih strank. Odtod tudi naši spori z JDS. Da bi nastopala »N. P.« proti pouku srbščine in cirilice v naših šolah, je prosta izmišljotina. »Samoupravo« opozarjamo na naše mladinske organizacije »Bratstvo« s podružnicami. Ta organizacija je v Sloveniji prva in edinai že pred leti ustanovila celoletne tečaje s paralelkami za poduk srbščine in cirilice. Iz tečajev je izšlo že na stotine učencev srbskega jezika s prav odličnim uspehom. Javnim izpitom je prisostvoval zastopnik ministrstva prosvete, ki je izrekel prirediteljem tečajev, učiteljem ter učencem priznanje in zahvalo ministrstva prosvete. »Samouprava« se lahko kratkim potom osebno uveri v resničnosti teh navedb pri imenovanem ministrstvu, nakar se bo uverila, da spada tudi predmetni očitek v vrsto neštetih, Proti NSS naperjenih klevet. Vseh šest letnikov »N. P.« nima niti besedice, ki bi žalile našo zmagovito vojsko: nasprotno smo se vedno zavzemali za armado, ki nam je brezdvomno potrebna vsaj dotlej, dokler so tudi ostali narodi in zlasti naši sovražniki oboroženi do zob. Kako pa naj reklamiramo naše zasužnjene brate, katerih osvobo-jenje nam je vedno na1 stcu, če bi na drugi strani zahtevali ukinjenje vojske. Mi prav dobro vemo, da je obstoj vsake države brez oborožene sile nemogoč, kar nam zlasti jasno dokazuje sovjetska Rusija, ki vzdržuje najmočnejšo armado na svetu. Mislimo da ne bo nihče tako naiven in pripisoval nam, da bomo bolj papežki nego papež in zahtevali pri nas odpravo armade, pri tem pa priznavali upravičenost oborožene sile pri Italijanih ali v sovjetski Rusiji. Tudi ta očitek moramo kot neosnovan zavrniti. Radičevega razdornega dela nismo nikdar odobravali, odnosno zahtevali zanj svobodo agitacije. Res je le, da smo vedno trdili, da država ne bo preje v miru in pri rednem delu, dokler ne bo dosežen sporazum s Hrvati, ki so tudi Zadnjič smo omenili, da je glasilo salonskih narodnjalcarjev, »Slov. Narod«, tik pred izbruhom svetovne vojne de-nunciral avstrijski policiji slovenske preporodaše ter jih pri tem še opsoval kot »garjeve ovce« in »smrkavce«/Policija je denuncirane 'idealiste pometala v ječe, kjer je eden izmed teh nacijonalistov — Endlicher, — v glavnem kot žrtev »Narodove« denuncijacije tudi v ječi umrl. Proti ostalim se je po zaslugi »Slov. Naroda« vodil dolgotrajni procesi, ki se seveda ni končal za denuncirance v »žaru cesarske milosti«; ječe in preganjanja teh pogumnih borcev za jugoslovansko misel so bila plod denuncijacije in neodpustljive strahopetnosti »Sl. Naroda«. Danes priobčujemo efijaltsko okrožnico, ki jo je razposlal ob izbruhu vojne prijatelj in zaveznik »Slov. Naroda« in »Juitra« — dr. Šušteršič. »Slov. Narod« je to okrožnico sicer po prevratu že priobčil, toda danes, ko sta se denuncijanta našla v skupnem objemu, noče o njej ldjub ponovnim opozorilom ničesar več vedeti Vsebina Šušteršičeve okrožnice je dostavno sledeč^: Strogo zaupno I Gg. zaupnikom SLS. Grozodejstvo v Sarajevetn, živinsko-surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak-rano na narodnem telesu Jugoslovanov: Hudodelsko velesrbsko zaroto. Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na pri-kupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji. V istem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnjena na razkristjunjenje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavtrijskega nacijonaUzma. Gre se za novo zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda. V tej resni uri je v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke, da obvaruje naše ljudstvo preteče mu nevarnosti. Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo v tej zadevi na jv e č jo p o z o r n 6 s t in o vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo TAJNIŠTVU SLS V LJUBLJANI. Zlasti se prosi poročila o sledečih točkah: 1. Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva, odnosno proti-avstrijstva? Od ktere strani? 2. Ali se razširja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo je v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kakor so: »Slov. Narod«, »Dan*, »Slov. Dom*, »Naš Glas«, »Učiteljski Tovariš«, »Sava«, »Zarja«. 4. V kterih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri? Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevažna vprašanja, da bo vedelo strankino vodstvo o pravem času ukreniti vsa potrebna odporna sredstva. DOMOVINA JE V NEVARNOSTI, TEDAJ VSI MOŽJE NA KROV! VSE ZA VERO, DOM, CESARJAI V Ljubljani, meseca julija 1914. Kakšen je bil uspeh tega* krvavega ferrnana »nekronanega vojvode Kranjske«, nam je še vsem v živem spominu^ zlasti onim, ki so sadovi efijalstva občutili na lastni koži. Zadivjal je pogrom: mati je ovadila lastnega sina, ječe so se napolnile, pokale so puške, na Suhem bajerju sta padla Brence in Kromar. Vihar je pošel; dobili smo lastno državo, — ne po zaslugi gori omenjenih denuncijantov. Pa so prišli iz zavetja čudni junaki. Izkopali so sebi v čast in slavo žrtvi Brenceta in Kromarjav ju prenesli z veliko slavnostjo in nato jadrna poklicali iz pregnanstva povzročitelja vsega gorja — Šušteršiča. Mi smo ob desetletnici ta žalostna zgodovinska' dejstva na kratko ugotovili. Mesto stvarne zavrnitve je sledila po stari navadi zopet denuncijacija. V soglasju z očetom krvave okrožnice nas glasilo, ki se je med vojno grelo v »žaru cesarske milosti« sedaj denuncira kot zaveznike klerikalcev in komunistov, — kot protidržavne separatiste ter nam grozi z maščevanjem in pogromi. Mi na taka infamna obrekovanja ne bomo odgovarjali elementom, ki se dav nes pajdašijo s človekom, ki je pred desetimi leti kričal v »Unionu«, da bo Srbom razbijal črepinje, obešal Srbe na vrbe in povzročil s svojo krvavo okrožnico morje gorja in sramote. Radi predrzne -grožnje z maščevanjem in preganjanji bodo pa dobili dvomljivi poštenjaki odgovor, da bodo pomnili, kedaj so imeli žalostni pogum grožnje napram sodržavljanom, ki so svoj nacijonalizem dokazali pod avstrijskimi krvniki. Uverjeni smo, da odobravajo nage stališče vse žrtve Šušteršičevih in »Narodovih« denuncijacij ter da se bodo tudi zlasti naši dobrovoljci premislili, da bi stali danes v eni fronti z njihovimi denuncijanti, najmanj pa s kakim Šušteršičem. Denuncijanti obrekujejo. V člančiču »Le vkup, le vkup, uboga gmajna« je naš list pozval vse delovne sloje k skupnemu odporu proti škodljivim izrodkom kapitalizma. To |e staro zgodovinsko geslo našega po tujcih tlačenega kmetskega naroda, ki je tirjal od nemških grajščakov in njihovih valptov svojo »staro pravdo.« Med drugim smo v omenjenemu članku Izvajali: »... Ponavljamo, da ne vidimo druge rešitve, če nočemo, da delavski pokret popolnoma propade, kakor, da se zdruft ves oroletarijat ročni in duievnl. To j« mogoče doseči edino na ta naSin? da se ustvari iz vseh razsodnih delavskihl strank, ki stoje na stališču boja proti talizmu, za novo ureditev družbe, močan” delavski blok.« ' ^ Ne glede na dejstvo, da zakon dovolju« je vsemi državljanom pravico svobodnega združevanja interesnih skupin, kar je dov-lostni junaki solnčili »v žaru cesarske milosti« in krepko tulili v srebne trobente na Pijavi in v Tirolah? 5. Ali je »N. P.« kriva, če niso delali furorja z majniško deklaracijo Šušteršič iti njegovi sedanji zavezniki krog »Sl. Naroda« in »Jutra)«? 6. Ali ni škandal, da se danes v zasmeh vsem narodnim žrtvam in dobro-voljeem kliče v deželo in rehabilitira proslulegai krvnika Šušteršiča? 7. Ali vseh teh žalostnih junakov ni Mam, da so takoj po propadu Avstrije i/. svojih skritih kotov planili nad polna korita, si lasitili zasluge Šušteršičevih iitcv in dobrovoljoev ter se kot ofici- jelni reprezentanti šopirili s temi zaslugami v Beogradu in inozemstvu? Ce smo s temi žalostnimi zgodovinskimi ugotovitvami branili »klerikalne lopovščine« — naj tako »Narodovo« budalost verjamei, kdor hoče. Ce iz ta-cega ponatiska vse časti vredni »Narod« podtika nam sramoto, potem to zadene obrekovalca samega. Kajti sramota za »Jutro«, če Šušteršičevo glasilo na uvodnem mestu ponatlskuje in hvali »Jutrove« članke. Sramota, če »Sl. Narod« pon a tisku je Šušteršičeve izdelke ter z njimi obmetuje žrtve Šušteršičevih denuncijacij. Iz tega medsebojnega po-naitiskovanja sledi po lastnem naziranju »Sl. Naroda« dejstvo, da so si postali »Sl. Narod«, »Jutro« in Šušteršič debeli prijatelji in zavezniki. Torej: Sramota, da se ob dneh, ko se spominjamo najhujših dni slovenske zgodovine, vseh junaštev naših dobrovoljcev in žrtev Šušteršičevega izdajstva, najde »naroden« in »napreden« list, kakršen hoče biti »Slov. Narod«, ki brani Šušteršičeve lopovščine. Sramota, da se »Slov. Narod« brati In pajdaši s človekom, čegar ime vsak zaveden Jugoslovan izgovori le z gnju-som in čegar ime bo ostalo v naši zgodovini zapisano v eni vrsti z imeni Efi-jalta in Judeža Iškarijota'. Sramota, da ste vi, junaki žalostnega s pom mat, vsa ta izdajstva pozabili, odpustili in sankcijonirali s tem, da se z njim bratite in pajdašite in ga še celo zagovarjate. Da pa dični »Slov. Narod« ne bo po nepotrebnem samo nam podtikal obrambe klerikalnih lopovščin, mu damo resen nasvet, da postane v svoji besni protiklerikalni gonji vendar enkrat stvaren in dosleden. Če hočejo ata Narod, da bomo njegovi brezmejni jezi na klerikalce tudi res verjeli, naj »Narod« in njegovi lažinaprednjakarji taikoj z zaničevanjem prekinejo s klerikalci vse poslovne stike! To se pravi: bojkotirajte vendar vse klerikalne firme, banke, zadruge, odjemalce in zahtevajte odločno, da vse te klerikalne institucije in pristaši tudi vas poslovno Ignoriralo!! Dokler boste pa samo grmeli, pa tudi na vašo protiklerikalnost ne damo ficka, tem-manj seveda, da bi si pustili od vas, junakov žalostnega spomina, kaj podtikati ali predbacivati. od Narodovcev In demokratov v hrbet par strelov ln vihar pogroma. Upamo, da bo »Slov. Narod« priznal, da spada tudi on sam s samostojnimi demokrati vred med zaveznike komunistov, ker se je pri poteklih volitvah dejansko toliko uveljavljal v skupni fronti s komunisti. Ker so tudi klerikalci v zvezi s komunisti, smo danes v srečnem položaju, da je »cela« Slovenija prvikrat povsem edina. A Politični pregled. Cela Slovenija kumunlstična! Na naš očitek, da Je »Slov. Narod« pred vojno denunciral avstrijski policiji mlade slovenske nacionaliste in da se sedaj pajdaši s proslulto Šušteršičem, nas Je ta žalostni list kratkomalo proglasil kot proti* državne separatiste, zaveznike klerikalcev In komunistov. Ne glede na pravico in svobodo, da se vsaka stranka veže po lastni prevdarnostl i komurkoli Jej drago, ugotavljamo, da Je )ila NSS v taktični zvezi z omenjenima strankama pred leti samo enkrat Pozneje ni prišlo do nikakih zvez več- Mislimo pa, da ima »Slov. Narod« še toliko spomina in razsodnosti, da so bili oboji: klerikalci in komunisti, javni v državi priznani stranki, ne pa kaki tajni organizaciji. Ker pa hoče »Slov. Narod« po stari de-nuncijantskl maniri po sili napraviti iz nas zaveznike komunistov, nimamo ničesar proti tej Imputaclji, če nam »Slov. Narod« prizna, da spada tudi on sam s slov. demokratsko stranko vred med komunistične zaveznike. Dognano je namreč sledeče: Pri poteklih občinskih volitvah so se demokrati In komunisti podpirali medsebojno in nastopali na skupnih listah poleg mnogo drugih zlasti v sledečih občinah: Črnomelj, D. M, v Polju, Dobrova, Dobrunje, Ježica, Križe, Kropa, Trata v Poljanski dolini, Rateče, Semič, Šenčur, Škofja Loka, Sent Jernej, št. Vid nad Ljubljano itd. — Seveda so dobili ubogi komunisti v zahvalo za to zvezo Zgodovinska vladna kriza. Vladna kriza, ki bo pravkar rešena, traja že od lanskega leta ter je to zgodovinska kriza v razvoju naše mlade države. Da bo razplet tak, kakršen je, sl nismo mislili, danes pa nam je marsikaj jasno. Danes nam je jasna tudi zadnja kraljeva odločitev o Imenovanju Pašič-Pribičevlčeve vlade, kateri krona sama tudi ni prav zaupala. Zato je morala »na poskušnjo«, pri kateri je pokazala vse svoje namene ln razkrila vsa sredstva, ki se jih je hotela poslužltl, ko bi bila na konju. Vsi vemo, kako se je pričelo, kaj se je medtem zgodilo in kaj se je še vse pripravljalo, zato bi bilo tako popisovanje odveč. Naš vladar je to uvidel, prepričal se je o Iskrenosti in dobrem mišljenju svojih razsodnih svetovalcev. Zato se razpleta kriza sedaj v drugem pravcu, v smeri, kateri bo zagotovljen normalen razvoj vsega našega dela, vse naše ureditve, vračamo se k pravi ljudski volji — na parlamentarna tla. Zaradi tega je optimizem glede bodočega državnega krmllarja, glede bodoče vlade opravičen. Opozicija govori prav, ako zatrjuje, da je bodoči mož g. Ljuba Jovanovič, ker tako mora bltL Ce ne, potem je še edini izhod kaka res nevtralna oseba. To optimistično naztranje je utemeljeno z velikansko vladno večino, s katero bo razpolagal g. Ljuba Jovanovič, to Je s kakimi 200 glasovi, najmanj pa s 180. Popolnoma drugo vprašanje pa je, kako večino bi dobila volilna Pašič-Pribičevlčeva vlada z novimi volitvami po znanih metodah nasilja, ako se o kaki večini sploh more govoriti. Sedaj sl stojita nasproti dva moža: Pa-šič in Jovanovič. Pašiča poznamo! Mož ima svoje zasluge za Srbijo, tudi za našo državo kot tako, nima pa onih idej In načrtov za tako nadaljnje Izoblikovanje države, kakor želi to ljudstvo. Zato tudi odpor proti njemu. Ljuba Jovanovič je znan kot eden najsposobnejših mož v državi, mož blagega, poštenega srca, ki čuti z ljudstvom, ki razume njegove težnje, velik patrljot, toda odločen In vstrajen. Z eno besedo mož, ki ga narod čisla, ljubi ter mu popolnoma zaupa. Ima Jasno začrtano pot, ki naj vodi do konsolidacije države. Drugega zaenkrat država ne potrebuje, ker Je to vprašanje najnujnejše. Mož hoče tedaj sporazum med narodom. Ako bi vstrajala oba konkurenta na svojih sklepih, kar o Jovanoviču ne dvomimo, krona pa bi se vendar o3loiila za Pašič-Prlbičevlčevo volilno vlado, bi v radikalni stranki nastal precep in razdor. Kateri izmed teh dveh mož bi odnesel več, je veliko vprašanje, vendar nam zadostuje ugotovitev, da bi g. Jovanovič pri volitvah pobral g. Pašiču veliko. Istotako bi taka volilna vlada tudi drugače kljub njeni mogočnosti ne Imela uspehov, ker ljudstvo hoče, da se upoštevajo njegove zahteve, ki jih pa dosedanja vlada ne bo upoštevala. Zato bi šlo ljudstvo svojo pot, pa, če treba, tudi trnjevo. Rezultat vsega bi bil, da bi take volitve v najboljšem slučaju pokazale prav tako parlamentarno sliko, kakor je danes: opozicija bi bila v ogromni večini. Bill bi tam, kjer smo danes. Izgubili bi pa mnogo časa in denarja, trpelo bi ljudstvo ln tudi država. Zunanji svet bi gledal z začudenjem na jugoslovansko državo. Skratka: take volitve bi bile fijasko! To vse se danes upošteva in s tem računa naš vladar. Upošteva se pa tudi svetovni položaj. Upoštevajo se nove »šege« v Franciji in Angliji, upoštevajo se glasovi izza zaprtih VTat londonske konference. To so argumenti, ki govore za to, da moramo tudi pri nas pričeti hitro z delom. Zato moramo dobiti delazmožno vlado, kateri bo naše ljudstvo zaupalo. Zaupalo pa bo brezpogojno vladi Ljube Jovanoviča, ker je mož poštenjak In ga zato moramo najpri-srčnejše pozdravljati Tudi sedanje vladno časopisje se nekako bojazljivo ali sramežljivo približuje gosp. Ljubi Jovanoviču. Tudi oni mu ne odrekajo zmožnostL Pri tem so posebno pridni naši demokrati z »Jutrom«, ki se vedno jako 'hitro prilagodi vsakemu novemu položaju. Toliko, da še niso na kolenih! Stvar je tedaj prav resna in pozicijo-nalnl optimizem ni neutemeljen. Prav lahko s sigurnostjo računamo z vlado g. Ljube Jovanoviča, s tem pa tudi z novo ero v našem notranjem razvoju. G. Pašič je že podal ostavko svojega kabineta pismeno. Novi vladni krogi pa so že takorekoč razglasili novo ministrsko listo, kar bi gotovo ne bili storili, če bi ne bili sigurni svoje stvari. Definitivno pa bo kriza rešena šele začetkom prihodnjega tedna. Ljubljanske občinske volitve. Gospod veliki župan v Ljubljani je razpisal v zakonitem roku nove volitve za občinski svet v Ljubljani — zadnji dan. Sicer Je razpis malo čuden ker dan volitev še ni določen, temveč bo ugotovljen pozneje. To se pravi toliko, kakor volk sit in ovca cela. — Razumemo! Radičeve) med seboi Listi vedo poročati o razkolu v Radičevi stranki zaradi čudnega -postopanja njenega šefa. Mi pa čujemo od prccej verodostojne strani, da se vse gibanje vrši v tem, da se Radiču odvzame vodstvo stranke, da pa je drugače v stranki popolno soglasje. Bomo videli, saj se bo to kmalu moralo pokazati. Po drusih državah- NAŠ BRAT KLOFAČ PRI MACDONALDU. Voditelj čehoslovaške narodno-socija-llstlčne stranke, senator brat Vaclav Klofič, se je pretekli teden mudil v Angliji. 18. t. m, ga je češki poslanik v Londonu, dr. Mastny, peljal k angleškemu premijerju Macdonaldu, ki je Klofača sprejel in se z njim dolgo raz-govarjal. Temu razgovoru se pripisuje ve-levažen pomen, kar je čisto razumljivo, ako pomislimo, da je angleški ministrski predsednik Macdonald tudi vodja delavske stranke, ki je identična z narodnimi socijallstl, na drugi strani pa, da vodi brat Klofač tisto socijallstlčno stranko, kateri pripada sve- tovno znani čehoslovaški zunanji* minister dr. Beneš. Kaj je pa dr. Beneš, o tem govoriti bi bilo odveč, saj ga poznamo iz njegovih srečnih nastopov v evropski politiki. Vsekakor smemo biti mi, jugoslovanski narodni socijallstl ponosni na svoje duševne voditelje s severa. LONDONSKA KONFERENCA. Londonska konferenca se je intenzivno vrgla na svoje delo, ki bo skorogotovo rodilo lep uspeh. Vse delo je razdeljeno na več komisij, katere predlagajo svoja poročila predsedstvu. Vprašanja se potem obravnavajo v plenarnih sejah. Predseduje Jim Macdonald. Seje so tajne, izdajajo se pa dnevna poročila, v kolikor je to mogoče in! umestno. ' Sedaj se razpravlja o vprašanju glede Nemčije in njenih reparacij, ki je naK težavnejše. To pa z ozirom na delikatnost stališča Amerike in tudi Francije. Vendar se zdi, da so težkoče tudi v temi vprašanju takorekoč že premagane, ker se Je dosegel sporazum glede amerikanskega zastopnika, kakor tudi v diferencah med Anglijo in Francijo. Poročilo o vsem bomo prinašali potenv ko bodo objavljeni uspehi konference. NEMČIJA. Londonska konferenca je s svojim de? lom tako napredovala, da bo te dni že tud), Nemčija pozvana na konferenco. Nemčiji gre žito v klasje In danes se 5 sigurnostjo lahko trdi, da imamo v 5 letih zopet ono staro Nemčijo, na kateri ne bo najti sledov vojne. Seveda s to razliko, da »pikelhavb« ne bol Za to bo preskrbela loai( donska konferenca. Nemci delajo sicer kisle obraze k vsem' znanim predlogom reparacijske komisije, tpr> da vse to je samo na zunaj, ITALIJA. Da v Italiji prihajajo do spoznanja 2a do malega vsi, kam oziroma na kako spolzko pot so speljali Italijansko državo fašisti, je danes že splošno znano. Liberalci kar očlto obračajo fašistom hrbet, ker so uvideli, da je tako delovanje nezakonito. Vrniti se hočejo na zakonito pot Javno mnenje zapušča Mussolinija In njegove fašiste, simpatije so se popolnoma ohladile, navdušenja ni. Javno mnenje se Je popolnoma približalo opoziciji. Zato vlada med fašisti strah In Mussolini se vprašuje, kako La kam. Lahko se že reče: Mussolini Je bil. -*» Matteotijev umor še ni docela pojasnjen, trupla še niso našli. Vse zaprte osebe brijejo iz justice norca. Vendar se zdi, da se bo tudi to vprašanje razčistilo. Prihajajo na dan nove stvari, nove priče in najbrž se bo pričela druga preiskava. Osumljen je neki poslanec, ki ga sedaj ne smejo prijeti, zbornica pa bogve kedal se bo sešla. Vzrokov za novo razpoloženje v Italiji pa ne smemo iskati samo doma, pri fašistih, ampak tudi, drugod — to so vplivi od zunaj! ANOLIJA. Anglija je sporočila Zvezi narodov V Ženevi, da namerava povabiti vse vlad« sveta na razorožltveno konferenco. BOLGARIJA. Iz Bolgarije poročajo gotovi listi o k 23. Julija 15. julija švicarskih frankov 100 dinarjev je »talo 0 475 8-45 100 frana. frankov H 28-07 28-20 100 laških lir 1» 28-60 23-06 100 čeških kron II 16126 16-25 100 avstrijskih kron M 0-00765 0-0077 100 ogrskih „ M 0-0069 0 0068 100 bolg. levov II 4-— 4-10 100 dolarjev * 543-— 549 — 100 angl. funtov II 2394 — 2395-— iajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) .u ^ Mož s krinko se dvigne. »Jim, sedaj sl dokazal, da sl le v nepremišljenosti ravnal tedaj, ko sl hotel umoriti Molly Gordon. Uboga deklica te Je s svojo prošnjo rešila gotove smrti, dasl Je komaj mogla govoriti. Saj Je bilo še prav dobro videti od krvi podplute sledove tvojih rok na njenem VTatu. Ali ml hočeš obljubiti, da ne boš nikdar več tako nepremišljeno ravnal z ubogo deklico?« Jim dvigne desno roko in reče: »Gospod, roka se ml naj posuši, če bi tudi le en prst dvignil proti njej. Tega, da je za mene, svojega smrtnega sovražnika prosila milosti, ne, tega ji nikdar ne pozabim. Da, prav hrepenim po trenotku, ko ji bom mogel dokazati, da ima odslej v meni svojega zaščitnika.« »Slednjega niti treba ni,« odvrne mož s krinko. »Ona je Tomova nevesta, ki Jo Je tedaj Iztrgal iz tvojih rok. Tudi nad njim se ne smeš maščevati ter mi tudi to obljubi!« »Prav rad, gospod!« »Dobro, potem je tvoja kazen s tem končana. Prost sl, moraš pa še dotlej ostati na podmornici, dokler ne obračunimo z Elizo. Odpuščam ti, Jim, kar se je zgodilo, Je sedaj pozabljeno!« Kako čudovita Je bila moč, ki jo Je Imel tajlnstveni mož. »Edvard, Ben, z vama se Imam še o marsičem pogovoriti!« X Priporoča se tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA, S«. Pelra nasip 7. Blfzu Prešernovega spomenika. IMIHH H»MH * Najboljši Šivalni stroji Grltzner v vseh _ opremah za rodbinsko rabo In Adler za { obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- | jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- | nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- j i baže sukance, ^viio v niti. Jedilno orodle, j gj§ p alpaka, aluminij, illee, vilice, noži, Škarje, jj =§2 i britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse * š : sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- | Sgg * mezni deli. — Popravila šivalnih strojev se J 'Hg j sprejmejo. POUk V vezenju, krpanju perila • * in nogavic na Stroje brezplc čio. Večletna | ; garancija za šivalne stroje. | SS • Cene najnižje. Postrežba točna. • : ti niHlll!IHliliniII!!!l!ll!i^-