Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K10*—
Poi leta .	.	.	„	5*—
Četrt leta	.	.	„	2*50
Mesečno.	.	.	„	1*—
Zunaj Avstrije:----
Celo leto	.	.	„	15*—
Posamezne številke —	10 vinarjev. -
i

•e računajo po 12 vfn. •d 0redne pentvnte: prt vc&ratnih oznanilih velik — popust —
„Straža* izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Ure dni Sivo In upravnigtvo: Maribor KoroSka ulica. 5. — Telefon £1.113.
[ Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.^
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Naše čete v Rumuniji.
Naše dete prodirajo proti Sinaji. — Uspešna ofenziva v Dobravi. — Rumimi rastrelili velik most pri Črnivodi. Ruski in italijanski napadi odbiti, — Francozi iztrgali Nemcem predverdunsko utrdbo Donaumont. —
Grey o mirovnih pogojili.
Za sklicanje parlamanta«
Dunaj, 23. oktobra.
Danes je bilo videti v kuloarjih državne zbornice zopet kos nekdanjega, življenja. Po hodnikih, pri oknih, po kotih so se shajali državni poslanci in med seboj skrivnostno šepetali, pogovarjali in debatirali. Časnikarji so prijazno pozdravljali, hodili za poslanci ter prosili za novice. Med tem so prihajali novi znanci, se pozdravljali, povpraševali za zdravje in odhajali. Tudi uniforma je bila zastopana v pestri sliki Vitez Pogačnik s sivo glavo in mladeniško hojo je polkovnik, grof Clam-Madtinitz ritmojster. k mr/. Fürstenberg polkovnik.
'Med tem pride med poslance predsednik dr. Sylvester in zopet stara navade, - začne se pogajata Ob treh napovedana seja naj bo samo v ta namen, da se obsodi umor grofa Stiirgkha in izreče v-sem prizadetim sožalje. Sprejeto, toda, Pernerstorfer hoče za socialdemokrate oddati posebno izjavo in takoj nastanejo ugovori, težave. Treba je tudi uravnati, da med Pernerstorferjevim govorom ne pade noben medklic. Kp je vse napeljano, se odpro vrata predsednikove posvetovalnico, seja se otvori in predsednik dr, Sylvester govori ministrskemu, predsedniku grofu Stürgkhu posmrtnico. Za njim govori Pernerstorfer.
Oh pol 5. uri je druga seja. v kateri se naj obravnava o sklicanju parlamenta. Tudi strankini načelniki gosposke zbornice so prišli zraven, knez Pürstenberg za ustaivoverno, baron Czedik za srednjo, in grof Clam-Martinitz za konzervativno stranko. Prvi govori v imenu strank gosposke zbornice grof Clam-Martinitz. Izreče se principielno za sklicanje parlamenta. Toda. ker je sklioanju parlamenta toliko
OSTRIL
^Lavantinske sinode o obS. cerkf« petin,
G, šolski ravnatelj A. Kosi je a hvalevrednim poznanjem oerkvenopevskib določb citiral konstitucijo škofijske sinode, ki se je vršila pod vodstvom rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana leta 1883. Radi preglednosti jo še enkrat navejclemo v celoti (po Mat. Štrakl. Obrednik za organiste, str. 128):
„Naše slovensko ljudstvo je sploh slovelo radi dobroznane gorečnosti in nadarjenosti v skladajnjii, kakor tudi v petju svetih pesmi, dokler v naših časih niso začele nesrečne razmere slabo vplivati na petje in glasbo, da zdaj ne tožimo brez vzroka, dta cerkveno petje in sveta glasba peša in propada. Res, Cecilijina društva, pesmarica po družbi sv. Mohorja izdana, in nekateri duhovniki se hvalevredno trudijo, ta nedostatek odstraniti. Da bode pa njih trud imel zabeljeni uspeh, zato v Gospodu opominjamo vse dušne pastirje: naj prav posebno skrbijo in vse žrtvujejo, da bodo orglavci vadili mladino v cerkvenem petju, da se bodo otroci, ki šolo obiskujejo, naučili cerkvenega in ljudskega petja,; naj podpirajo Cecilijina društva, ki imajo namen, prenoviti petje in sveto , glasbo . . . Kjer se je, bodisi orglanju ali petju primešalo kaj posvetnega ali nespodobnega, naj se to odpravi . . . Srčno Želimo, da bi se pri
težav na poti, zu to je mnenje, da se naj skličejo vsaj delegacije, ki bi dale lažje one garancije, kakor se imenujejo v vladnih krogih kot predpogoj' za omo-gočenje vsakega parlamentarnega delovanja, Seveda bi se morale sklicati delegacije, izvoljene v 1. 1913, čemur po njegovem mnenju ne nasprotuje delegacij-ski zakon.
Potem so prišli strankini zastopniki poslanske zbornice na vrsto. Vsi brez izjeme so se izrekli za sklicanje državnega zbora, ki potem lahko voli tudi delegacije. Govorili so: dr. Groß, dr. Lewicky, Seitz, Bilinski, Sehraffl, Šušteršič, Czedik, Smeral, Korošec, Stransky, Pernerstorfer, Jäger, Stanek, Trylo-wsicyj, Hiibschmann, Pantz, Paidutti, Ofner in Simonoviči,
Predsednik jdr, Sylvester poydarja sklepčno, da so vse stranke, kakor je razvidno iz zborovanja, e-dine v mnenju, da je treba pred vsem sklicati parlament in potem še le izvoliti delegacije. Kar se tiče želj, naj se zbornični prostori kmalu, spraznijo, bo to v najkrajšem času storil. Zahvaljuje se poslancem, da so prišli in se poslavlja od njih z besedami „Na svidenje!“
Hrv&tsko-sloireiiski klub
zb parlsmmt
Pri posvetovanju zastopnikov državnozborskih Klubov dne 23. t. m. na Dunaju sta bila navzoča in govorila poslanca dr. Korošec in ur. Šušteršič.
Poslanec dr, Korošec je v imenu Hrvatško-slovenskega kluba oddal to-le izjavo:
Smatramo za neodložljivo dolžnost, da se skliče državni zbor in začne delovati. Delegacije se naj
manjših slovesnostih službe božje in pri vsakdanjih opravilih po vrlem prizadevanju župnikov in orglavcev pospeševalo ljudsko petje, t. j. svete pesmi, zložene v domačem jeziku, kajti to prav posebno blaži srca ter v obilni meri zbuja čuvstva vere, ljubezni in kesa, če se pobožni glasovi domala vseh zbranih kakor iz enega grla in srca kvišku vzdigujejo k sedežu milosti in božjega usmiljenja,“
Poglejmo pa, kaj učijo o cerkvenem petju škofijske sinode, ki so se obhajale po sedanjem prevzv. knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku! Vsaka izmed teh peterih sinod (.1896, 1900, 1903, 1906, 1911) govori tudi o cerkvenem petju. Obširne in natančne so določbe o koralnem petju, o liturgičnih predpisih glede cerkvenega petja: Potem je mnogo o Ceoilijinem društvu. Potrebo tega društva, utemeljuje apostolsko pismo papeža Pi ja IX. z dne 16. decembra 1870 (po M. Štraklovem obredniku za organiste, str. 150):
„V veliki meri morejo svete pesmi srca ganiti ter pobožnost zbujati, če se združijo s cerkvenimi slovesnostmi, samo da so v pravem duhu zložene in se tako vestno izvajajo, da se strinjajo s svetostjo hiše božje in z veličastnimi obredu V tej najimenitnejši umetnosti so si mnogi priborili pravo veliko slavo; nüh dela. se strinjajo' s krasoto cerkve in z resnimi obredi in čim več se izogibljejo posvetnim, mehkužnim in gledališkim melodijam, tem bolj odvračajo duha od zapeljivega sveta in ga izpodbujajo k premišljevanju in razmotrivanju nebeških reči. Toda,, kar j je najbolj žalostno, ne zmeneč se za te najboljše moi-Ì stre svete glasbe, se je skoraj pri vseli cerkvah, v domačih, kakor tudi v inozemskih, vsililo nekaiko petje, ki je za gledališče najbolj sposobno . , .“
od državnega zbora na novo volijo. Nujno torej zahtevamo, da se skliče državni zbor.
Pri našem delovanju v državnem zboru nas bosta vodili Idve načeli : prvič da država vsled delovanja ne bo škode trpela na svojem ughxlu na zunaj in na svoji notranji moči. Vse bomo storili, da sovražnikom ne bomo dali poguma za nadaljevanje vojske, ampak da se, kolikor je v naši moči, približamo tako vroče zaželjenjemu miru. Naše drugo načelo bo, da s svojim parlamentarnim delom po možnosti olajšamo svojim narodom tako težke čase.
Srednja Evropa,
Kako važno je v očeh izvestnih madžarskih krogov vprašanje takozvane Srednje Evrope, se vidi po tem, da je Socijološko društvo v Budimpešti od dne 22. februarja do dne 2. aprila priredilo 10 dis-kusivnih sej o tem vprašanju.
Nedavno je ta diskusija izšla natisnjena v organu društva „Huzadik Szazad" (dvtajselo stjole^e), in so more sedaj tudi širše občinstvo seznaniti z mišljenjem madžarske elite o, Srednji Evropi. Ta razprava je — to se mora priznati ■ na zelo visoki višini.
Govorniki so se trudili, da objektivno in s poučnim aparatom pretresejo cele komplekse gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanj, ki izhajajo iz organizacije Srednje Evrope za Ogrsko in za madžarski narod. Zasledovali so z poznanimi poučnimi metodami; kaki zakoni da vladajo v pojavih, ki tvorijo problem, kaj je bistveno in nujno. Kraj vsega tega rezultati te diskusije ne morejo zadovoljiti in po-
Vsled tega so se ustanavljala ceeilij an skia društva, ki gojijo 1. koral, 2. figuralno in polifonično petje, ki ni „gledališčno“, ampak odgovarja cerkvenim določbam. Svetim pesmim, ki jih navadno poje ljudstvo pri raznih pobožnostih, so cecilijanska društva po § II, 2, svojih pravil puščale tisto mesto, ki jim ga dopuščajo cerkvene določbe.
O tem Ijudskocerlcvenem ali občnem cerkvenem petju imajo imenovane petere sinode te-le določbe:
Sinoda 1. 1896. pravi (po Štraklovem obredniku, str. 147): „Iz tega je razvidno, da je dovolj prilike, se v cerkvi tega petja (v domačem jeziku) posluževati, Toda sveto besedilo naj bode pravilno glede jezika in glede pesniške oblike ter primerno opravilu, ki se obhaja, in naj se poje enoglasno, napev pa bodi v cerkvenem duhu in na podlagi gregorijanskega petja. V izvršitev tega petja proglasimo „Cecilijo“ (izdano po družbi sv. Mohorja) in „Hosapno“ (Gradec, Styria) za škofijski pesmarici,
Sinoda 1, 1900. izpopolnjuje sinodo 1. 1883. ta-ko-le (po Štraklovem obredniku, str. 159):	„Pri po-
božnostih, id niso strogo liturgične, lahko ljudstvo poje pobožne pesmi, kar ljudi prav posebno spodbuja k pobožnosti. Brez dvoma namreč v obilni meri zbuja čustva vere, ljubezni in kesa, če se glasovi domala vseh pobožno zbranih kakor iz enega, grla in srca kvišku vzdigujejo k sedežu milosti in usmiljenja božjega.. Toda naj se gleda na to, da se rabijo samo pesmi, katerih besede in melodije v resnici blažijo in za ljudstvo niso pretežke.“
Sinoda 1. 1903. stopa z vprašanjem že bolj v praktično življenje. Na str. 591. se pravi: „Ljudsko cerkveno petje naj bode najprej petje, potem petje
Stran 2.
miriti, Interesantno je, jđa notiranja in ljudje, ki pripadajo isti politični smeri — večinoma so bili zastopani socijalni demokratje in socijalisti — gredo ob vprašanju Srednje Evrope daleč narazen.
To vprašanje je v madžarski javnosti sprožil list „Vilag“, ki je prinesel obsežno poročilo o rečeni diskusiji. Onim med demokrati, ki so za idejo Srednje Evrope, je rekel poročevalec: „Dvom v moč öfi-mokraoije vas je spravila v duševno sorodstvo z reakcijo,“ Predsednik E, Szabo pa je izvel iz diskusije: „da nikdo ne želi ne imperijalistične, ne militaristične Srednje Evrope, niti ne z druge strani madžarske politike skrajne obrambne carine; da nikdo noče ne gospodarske, ne kulturne samovlade, „da i-stotako noče ne germanizacije, ne madžarskega šovinizma, 'da nikdo ne proglaša nemške kulture za najvišjo, ali tudi ne francoske ali angleške: da Srednja Evropa ni za nikogar skrajna svrha, kakor tudi ni naj večje zlo.“
Razprava se je vršila strogo z gledišča madžarskih interesov. Samo Jas zi je rekel, da bi S resini a Evropa ublažila narodnostno borbo na 'Ogrskem ter da se Srednje Evrope- ni misliti brez rešitve južnoslovanskega in poljskega vprašanja. Nasprotno: Ta dva goreča problema evropskega razvoja se moreta z najmanje žrtev in najpovoljneje za razvoj vse Evrope rešiti samo na srednjeevropski osnovi.“ Vsa ta knjiga je sploh polna interesantnih in važnih podatkov in razlogov pro in contra. Ker se predmet bližje tiče nas južnih Slovanov, meni „Hrv. Riec h naj bi se izrecno podala tudi našemu občinstvu.
Hmeiijsko zadružništvo na
v
Slow. Štajerskem»
I. Članice Verbanda v Gradcu.
Pri Verbandu v Gradeu je včlanjeno 32 zadrug z slovenskim poslovnim jezikom in sicer 22 Raiifei-senovk in 10 kmetijskih zadrug. Včlanjene so Raiff-eisenovke v Bizeljskem, Selnici ob Muri, Sv. Miklavžu pri Ormožu,, v Puščavi, Rušah, C vomì. Kapela pri Brežicah, Dobjem, St. Vidu pri Planini, St. Lovrencu v Slov. gor., Sladkigori, Zdolah, Sv. Barbari v Halozah, Sv. Marjeti pri btuju, Sv. Marku pri Ptuju, Sv. Barbari pri Maribora, Žetalah, Sv. Roku, Polenšaku, Velki, Rogatcu in v Dobovi.
Naj starejša Raifleisenovka je v Bizeljskem, u-stanovljena leta 1894, najmlajša v Dobovi, ustanovljena leta 1907.
Po statistiki so imele vse Rai ilei seno vkje leta 1914 4610 članov, promet je znašal 2,697,054 K 80 v, rezervni fondi skupaj 94.979 K 39 v, čistega dobička so izkazale 8215 K 77 v, hranilne vloge so znašale 1,229.039 K 96 v, posojila 2,185.399 K 86 v, vse posojilnice razun ene so imele kredit pri Zvezi v skupnem znesku, 1,110,516 K, le ena posojilnica je imela naložen denar v znesku 27,065 K. Na jedno zadrugo {ìride povprečno 209 članov, povprečno 55,865 kron hranilnih vlog. Naj višje stanje vlog je znašalo pri jedni posojilnici 178.878 K 71 v, najhižje 2458. K 38 v sedem posojilnic izkazuje nad 50.000 K vlog, tri nad 100.0(10 K vlog, pri ostalih je stanje vlog nižje kot 50,000 K, Najvišji kredit uživa jedna posojilnica v znesku 132.897 K, najnižji jedna v znesku 2190 K, pet posojilnic uživa kredit nad 50,000 K, štiri nad
100.000	K, ostale kredit pod 50.000 K. Vloge vseh posojilnic so za okroslo 110,000 K višje kot krediti vseh posojilnic.
Izmed kmetijskih zadrug pripajdajó sedaj Ver-bandu trsničarski zadrugi v Sv. Lovrencu v Slov, gor. in v Sv. Bolfenku na Kogu, skladišče za hmelj v Žalcu, kmetijske zadruge v Cvenu, 'Središču, Žalcu in Ptuju, pašniška zadruga v Lembahu, konje-rejska zadruga v Središču in zadruga za re;,o žrebet v Ljutomeru, Večina teh zadrug deluje povoljno, natančnejši podatki se vsled manjkajoče statistike ne morejo priobčiti.
n. Zadružna Zveza v Ljubljani.
—nj—. Ker pripadajo kmetijske zadruge na Slovenskem Štajerskem 4 osrednjim zadrugam in sicer, če začnemo od zgoraj, Verbandu landw. Genossenschaften v Gradcu, Zadružni Zvezi v Celju, Zadružni Zvezi v Ljubljani in Zvezi slov. zadrug v Ljubljani, nekaj jih stoji izven vsake zveze, ker ni enotne organizacije, zato manjka splošno pregled čez našo zadružno organizacijo, manjka pa tudi smisel zn skupno delo, za skupne cilje, manjka enoten načrt za delo v bodoče, katero je v interesu kmetskega stanu nujno potrebno. Povsod se občuti potreba po združenju vseh slovenskoštajerskih zadrug v jedno Zvezo, zlasti radi tega, da se more zadružništvo po vojski lotiti nadaljnih nalog, katerih se treba lotiti sedaj, ko je popolnoma izpeljana organizacija denarnega zadružništva in je izšolano lepo število zadružnih delavcev, kateri bodo znatno pospeševali vsako nadaljne delo na zadružnem polju,
Da spozna širna javnost slovenskoštajerske zadružne razmere, da spozna, kako lepa organizacija bi bila, ako bi bile vse zadruge združene v jedni Zvezi, podajam v naslednjem sliko cele organizacije, prinašam, kjer sem dobil isto na razpolago, tudi statistiko in na koncu kratko sodbo o stanju teh zadrug.
Tej organizaciji pripada večina slovenskoštajerskih zadrug in vzdržuje ista za. štajerske zadruge samostojno pisarno v Mariboru z uredništvom. Or-ganizatorično delo in revizija se vrši po naročilu centrale za štajerske zadruge po pisarni v Mariboru. Včlanjene so 101 posojilnica in 18 kmetijskih zadrug. Članice s,o posojilnice v Ljutomeru, Sv. Fimi, Artičah, 'Sv. Benediktu v Slov. gor., Sv. Bolfenku v Slov. gor., Sv, Bolfenku na Kogu, Bučah, Celju, v Cirkovcah, Crnigori pri,Ptuju, Dobjem, Dobovi, Dobrni. Dramljah, Framu, t Frankolovem, Galiciji, Gor-njemgradu, Grižah, Hajdinu, Hočah, St. liju pod Turjakom, St. liju pri Velenju St. liju v Slov, g., St Janžu na Drav. polju, Jarenini, St. Juriju ob j. ž., St. Juriju ob Taboru, Kamnici, Konjicah, Koprivnici, Kozjem, Sv, Križu pri Mariboru, Križevcih, Sv. Kuniigundi Laporjuj Laškem, Sv. Lenartu v Sl. gor., Ljubnem, Loki pri Zhlanemmostu, Sv, Lovrencu na Drav. polju, Sv. Lovrencu nad Mariborom, Lučah, Makolah, Mali Nejdelji, Marenbergu, Mariboru, Sv, Mihaelu poleg Šoštanja, Mozirju, Veliki Nedelji, Novicerkvi, Oplotnici, Qrmožu, St. Petru niže Maribora, Sv, Petru na Medvedovem selu, Sv. Petru v Sav, dolini, Sv,. Petru pod Sv, gorami, Petrovčah, Pilštanju, Pišeeah, Podčetrtku, Poljčanah, Sp.
vsega ljudstva (totius populi) in petje cerkveno.“ Kar so začeli zdaj po nekod izvajati, to uči že ta sinoda 1. 1903. na str. 599. rekoč: „Kateheti naj v šolah ličijo ljudsko petje dečke in deklice in potem po njih odrasle v ladji cerkve , , .“ „V vsaki župnijski cerkvi se naj napravi seznam pesmi, ki se tam navadno pojejo ..." „Dušni pastirji naj skrbijo, da se ustanovijo v vsaki župniji z organistovo pomočjo šole (vaje) za ljudsko petje.“
Sinoda 1. 1906 opozarja na str. 438., da so po odloku c, kr. Staj, dež. šolskega sveta z dne 16. oktobra 1884, štev. 5167, šole dolžne podučevati cerkveno petje, Na str, 441. pa temu opominu dostavlja: „Predno pojejo učenci javno pri službi božji, se naj pesmi večkrat ponovijo v cerkvi. Da se potem kaka pesem poje tudi od vernega ljudstva, naj povabi in navduši dušni pastir ljudstvo ob priliki s prijaznimi besedami,“
Sinoda L 1911. zopet na str. 576. močno želi (summopere optaanus) ljudsko petje ter utemeljuje to željo z znanim citatom, kakor sinoda 1. 1883. in leta 1990, da se s tem vzbujajo čuvstva vere in ljubezni in kesa, Če se glasovi domala vseh pobožno zbranih kakor iz enega grla in srca kvišku vzdigujejo k sr dežu milosti in božjega usmiljenja. Na strani 577. uvaja ta sinoda novo škofijsko cerkveno pesmarico „Kvišku srca“, ker brez enotne pesmarice radi preseljevanja prebivalcev iz ene župnije v drugo občno »e tj e vsega ljudstva ni mogoče. Potem se pa v toplih besedah zavzema za ljudsko cerkveno petje, ki ga imenuje zaklad verske vzpodbuje in vzgoje, vir veselia in tolažile krščanskega ljudstva.
Od strani 578. naprej pa podaja ta sinoda Čudno natančna navodila, kako se naj uvaja občno cerkveno petje. To petje se lahko uvaja, tako se prav' prvič no šoli, drugič po mladini. V šoli se naj učijo dečki in deklice najlažje iz zbirke „Prijatelj otroški“
(izdal dr. Josip Somre*., tiskarna sv. Cirila v Mr. riboru) in sicer najprej štev. 1, Jezus male k sebi kliče, potem štev. 13, Veš, o Marija, Štev, 14, O brezmadežna in štev. 24, Castimo te. Besedilo teh napevov se naj vzame iz te zbirke „Prijatelj otroški“ ali iz škofijske pesmarice „Kvišku srca“ (izdal dr. Josip Somrek, tiskarna sv. Cirila v Mariboru) ali iz Hergove knjige „Venec svetih pesmi za bogotjubne kristjane“ (tiskarna sv. Cirila v Mariboru). Katehet naj podpira učitelje pri učenju teh pesmi s tem, da opominja učence, naj si omislijo molitvenik „Prijatelj otroški.“ Tudi naj skrbi, da se učenci ne delijo na pojoče na koru in na molčeče: v ladji cerkve. Vsi npj o-I stanejo v ladji cerkve in vsi naj Boga hvalijo s svo-! jim glasom. Kateri nimajo dobrega posluha,, naj po-j jejo bolj tiho. Ce se bo mladina v šoli tako učila pe-I ti bo tudi šob odrasla rada prepevala iste pesmi v I cerkvi
Kjer se pa mladina v šon' ni naučila cerkvene-jj ga petja, fam se naj postopa na drug način (stran S 579). V cerkvi naj dušni pastir napravi pridigo e vzvišenosti in veliki važnosti cerkvene glasbe in zi-asti cerkvenega petja. Po eni ali 'drugi pridigi o tem predmetu sie naj povabijo mladeniči od 16, do 30. leta na kak ločen prostor v šoli, v župnišču ali v drugi hiši, da se vpišejo v pevski kurz. Kurz naj bo bolj praktičen kakor teoretičen. Prvo uro se jim naj razlaga, kako se po notah zaznamuje različnost glasov. Drugo uro se naj vzame kaka. melodija iz škofijske pesmarice „Kvišku srca“, ki jo naj ima vsak. Vzame se pa naj melodija že večini znana, n. pr. št. 52. Zahvalna, plešem ali 125. 'Avstrijska himna. Na podlagi teh melodij se jim naj pokaže, kaj pomenijo note in razni znaki. Potem so navodila;, kako se naj predavajo pesmi Po nekaterih vajah, ki se naj vrše navadno po večernicah ob nedeljah in praznikih, se naj začne s podukom deklet. Ta poduk se naj v
Polskavi, Polzeli, Ponkvi, Prihovi, Gornji Radgoni, Rajhenburgu, Rečici ob Savinji, Ribnici, na Pohorju, Selnici ob Dravi, Sevnici, Slatini, Slivnici pri Celju, Slivnici pri Mariboru, Slov. Gradcu, Slov. Bistrici, Središču, Stoprcah, Studencih pri Mariboru, Svečini, Svetinjah, Skalah, Šmarju pri Jelšah, Smarjeti pri Rimskih toplicah, Šmartnem na Paki, Šmartnem na Pohorju, Sv. Tomažu pri Ormožu, Trbovljah, St Vidu, pri Grobelnem, Vidmu, Vitanju, Vojniku, Vurbergu, Zibiki, Zrečah, Zajcu, Žičah, Ptuju iu St, Pavlu pri Preboldu.
Najstarejša članica in obenem najstarejša slovenska posojilnica je posojilnica v Ljutomeru, ustanovljena leta 1874, najstarejša Raifleisenovka je pri «v. Emi, usuano Valena leta 1899i, najmlajšja Raipei-senovka je ustanovljena leta 1914 v St. Pavlu p. Preboldu. Vse zadruge delujejo raizun jedne, katera bo likvidirala;
Leta 1914 izkazujejo vse posojilnice, izmed katerih je 87 Raiffeisenovk in 14 posojilnic mešanega ustroja, 27.764 članov, povprečno na zadrugo 274 članov, skupnega prometa 25,344.529 K 33 v. Rezervni fondi so znašali 883.937 K 25 v, čistega dobička so izkazale 76,539 K 52 v, hranilna vloge so znašale 19,478.931 K 31 v, posojila 16,684.760 K 36 v, naložen denar v znesku 2,827.354 K 51 v je imelo 09 zadrug, več kot dve tretjini vseli zadrug, kredit v znesku 1,577.020 K 78 v je uživalo 32 zadrug. Gela organizacija je izkazala odvišeri denar v znesku kron 1,250.333 iu 73 v, več kot takrat Verband v Gradcu, pri katerem je bilo koncem leta 1914 včlanjenih 290 posojilnic. Stanje odvisnega denarja je bilo v prejšnjih letih, ki tudi niso bila ugodna, dvakrat večje, v letu 1914 pa je počivala cela kupčija z vinom in z hmeljem, tudi lesna trgovina v okraju Gomjigrad, razim tega pa je moratorij povzročil, da niso vlagatelji svojega odvišnega denarja vlagali v posojilnice, temveč ga držali doma. Najvišje stanje vlog izkazuje posojilnica' z 2,066.041 K 62 v, najnižje z 12.760 K 13 v, nad 500.000 K vlog izkazuje devet posojilnic, nad 200.000 K 17 posojilnic, nad Ì 00,000 K 23 posojilnic, nad 50,000 K 333 posojilnic, ina,nj kot 50,000 K pa le 19 posojilnic. Najvišji kredit uživa posojilnica v znesku 186.560 K 25 v, najnižji v znesku 740 kron. Nad 100,000 K kredita imajo 4 zadruge, nad 50.000 K 6 zadrug, ostale pod 50.000 K. Na posamezne zadruge pride povprečno 192.860 K. vlog.
Izmed kmetijskih zadrug pripadajo Zvezi pašniška zadruga y Dobrni in Gornjemgradu, kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge v Sv. Emi, Jarenini, Križevcih, Lučah, Makolah, Račjem, Rečici ob Savinji, strojne zadruge v Cirkovcah, Dragonjivasi-Mihoveih, Hajdinu in Sv, Lovrencu na Drav. polju, stavbinski zadrugi v Petrovčah in Trbovljah. Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru in čevljarska zadruga v Ljubnem. Prvi dve imenovani zadrugi še nista pričeli z delom, ker so vsa prizadevanja, dobiti v najem ali kupiti pašnike, ostala .brezuspešna. Vse ostale zadruge delujejo in se nekatere naravnost krasno razvijajo. Koncem leta 1914 izkazujejo te zadruge 2013 članov, prometa so napravile 819,674 K 68 v, rezervni zakladi znašajo 18.056 K 86 v, pet zadrug je končalo poslovno leto z izgubo, ker so vsled izbruha vojske svoje delovanje omejile ali pa celo za nekaj časa ustavile. Zelo ugodno napredujejo nakupovalne zadruge in strojne zadruge, ki vzdržujejo bencinske motorje in mlatilnice ter bodo pozneje nabavile še druge stroje.
cerkvi oznani za pobožna dekleta od 16. do 24. ali 30 leta. Ko je poduk z dekleti končan, se prične s skupno pevsko vajo mladeničev in mladenk v cerkvi,- če ni drugje primernega, zadosti velikega prostora. • Ce duhovnik sam ne vodi tega petja, naj bo vsaj navzoč pri teh vajah, da se ne zgode kake nerodnosti. Vaje se naj nikdar ne vrše v nočnem času. ITI pevci in te pevke naj pojejo potem v cerkvi pri javni službi božji, in po njih bo petje prešlo tudi med ostalo ljudstvo, Id bo s pomočjo škofijske^ pesmarice sledilo izurjenim pevcem in pevkam in se dalo od njih voditi. Večina melodij v škofijski pesmarici je tako preprosta, da se lahko poje od ljudstva. Nekatere melodije, zlasti z latinskim besedilom, pa se bodo dalje časa morale peti samo od izvežbanih pevcev in pevk, prejdno se jih drugi nauče.
Na strani 582, so končno navodila, kako se naj napravljajo nove zbirke cerkvenih pesmi, da se izpopolni škofijska pesmarica „Kvišku srca.“ Zanimivo je, da sinoda zahteva, naj se vzame besedilo za te nanovo zbrane pesmi iz Hergovega „Venca“, kakor to predlaga tudi g. Kosi, ki menda ni imel te sinode pri roki. Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta g. A Kosi in g. F, S. Špindler že prijavila svoje zbirke, in da g. K, Tribnik misli na izpopolnitev svojega „Orglavca, na deželi.“
Menda se ni nikdar prej tako občutilo pomanjkanje občnega cerkvenega petja kakor zdaj v vojnem času, ko ponekod ni organistov. Kjer ne pojejo orgije, ampak se mučijo samo dve, tri ženske, tam je zdaj žalostna služba božja. Tam je nujno potrebno, da se uvede takoj občnocerkv/eno petje. Pa tudi too drugod se naj uvede, kjer ga še ni. Ako se bodo te lepe, prepotrebne lav, sinodalne določbe povsod izvrševale, potem smemo upati na preporod in procvit cerkvenega petja v škofiji.
JU. Zadružna Zvena v Cel j, n.
1st) pripada na Štajerskem 74 članic in aicer Si posojilnic, 16 gospodarskih zadrug in društvo : Žvessa slovenskih posojilnic, ki vzdržuje tiskarno in knjigoveznico.
Izmed posojilnic je 37 Raiffedsenovk in sicer v 'Oolti, Globokem, Grižah, Gornji Polskavi, Gotovljalb k«aaliahn.tv ijembergu, Loki pri Židaineimndštu, Mar. Snežni, Nàrapljah, Petrovčah, Podčetrtku, Podsredi, Poljčanah, Hujski gori, Rajhenburgu, Slajtini, Sv. •Vni ua Krembergu, Sv. Antonu v Slov. gor., Sv. Boltenku pri Središču, Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Sv. Jakobu v Slov. gor., Sv. Martinu pri Vurbergu, Sv. Primožu nad Muto, Sv. Tomažu pri Ormožu, v Šmartnem na Paki, Šmartnem pri Slov. Grmiču, Siimi ah, Št. Juriju ob Taboru, Št Juriju ob juž, žel., Št, Pavlu pri Preboldu, Št. Petru .pod Sv. gorami, Velenju, Vuhredu, Zavrču in Žusmu ter 20 posojilnic mešanega ustroja in sicer v Brežicah, Celju tri iPosojilnica, trgovsko-obrtna in učiteljska), Framu, Gornjemgradu, Konjicah, Mariboru, 'Mozirju, Ormožu, Ptuju, Slovenjgradcu (obrtno-kreditna). Središču, Šmarju, Šoštanju dve (Posojilnica, obrtna), Sv. Lenartu v Slov. gor., Vitanju, Vranskem in Žalcu.
Med gospodarskimi zadrugami je pet mlekarn m sicer v Grobelnem, Ponkvi, Spodnji Polskavi, Si-kolah in Št. Juriju otf južni žel., nadalje dve stav-binski zadrugi v Mariboru in Celju, dve vinorejski zadrugi v Brežicah in Celju, živinorejska zadruga v Šmarju, elektrarna v Trbovljah, kopališka zadruga Diana v Celju, zavetiška zadruga Rinka v Celju, Narodna založba v Celju, vodovodna zadruga v’Bočni, plavičarska in plovbena zadruga v Radmirju.
Natančnejših podatkov o posameznih zadrugah aii o vseh štajerskih članicah skupaj ni mogoče podati, ker se statistični podatki ne priobčujejo, omeni sa le lahko, kar se je poročalo na občnem zboru 'Zveze, da vse zatdruge ne poslujejo.
IV.	Zveza slov. zadrug v Ljubljani.
Tej Zvezi pripada le Posojilnica v Pišecah, katere delovanje je bolj skromno, čemur se ni čuditi, če m pomisli, da obstoje v fari Pišece 3 posojilnice.
V.	Zadruge izven vsake Zveze.
Izven vsake Zveze obstojita posojilnici v Braslovčah in Trbovljah in sta podvrženi reviziji okrožnega kot trgovinskega sodišča v Celju. Obe posojilnici sta velika zavoda, ki imata velik denarni promet in razpolagata z znatnimi rezervami in znatnim «zneskom odvišnega denarja. Razu n tega še je 24 bi-korejskih zadrug, ki so podvržene reviziji deželnega odbora, oziroma njegovih Živinorejskih strokovfnja-fa>v. Te zadruge obsegajo majhen okoliš, navadno je'dno župnijo, in poslujejo povoljno. Mnogi strokovnjaki sp mnenja, da bi bolje kazalo ustanoviti velike zadruge za cele okraje, kakor je to na Srednjem in Gornjem Štajerskem, oziroma sedaj obstoječe ftiko-rejske zadruge v dveh ali več okrajih, kateri imajo slične gospodarske razmere in spadajo gospodarsko skupaj, združiti v Zvezo bikorejskih zadrug, kakor obstoje na Srednjem in Gornjem Štajerskem 4 2jveze živinorejskih zadrug. Izven vsake Zveze je še - tud konjerejska zadruga pri Sv. Lenartu v Slov. goric., katera dobro deluje,
VI.	Pregled.
V celem štejemo na Slovenskem Štajerskem 252 zadrug z slovenskim poslovnim jezikom in sicer 146 Raiiffeisenovk, 37 posojilnic mešanega ustroja, 68 kmeti iških zadrug in 1 društvo.
Veliko je število posojilnic, čemur se pa ni čuditi, ako se pomisli, đa obstoje v 35 krajih, oziroma farah, po dve posojilnici in sicer po 2 Raiifeisenov-ki ali po dve posojilnici mešanega ustroja ali jedna Raifleisenovka in jedna posojilnica mešanega ustroja, v |edni fari celo tri posojilnice. Gotovo bo umestno tu in tam, kjer kaka zadruga ne deluje povoljno, .oziroma se ne more razviti, dve obstoječi zadrugi z-družiti in je v več krajih opazovati to stremljenje, dočim bosta v trgih in mestih lahko ostali po dve zadrugi, pri katerih se pa vsaka konkurenčna ost odpravi s tem, da. določita jednako obrestno mero in še tudi v drugih ozirih sporazumno postopata. Saj imajo tudi drugi narodi po mestih in trgih po več takih denarnih zadrug, ki pripadajo jedni organizaciji in delujejo mirno ter pospešujejo gospodarski napredek.
Lepo je število zadrug s slovenskim poslovnim .jezikom in bar se mora v čast vsem Zvezam, ki delujejo na Slovenskem Štajerskem, priznati, so iste v zadnjih letih vse storile, da so ozdravile bolne zadruge, da se more danes mirno reči, da niso slovenske štajerske zadruge med avstrijskimi zadrugami, ne po poslovnem obsegu, ne po notranji uredbi in po predpogojih za obstoj in zdrav razvoj, zadnje, ampak da zavzemajo odlično mesto. Slovenske posojilnice pa uživajo tudi toliko zaupanja, da. nimajo v celoti ne le dovolj denarja, da morejo vsem potrebam zadostiti, temveč so izkazovale in bodo izkazovale vedno Se nekaj odvišnega denarja, da se ni treba bati, da bi morale kedaj iskati denarja drugod. Ko|neem 1. 1915 razpolagajo gotovo štajerske slovenske posojilnice z okroglo 10 milijoni od.višnega. denarja, saj izkazujejo članice ljubljanske Zadružne. Zveze blizu RK. milijonov, v časih denarnih kriz, katere smo že doživeli,
in bodo kmalu po vojski zopet nastopile, pa lahko računamo na najmanj 2 milijona odvišnega denarju.
Ne da se tajiti, da so Slovenske zadruge mnogo dobrega za gospodarski napredek storile, omeniti se pa mora, eia bi lahko še več storile, ako bi enotno postopale, zato je velikega pomena za gospodar ska napredek slovanskega naroda na Štajerskem ii za rešitev nešfcevilnih nalog, ki nas po vojski čakajo, ako se doseže skupno postopajnje spodnještajerskih Slovencev na gospodarskem polju.
Volitve v Ameriki.
Dne 7. novembra se vršijo v Združenih državah predsedniške volitve. Volilni boj med republikanskim kandidatom Hughesom in dosedanjim predsednikom demokratom Uilsonorn postaja, vedno ostrejši. Oba kandidata sta neprestano'.n a potovanjih, agitacija je na obeh straneh ogromna, celo kinematografi ji morajo služiti. A' ospredju stoji skoro izključno zunanjepolitično vprašanje. Demokrati pov-(Jarjajo, da je Wilsonova spretna-, taktika, izvojevala Ameriki sijajno diplomatično zmago nad Nemčijo (v vprašanju podmorskih .čolnov) ter ohranila Združenim državam mir. Republikanci pa, trde,* da mora Ai-merika za svojo čast še mnogo ostrejše nastopati in očitajo Wilsonu, da še je dal od Nemčije poraziti. A-merikanski Nemci so se nekaj časa ogrevali za republikanskega kandidata Hughesa, ki pa jih je s svojimi govori in izjavami tako razočaral, da smatrajo Wilsona skoraj za manjšo zlo. Londonski list „Times“ ve povedati, da so Nemci pripravljeni glasovati za Wilsona proti Hughesu. V splošnem se oz načujejo šanse obeh kandidatov za prilično enake; med delavstvom in malimi ljudmi je Wilson po poročilih angleških listov jako popularen. Glavni in menda odločilni volilni boi se bo vršil v najobljudenejši državi New-York.
v
Cetverosporazumovi mirovni pogoji.
,{
Angleški zunanji minister Grey je v ponedeljek, dne 23. oktobra, imel pred zastopniki inozemskih časnikov govor, v katerem se je dotaknil vprašanja o mirovnih pogojih. To vprašanje, tako je izvajal Grey, se ne da rešiti, če se vedno ne jemlje v poštev, kako je prišlo do vojske. Nikdar ni preveč spomniti se na to; zakaj to je v zvezi z mirovnimi pogoji. Nemčija sedaj govori o miru. Pa za kakšen mir gre? Nemčija hoče imeti zagotovilo, da ne bode nikdar več napaden». To bi smela ona zahtevati, če brona bila napadena Ker pa ni Nemčija bila napaden», temveč je ona napadla Evropo, je stvar čet-verosporazuma, da dobi zagotovilo za bodoči mir. — Pravijo, ida je začela Rusija kot prva mobilizirati, S tem opravičujejo v Nemčiji nazivanje, češ, Nemčija se ni spustila v svetovno vojsko, da bi napadala, a marveč, ta vojska ji je bila vsiljena. Rusija je odredila, o Čemur se pritožuje Nemčija, mobilizacijo še le potem, ko je Nemčija odklonila konferenco in tudi še le potem, ko je bilo v Nemčiji objavljeno, da je Nemčija odredila mobilizacijo in ko se je to poročilo brzojavno naznanilo v Petrograd, Oe stavim štiri velesile ponudbo, da naj o tem razsodi kako nepristransko sodišče, a ena država pa to ponudbo odkloni, ali so potemtakem tiste štiri države, ki so ponudile razsodišče, zakrivile to svetovno vojsko, ali jo je pa zakrivila tista država, ki je odklonila to ponudbo? Ruski car je predlagal, naj o sporu razsodi ha-ško razsodišče, Nemčija je pa to odklonila, ali je potemtakem izsilil vojsko tisti vladar, ki je stavil to ponudbo, ali‘pa tisti, ki jo je odklonil? Načrt Nemčije je bil, poraziti Francijo in Rusijo, Anglijo ločiti od drugih držav in jo strmoglaviti v nesrečo. Ne smemo nikoli pozabiti, da se nam je stavila ponudba, da bi Anglija ne posegla v vojsko. Nemški poslanik nam je dal ponudbo, da naj Anglija ostane pod gotovimi pogoji nepristranska. Nemčija je torej zasledovala načrt, Anglije ne samo ločiti od drugih držav, ampak jo tudi spraviti v slab glas. Anglija bi si bila s tem nakopala zaničevanje celega sveta. K sreči se pa ta načrt Nemčije ni posrečil. Ponavljam besede našega ministrskega predsednika : „Bori ì-i se bomo tako.dolg o. dokler ne bomo dosegli pravice do prostega razvoja pod enakimi pogoji in dokler se ne bode smatralo in napravilo vseh držav, bodisi velikih ali malih, kot eno samo družino izobraženega sveta.
V ta boj bomo zastavili vse svoje sile. vse bogastvo in vse naše delovanje. Anglija preliva kri ramo ob rami z zaveznicami, ker ve. da je njena zadeva istovetna z interesi njenih zaveznic, Anglija z zaveznicami stoji in pade
Nadalje je Grey naglašai potrebo, da se bode moralo po vojski od vseh držav celega sveta priznati haško razsodišče, kajti če bi se bile uklonile vse države temu razsodišču, bi ne bilo prišlo do te strahovite vojske.
Sklepčno je rekel Grey : Že več let pred vojsko smo živeli v gosti senci pruskega militarizma. A ne sme priti do nobenega drugega miru, kakor do miru, ki bo dal zagotovilo iu jamstvo, da se
evropski narodi v bodočnosti ne bercio nahajali v senci pruskega militarizma, marveč da bodo živeli v prostem zraku, v svetlobi prostosti. Ža to se borimo!
Genadijev obsojen.
V Sofiji se je dne 21. oktobra končala večtedenska sodnijska obravnava proti bi^ejmu bolgarskemu ministru Genadijévu in njegovim 38 sodrugom. Obtožence se je dolžilo zaroteTn^veleizdaje v prid Rusije. Genadijev je bil obsojen ua 1(J let prisilne delavnice; obenem pa izgubi obsojenec za dolio pet Jet po prestani kazni tudi svoje državljanske pravice. Drugi obsojenci so bili obsojeni na osem let prisilne delavnice in izgubo državljanskih pravic. 25 obtožencev pa je bilo oproščenih.
Pogreb grofa Stürgkha.
Ob ogromni udeležbi se je vršila dne 24. oktobra ob treh popoldne na Dunaju v cerkvi sv. Mihaela slovesna blagoslovitev zemskih ostankov umorjenega. ministrskega predsednika grofa. Stürgkha. — Pred 3. uro popoldne je upravitelj župnije, prošt Di-trieh. v navzočnosti pokojnikovih sorodnikov, ministrov, uradnikov predsednijštva ministrskega svetla, ter nekaterih posebnih pokojnikovih prijateljev blagoslovil krsto v mramornati dvorani modenske palače. Mno/goštjevjilni, s prekrasnim i venci preobloženi vozovi so ob treh popoldne krenili proti cerkvi sv. Mihaela. Krsto so deli na šesterovprežni mrtvaški voz in ob strani voza so korakali nosilci sveč s pokojnikovim grbom.
Kmalu po 3. uri je dospel izprevod v cerkev sv. Mihaela, kjer so se zbrali; kot cesarjev zastopnik generalni polkovnik najdvojvoda Leopold Salvator, zastopnik nemškega cesarja veleposlanik pleni. Tschirschky, zastopnik bavarskega kralja in zastop liiM raznih drugih dvorov ter zastopniki najvišjih uradov. Crno drapirana, jasno razsvetljena cerkev je tfila do zadnjega prostorčka, napolnjena izbrane družbe.
Kardinal nadškof dr. Biffi je pod cerkvenim portalom prvikrat blagoslovil krsto, nakar so jo za-uesli v prezbiterij, kjer jo le kardin al-n adškof drugikrat slovesno blagoslovil.
Po slovesni blagoslovitvi so dvignili kršto, nar kar se je pomikal izprevod po Avguštinski cesti, O-pernringu, Karntnerringu do Schvvarzenbergovega trga. Pomikal se je mimo gostega špalirja, ki je v nemi žalosti zrl nanj. Na Sehwmrzenbergovem trgu se je izprevod razšel.
Pogrebnih slovesnosti so se na Dunaju udeležili tudi slovenski poslanci dr. Šušteršič, dr. Korošec. di“. Jankovič, Pišek in vitez Pogačnik.
Krsto so po noči prepeljali po južni železnici v Halbenrain, kamor je dospel mrtvaški vlak s sorodniki ob 9. uri dopoldne. Pri postaji se je zbrala ogromna množica ljudstva, veteranskih in požarnih društev. Krsto so v šesterovprežnem mrtvaškem vozu prepeljali v župnijsko cerkev, ki je bila, električno razsvetljena in črno prevlečena, V cerkvi je pričakoval rakev graški knezoškof dr. Schuster, ki je krsto blagoslovil in služil za dušo pokojnega črno sv, mašo in molil ob asistenci velikega števila navzočih duhovnikov mrtvaške molitve.
Ob 11. uri dopoldne je pripeljal posebni vlak veliko množico udeležencev pogreba iz Dunaja, Gradca in drugih krajev. Med njimi smo opazili ministre princa Hohenlohe. Hussareka, Försterja, Hoehen-burgerja in Georgija, štajerskega cesarskega namestnika, grofa Clary ja. štajerskega deželnega glavarja grofa Attemsa, več poslancev in mnogo visokih u-radnijfov ter veliko število kmetskega prebivalstva. Slovenske deželne poslance sta zastopala poslanca dr, Verstovšek in Ozmec.
Po sv. maši je knezoškof dr. Schuster ob obilni asistenci duhovništva, med njimi vojaški superior
III.	zbora monsignor Jaklič, blagoslovil krsto, Ve-teranci so pa nesli krsto, na kateri sta bila venca cesarja Franca Jožefa in sorodnikov, v družinsko grdbišče za. glavnim oltarjem župnijske cerkve, kjer se je položil gro? Stiirgkft k večnemu počitku.
♦ *
Umor je tem boij zločinski in zverinski, ker je Adler mirno, hladnokrvno, s premislekom vzel dri. gemu življenje. Saj je rekel cinično, ko so ga. hoteli v prvi razburjenosti okolistoječi natepsti:	„Prosim,
gospodje, vem, kaj sem storil, dam se mirno aretirati,“
Morilca Adlerja so iz policijskega zapora prepeljali v sodnijskega. Sedaj bodo baje še preiskovali morilčevo duševmo stanje, ali je odgovoren za dejanje,ker je bil v svojih nazorih pretiran, recte Pruga-Öen kakor drugi.
itator — Žid.
O atentatorju «t Fricu Adlerju se je poročalo, da je brez konfesije to je res, a pokolenja. je pristno židovskega. Za to ni Dobeno čudo. da vse židovsko časopisje piše o mprilcu^ako — čudno, Adler je j velenaparjpn, učen, izobr aženNfluševni gigerl, zanl-in.lv polemik, ne vemo Kaj šo, oaino etv malheur so ■^"Odil, da je umoril grofa Stiirgkha. O mo-54 in bolj simpatično, nego o umorjenem ,	• aka je sedaj naša javna more1 ;
ko je vse zaledje "sit':nskoz • židovskof To jè tak* škandal, pa ga treba, močno pribiti. Malo mainjkat, c5a v se židovsko časopisje ne začne slaviti morilca .zaradi umora! Saj pa tudi ni nobeno čudo, ker je vse časopisje na puna,ju v židovskih rokah ali višaj odvisno od židovskih bank.
Umor je tem bolj zločinsjd in zverinski, ker je Adler mirno, hladnokrvno, s premislekom vzel drugemu življenje. Saj jo rekel cinično, ko so ga hoteli v prvi razburjenosti okolistoječi natepsti:	„Prosim,
gospodje, vem, kaj sei» storil, dam se mirno aretirati-“	1
'Morilca Adlerja so i? policijskega zapora prepeljali v sodnijskega: Sedaj bodo baje še preiskovali morilčevo duševno Stanje, ali je odgovoren za dejanje,ker je bil v svojih nazorih pretiran, recte drugačen kakor drugi.
munsko armado v Dobruči res kritičen, se vidi iz tega, da so Rumuni razstrelili velik most čez Donavo pri Crnivodi. Rumunske čete be že pred zmagovito Mackensenovo armado proti črti Tulča—Brada— Harsova.
Konstanca y bolgarskih rokah.
V nedeljo, dne 22. oktobra, t. j. osem tednov po rumunski vojni napovedi, so bolgarske čete zavzele mesto Konštaneo ob Ornem morju. Desno knlo bolgarske armade v Dobruči je z nenadnim sunkom presenetilo Rurnune in Ruse na njih levem krilu ob Ornem morju, da so morali po kratkem boju kar čez noč zapustiti Konštanco, ne da bi mogli rešiti ali u-ničiti kaj svojih ogromnih zalog vojnega gradiva in živil, ki so bile nakopičene v zavzetem mestu. A ne samo to: Cete maršala Mackensena so zagrabile u-mikajoče se sovražne čete s tako naglico in silo, da je nastala na sovražni strani grozna zmešnjava- Ru-munsko levo krilo je bilo od morja vrženo proti središču. V divjem begu so ostanki rusko-rumunske armade bežali v severni smeri vedno dalje in dalje. — Bolgari so dne 24. t. m. že stali 25 km severnoza-hodno od Konstance ter so zavzeli romunsko mestece Caramurad.
Posledice padca Konštance.
% osvojitvijo Konštance so zadale bolgarske čete Rumuniji dozdaj najtežji udarec. Odrezali so žilo Rumunije. Njih veliko pomorsko pristanišče, svetovnega pomena radi žita in petroleja, ki ga tam izvažajo. je vzeto, S Konštanco so izgubili Rumuni glavno zvezo z Rusi o preko Črnega morja, kar mora povzročiti vojskovanju Rumunije najdalekosežnejše posledice. Rusija je x velikimi prekomorskimi parniki pošiljala lahko svojemu zavezniku blago, M se je na dobri železnici Konštanea—Bukarešta vozilo v notranjo Romunijo. Parniki bodo sedaj navezani na donavska, pristanišča, kjer morejo izkrcavati in nalagati le male parnik», A ne glede na vpliv na vse vojskovanje Rumunije je izguba Konštance glede na vojaški položaj v Dobruči odločilne važnosti. Železniška črta Crnavoda je že deloma v rokah Bolgarov in Nemcev ter Turkov. Napadalci so že prekoračili to črto; Mackensenovo levo krilo se že bliža, Crnivodi ob Donavi. Vojakov in topov na posebno nevarne točke bojne črte v Dobruči ne bodo mogli pošiljati. Kakor je izpremenila obkoliteM Braševa erdelj-sko pustolovstvo hitro v popoln poraz Romunov, tako pomènjata tudi padec Konštance in prekinjenje železniške proge odločilen udarec na bojišču v Dobruči Preprečen je sunek, ki so ga nameravali Rumuni in Rusi v Dobruči proti Bolgarom za zvezo Sofija—Carigrad.
Sadovi izdajstva zorijo.
Listi slave osvojitey Konštance kot velik vojar tki in političen všpeh naših zaveznikov in kot težak udarec Rumuniji in velesilam Četverosporazuma. Pi
ÌA hllolrAwi	lrì Iva AUnArnt
j Rumune. Konštanea. je maščevalni žarek njih politične podlosti zadnjih let. Gospodarsko, politično in vojaško tvori Konštanea obratno središče Rumunije, ponos in veselje vsakega Romuna. Z ruskim carjem so slavili slavlje v Konštanci ; a nebo je visoko in car je daleč. Cim bolj se nebo oblači,- tim dlje car! Kakor pesek v morju, tako razblinejo sanje Rumunije. Rumuni sedaj lahko vidijo, kako strašno hitro zore sadovi izdaj aistva. V dneh odločitve se jim Je dovolj nujno povedalo, da bo šlo za obstoj dežele, če bodo slušali vabe ali grožnje četverosporazuma.
Ogromen plen v Konštanci.
Bolgari so se v Konštanci polastili ogromne zaloge streliva., pušk in drugega gradiva, 500 železniških vozov in lokomotiv, velike zaloge petroleja, velika skladišča polna moke,- žita, riža, sladkorja, kave in enakih živil. Samo moke se ceni na 40 do 50 vagonov. Naša armada v Dobruči je s temi zalogami čez celo zimo preskrbljena z živežem. V pristanišču v t dobili Bolgari v roke 70 turških ladij, ki so jih itimuni Turkom ob izbruhu vojne zaplenili.
I . Medžldljja, Rašova In Crnavoda.
{ Bolgarske, turške in nemške čete šo dne 23. p-ktobra zavzele mesti Medžidija, ki leži ob železnici Konštanea—Crnavoda (nekako v sredini dobruške fronte) in Rašova ob Donavi fjužnozahodno od Crne-vode). V četrtek, dne 25. oktobra zjutraj pa so zmagovite bolgarske čete zavzele obdonavsko mesto Crnavoda. Z zasedenjem Crnevode je sovražna armada v Dobruči brez vsake železniške zveze z ostalo Rumunijo.
Dobmška fronta široka samo 85 lan.
Po zajetju Crnevode in Konštance je. dospela bolgarska armada v Dobruči na fronti, ki je široka samo 35 km proti prvotni širini, ki ie znašala na črti Tutrakan—Balčik 200 km. Sedaj ima maršal Mackensen dovolj rezerv za uspešno nadaTjno prodiranje v severni del Dobruče in za varstvo obdonavske-ga obrežja- Švicarski listi porot-.jo, da je rumunsko armadno vodstvo odredilo, da mora civilno prebivalstvo celo Dobručo izprazniti. Bolgarske in avstrijske čete so dosedaj zasedle žo 20,000 štiri jaških kilometrov rumunskega ozemlja.
Naš vpad v Rumunijo.
Na črti Predeal—Crvena veža so naši prodrli zadnje dni na več mestih že po 10 do 20 km daleč v rumunsko ozemlje. Prelaz Crvena veža je popolnoma v naših rokah. Dne "24. oktobra pa so se naši polastili tudi Vulkanskegafprelaza (južno od mesta Petrovo). .	i )' :
Bukare ta okružena
Bukarešta je od il ven strani resno ogrožena. Avstrijske čete so dne 23, oktobra prekoračile južno od Braševega prelaz Tömös in zavzele rumunsko mestece Predeal. Od Precteala do zunanjih bukareških utrdb je samo 150 km. Od Crnevode do Bukarešte pa 171 km. List „Echo de Paris“ piše, da sovražnik že lahko v osmih dneh stoji pred rumunskim, glavnim mestom, katero se sedaj z mrzlično naglico noč in dan utrjuje.
ško-fraheoski šili in se le polagoma umikajo. Pred j V o r d u h o mj ih sicer na severni strani trdnjave, j So s e pričeli no v i b p j i, ki so bili zadnje dni; ■ za armado 'nemškega prestolonaslednika neuspešni,' Francozi so osredotočili proti utrdbi D o u a u m o nt tako silen artilerijski ogenj, da so utrdbo razstrelili, in jo zažgali. Nemci so sc umaknili iz utrdbe dalje, proti severu. Švicarski listi pišejo', jela so'Francozi Nemce presenetili. Nemško vodstvo sedaj, ko so v-teku Živahni boji ob Sommi, ni računalo na odločil--na sovražna vojna podvzetja pred Verdunom. Iz po? ročih ki prihajajo izpred Verduna, je posneti, da je močno ogrožena tudi utrdba V ausi.	••
Douaumont padel.
Francosko uradno poročilo z dne 23, oktobra pravi, da so se Francozi na severni strani Verduna polastili znamenite utrdbe Douaumonf, ki je gorela, in je vsa razstreljena. Zavzeli so ta dan še indi ù-tretbo in krajThiaumònt ter kamenolom Haudromont. Na levem krilu so se francoske čete približala vasi Bras, šo zasedle gozd Cadette in gozd, ki leži na zahodni strani utrdbe Vaux. Zasedli so tudi baterijo Dandone » so verno od gozda Ohonoi, Francozi so vjeli. čez 3500 Nemcev ter uplenili obilo vojnega graniva.
Premikanje ob Sommi.
„AgencO Havas“ poroča, da je prihodnje dni pričakovati novega premikanja f ran eosko-h n "loških čet ob Sommi. Pripravlja še nov silen sunek pioti nemškim postojankam.

V kotu treh dežel, t. j. na meji Bukovine. Rumunije in Ogrske, so naši zabili močno zagozdo v rusko-rumunsko fronto in so tako ločili rumunske če-te od ruskih. Ruski protinapadi niso uspeli. V Voli-niji so Rusi poskušali pri kraju Zaturči (zahojdno od Lučka) predreti našo fronto, a napadi so se izjalovili.


Na primorski fronti hud artilerijski ogenj od koroške meje do morja. Grom topov se sliši celo v naše kraje. Sicer pa na italijanski fronti nič posebnega.
Zračni boji pri Trstu.
Dne 23, oktobra popoldne so sovražr ' ipak»*-plovi obmetavali kraje Novigrad, Uiuak in i V-Istri z bombami. V Novem gradu je bila usmìUlna 1 civilna oseba. Škode skoro nobene. V tržaškem zal -vu so se vršili zračni boji med avstrijskimi in laškimi letalci, Naše letalo, na katerem sta bila kadet Virani in opazovalec Hoch, se ni več vrnilo.
Francosko bojišče.
...Tr. ______t___________ ________________ Ob Sommi običajni vsakodnevni srditi sporidi.
Sejo:	Konštanea je bliskovit udarec, ki bo ohromil j Severno od reke se Nemci krčevito ustavljajo angte-

Borba za Bitolj še nadaljuje, toda brezvspešno za Sarrailovo armado. Bolgari odbijajo vso sovražno napade južno od Bitolja in ob reki Crni. Sarrail je dobil novih ojačen j in .je začel napadati tudi n a. črti Struma—Vardar.

Zmešnjava na Grškem postaja od dne do dne večja. Sedaj se bosta.baje tudi. Tesalija in Epir,.kakor poroča pariški „Temps“, pridružili začasni vladi v Solunu, Venizeloš je s četvorosporazumovim denarjem podkupil prebivalstvo v teh pokrajinah,' da se je začelo puntati proti kralju. Kralj Konstantin se je udal četverosporazumovi zahtevi in je te dni odredil, da se skrči grško armado na 30.000 mož.
Izpuščeni poslanci. Češki narodno socialni poslanec Vojna, ki je v procesu poslancev Choc in Burivai bil kot soobtoženec obsojen na leto dpi ječe, je izpuščen na prosto in stanuje v Pragi. Tudi poslanec Netolicky, ki je dobil enako kazen kot Vojna, je izpuščen na svobodo in opravlja sedaj vojno službo.	;
Nov pojav med Madžari. Iz hrvatskih listov doznajeoDo, o zanimivi debati med madžarskim listom »Vilagom«, ki hudo napada dosedapjo narodnostno politiko Madžarov in drugimi madžarskimi listi. To je zares presenetljiv pojav pri narodu, kakršen so Madžari. Očitanja, ki jih piše »Vilag« so poznana širokemu svetu iP nerazunaijivd jè očitanje drugih madžarskih listov, da »Vilagova« pri-občevanja notoričnih resnic škodujejo ugleda madžarske države. In če je temu tako: kdo je kriv na tem? Mari ne tisti, ki so zagrešali krivice, ki so tirali tisto narodnostno politiko, ki jo sedaj »Vilag« obsoja?! Ta list ni izdal nikake skrivnosti Prej bi mogli reči, da bi moglo to njegovo delo rehabilitirati madžarstvo pred svetom ne pa da bi škodilo njegovemu ugledu. Sicer pa ne smemo — fcakn?. uče izkušnje — stavljati' prevelikih nad v -tpgu-	.>>Vilag« sam priznava: »Naša poli-
tična suii,«* nima niti enega zastopnika v parla-pientu. Tisti, ki z nami enako mislijo, se bore za bodočo Ogrsko, izven parlamenta s kultnrnim delom in nikdo med njimi ni nikdar kandidiral na programu neodvišnjakov. Med nami ni izdajic naših načel! Gospoda, ki so zastavo neodvisnosti stokrat razvili in jo zopet zamotali, ki so jo vlačili "»o vsej deželi treh gora in vseh obalih štirih rek — nam niso prinesli mnogo slave. Ako bi Moscati in Daniel Iranyi vstala iz groba, bi s korobačem pognala s podija tiste, ki jim je edina iP Paj-
%27. Sfibra t016‘.
s m h s z s.
Stran S«
večja ambicija, da morejo bdi sluge grafov. Poba patentìfànega rodoljubja se je preživela. To si zapomnite dobro!«
Za aneksije. Socijalni demokrat Ge nspeters, vodja radarjev na Nemškem, je obelodanil razpravo, v. kateri odločno zavrača trditve, da bi bili nemški socijainodemokratični delavci nasprotniki aneksij. Pravi, da tudi tis i socijalni demokratje, ki se sicer navdušujejo za Liebknechta, so vsi za aneksijo Belgije in vseh drugih ozemelj, kar so jih zasedle nemške armade
Zbiranje zlata v Nemčiji. Jz nemške državne banke je bila že pred nekaj časom sprožena misel, naj se zbirajo vsakovrstne zlate dragocenosti, ve rižice, prstani, zapestnice itd., da se z njim poveča zaloga zlata državne banke. Doslej je banka zbirala samò zlat denar. V tem oziru se je mnogo storilo. Kdor je izročil 200 mark zlatega denarja, je dobil poseben diplom; v šolah so učitelji nagovarjali otroke, naj doma izprosijo zlati denar, da se jim zamenja za bankovce itd. S tem je nemška državna banka dosegla lep uspeh. Koncem julija 1914 je imela nemška državna banka za 1253 milijonov mark zlata v zalogi, zdaj ga pa ima že za 2500 milijonov. Ta prirastek je dobila vsled prostovoljne oddaje zlatega denarja. Zdaj je storila kor* k dalje in poživlja vse prebivalstvo, naj ji proda kakršnekoli zlate stvari. V vseh večjih mestih so zadnje dni otvorili posebne nakupoval-nice zlatih stvari. Plača se seveda samo prava vrednost zlata. Kak uspeh bo to imelo, se pa ne more v naprej izračunati, gotovo pa je, da imajo ljudje v zlatih urah, prstanih in sploh nakitih za mnogo milijonov zlata. Po veljavni postavi mora biti ena tretjina vseh izdanih bankovcev pokrita z zlatom ; pri nemški državni banki je sedaj že pokrita s Wh odstotki in če se dobi še potom nakupovanja zlatih dragocenosti večja množina zlata, bo kritje jako ugodno.
Tedenske novice«
Spremembe v frančiškanski provinciji. Ljubljana: P. Angelus Mlejnik, gvardijan, P. Gabrijel Planinšek, subsidijar in katehet. — Novomesto: P. jfbemèh Crrampovčan, vikanj za Sveto Goro. P. Blanko Kavčič, učitelj, P. Solan Cimerman, katehet, P Engelbert Klasinc, P Benjamin Petrič, učitelja. — Kamnik: P. Vincencij Kunstelj, gvardijan, P. Evstahij Berlic, urednik »Cvetja« in vikarij, P. Edvard Ravstehar, gvardijan za Gorico, P. Bernardin Mlakar, lektor gimnaz., P. Albert Pirc, katehet v Mekinjah in gvardijan za Sveto Goro, P. Dijoni-zij Dušej, vodja III. reda, P. Oton Kocjan, katehet — Pazin: P. Marijan Širca, vikarij. — Nazaret: P. Norbert Sušnik, gvardijan, P. Kerubin Tušek, župni uprav, iu vikarij, P. Emilijan Dovgan, misijonar — Brežice: P. Ananija Vračko, gvardijan, P. Konrad Mesar, P. Friderik Salier. — Maribor : P. Klaras Rottmann, gvardijan, P. Severin Korošec, vikarij, 'ft'Severin Fabiani, subsidiary, P. Anton Avbelj subsid., katehet. — Sv. Trojica: P. Joahim Košenina, vikarij. — Brezje: P. Kornelij Petrič, vodja UL reda in katehet v Mošnjah.
Duhovniška vest. Č. g. Jakob Palir, kapelan na Bizeljskem, je prestavljen kot pro vizor na Žu-sem.
Valentin Ce bušnile, v 42. letu svojega življenja. Rajni je začel pred leti nanovo prestavljati Sv. pis- ; mo na hrvatski jezik. Izgotovil je nekaj zgodo vinskih knjig.
Za goriške slovenske begunce. NaproŠeni smo. da objavimo : Kot pooblaščenca c. lcr. okrajnega glavarstva v Gorici in zaupnika odbora za begunce iz juga na Dunaju iščeva stanovanje za slovenske goriške begunce. Oba stanujeva v Tacnu pri Ljubljani, železniška postaja Vižmarje. Točasno, je na razpolago več stanovanj na kmetih v stranskih in neka-leariìi hribovitih krajih. Stanovanja so saanoisitojha. ne med družino ter-so že sklenjene pogodbe za najemnino, One družine iz izpraznjenih krajev Goriške, ki gostujejo v ozadju pri drugih ljudeh, naj se obrnejo do nas; clppošlje se jim naslov stanovanja, ter pogojena cena. Oglašajo pa. naj se res le talci, ki se morejo, če treba, za dolgo dobo samostojno vzdrževati. Skoro povsod bo dobiti kaj zemljišča: v najem, za ceno pa še ni pogojeno. Nastaniti se pri drugih ne svetujeva preveč; bolje je imeti svoje stanovanje ter hoditi od tam k posameznim kmetom na delo, Tako je več svobode in več reda, Piše naj se e-”1 nemu podpisanih:	Ivan Mermolja, načelnik gospo- I
darske zadruge za goriško okolico, in Prane Černič, župan iz Št. Petra pri Gorici,
»Kdor zaničuje se sam • » •“ Piše se nam : »Slovenec« je v št. 240 prinesel v podlistku prevod nekega članka o Slovencih iz tržaškega »Lavoratore« (»Delavca«), ki ga je g. podlistkar opremil s posebno pohvalo. Vse prav in lepo! Čudno se nam zdi samo to, zakaj naj naši listi tako brez pridržka hvalijo članke, ki govore o naši »kulturi« a dosledno prezirajo vse katoliške kulturne »delavce«. Pač govori o Vodniku, ki pa mu je le »učen in puntarski menih« ; o Aškercu, pesniku »dell’ eresia e della ribellione«, pesniku »krivoverstva in puntarstva«, ne o pesniku »Balad in
dili postno in brzojavno postajo, ki je najsevernej- ’ ša na celem svetu.	.	.
Zadnji sin ostane v ozadju. V Nemčiji so izdali odredbo,, da sme družina, ki je ' že zgubila ha fronti več sinov ali drugih sorodnikov, prositi, da-se poslednjega šina né uvrsti v armado na bojišču, ampak se ga pusti v ozadju. Vsa- nemška vojaška oblti-stVa so dobila nalog, da se na j ozirajo na take pro-' šnje 'In'lih ugodno rešijo. Kaj takega bi bilo umestno tudi za Avstrijo.
Ogromen dobiček. Praška industrijska družba je napravila lani 15,767.317 K dobička. Sklenili so da bodo izplačali 38 % dividendo.

Gospodarske norice«
.Oddaja sena. ' anje- Naša. občina bi morala spraviti sena skupaj 150 vagonov, %-ni garmor . ;\ goče več kot 50 vagonov. Kaj naj storimo? Odgodi * eli v Obrnite se telegrafično na okrajno glavare*-t0 se borimo! cesarsko namestništvo v Gradcu ter
Romanc«, a me besedice nima za Gregorčiča, ki
* Draginjske doklade za duhovnike. Z Dunaja se poroča : Dne 24. L m. se je oglasila deputacija parlamentarne duhovniške zveze, v kateri so bili načelnik prelat dr. Stojan, deželni glavar Faidutti, poslanci Prisching, župnik Huber, Delugàn, Vacek in župnik Valousek pri naučnem ministru Hussareku, da izposluje za tek. 1. 1916 dopolnitev od vlade že dovoljenih dr»ginjskih doklad in doseže za bo-dočnost do končnoveljavne ureditve kongrue primerne letne draginjske doklade. Tudi za vpoko* jence se je zavzela deputacija. Minister je deputacijo Ijubeznjivo sprejel, povdaril težavni ki je nastal vsled tragične smrti';. vendar pa zagotovil deputaciji v predloženi zadevi svojo dobrohotnost Končno je izrazila deputacija ministru baronu Hussareku kot zastopniku vlade najiskrenejše sožalje povodom tragične smrti ministrskega predsednika grofa Stürgkha, ki je bil na-sprpti duhovniški zvezi vselej objektiven in dobrohoten.
f Dr. Valentin čebtišnik. V Zagrebu je umi* na črnih kozah spovednik na črnih kozah obolele usmiljene sestre, prebendar stolnega kapitlja, dr.
je vsaj tako velik pesnik kakor omenjena dva, ne za Slomšeka, da o novejših, Deteli, Medvedu, Meška, Finžgarju in dragih niti ne govorimo! Taki članki kažejo ali nevednost ali pa zavedno zlobnost in preobračanje resnice. Komu je z njimi ustreženo?!
Grof Stfirgkh oženjen. Listi poročajo, da je bil grof Stürgkh oženjen. Poročil se je v Nici na Francoskem 1. 1891 s hčerko danajskega prevoznika Hermino Fuchs. Poročil se je v Nici samo civilno, ker je njegova žena židovske vere. Priča mu je bil bivši ministrski predsednik baron Bie-nerth. Grof Stürgkh je skrival, da je poročen, in je žena njegova živela deloma v Hitzipgu pri Dunaju, deloma v Gradcu, kjer ima hišo. Grof Stürgkh je še minoli teden bil nekaj dni pri njej v Gradcu. Otrok nista imela. Sestra grofice Stürgkhove je poročena s tovarnarjem Sperlingom v Gradcu. — »Pester Lloyd« danes piše, da se piše vdova po grofu Stürgkhu Hermma Fock in ne, kakor se je v začetku napačno trdilo, najbrže vsled napake v brzojavki, Hermina Fachs, ter je hči dunajskega trgovca s krmo, žida Moriča Fock. Brat grofice je bil solastnik budimpeštanske firme »Fock in Steiner«. Drugi brat, ki je pokrščen, je nastavljen na Dunaju. Druga sestra grofice Stürgkh je orno* žena v Budimpešti ter je soproga železniškegajcon-trolorja Bruckner.
General pl. Anffenberg — baron. Cesar je povzdignil generala péhote pl. Auffenberga v baronski stan.
Predčasni zrelostni Izpiti srednješolcev-vojakov. Naučno ministrstvo je odredilo, da smejo sred-nješoicirvojald, ki so bili v šolskem letti’ 1915-16 že s 15. oktobrom vpoklicani v vojake in ki 30 obiskovali predzadnje šolsko leto kake srednje šole, ne da li bili dobili letnega spričevala, napraviti v šolskem letu 1916-17 zrelostni izpit in sicer pod pogojem, ce se prijajva j o ravnateljstvu dotičnoga srednješolskega učnega zavoda. Taki sredoješolci-vo}aki dobijo v ta namen od vojaške oblasti večtedenski dopust, da za-morejo napraviti predčasne zrelostne izpite.
Vojni davek na železniške vozne karte dobimo v Avstriji. Zadel bo enakomerno vse državne in zasebne železnice ter bo znašal približno 20 % i poviék ."w	-čtitk
dvljeiii flaki. Obratni inšpektorat južne žei leznioe naznanja, da sta se do nattetfjti ga ustavila, sledeča osebna, vlaka: štev. 41, ki /ozi iz Brucka in je pripeljal v Maribor ob 9. u# 2 minut predpoldne, ter vlak št. 49, ki je vozil žvečor ob 6. uri 37 minut’ iz Maribora proti Graded, Ustavljenih je tudi več tovornih vlakov, za. civilni blagovni promet. O-menjeni vlaki že od dne 25. oktobra naprej več ne vozijo.
Najsevernejši poštni in brzojavni 'urad na svetu, j V vasi Dudajka na severnem Ruskem, 400 kilo ! metrov severno od severnega tečaja so te dni zgra-
? :p!S6*se naSn "Pri nas na Sta- | jersaem je zaradi najyišjih cen, na,j večja zmešnjava. Vsako avtonomno mesto in vsako okrajno glavarstvo ima svoje najvišje cene. Okraji, bližje večjih mest, imajo višje najvišje cene, kakor oddaljeni, za to pa so vsti mesta slabo aproyizionirana. Ako je n. pr. v ptujskem 'glavarstvu najvišja cena 8 v za jajce, v Mariboru 18 v, fca,ko Se naj^v ptujskem okraju nakupuje za, mariborskega? Kdo?, bo kupil v ptujskem o-kraju jajce za 8 v in ga v Mariboru frodai za 18 v, bo v Mariboru kaznovan zaradi draženja. Pri taki upravi mora biti aprovizacija kaba in nastali mora pomanjkanje, ki ga pravzaprav Vi. Cena, mleka je v mariborskem okraju liter 28 v naVišja cena, sirovemu Maslu pa. 6.40—7 K. Vsak, ki Va mleko na prodaj, bo rajši delal sirovo maslo, ker\uu potem še o-stane posneto mleko za; krmila. Po mejptih pa močno- , primanjkuje mleka.. Treba bi bilo, da se najvišje cene zjednačijo in da se1 pri nastavljanju najvišjib cen
pritegnejo ljudje, ki poznajo kmetske razmere.
Alieno, mašio, sir im, v si u pnucui su p rush, niso zaseženi. Za to se jih lahko prodaje, kamor se jih hoče in nihče ne more biti prisiljen, da. jih sploh proda ali da jih mora gotovi osebi prodati. A ker pa/po mestih in industrijahiih kraj ili primanjkuje teh živil, za to, se nameravajo po posameznih občinah . ustvariti prostovoljna nabiralna mesta, kjer- se bodo zgoraj imenovana živila nakupovala in odkoder se bodo oddajala določenim mestom, oziroma krajem. Na Dunaju je bilo dne 22. t. m. tozadevno posvetovanje pri Splošni zvezi kmetijskih zajdrug. Slovensko zadružništvo je zastopal dr. Korošec, Določilo se je nazadnje, da si občine same, ki potrebujejo omenjena živila, organizirajo nakupovanje, ki je seveda popolnoma prostovoljno.
Tudi mesne karte dobimo. Izšla bo v najkrajšem času cesarska naredba, s katero bodo določene po vsej Avstriji mesne karte. Tozadevne podrobnosti še niso znane. Po poročilu 'dunajskih listov bodo mesne karte stopile v veljavo dne 5. novembra.
Za prevažanje Jabolk — oblastveno dovoljenje. Notranje ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da je treba za prevažanje svežih jabolk iz ene dežele v drugo deželo oblastvenega dovoljenja dotične okrajne politične oblasti. OblajstCvenega dovoljen-, ja je treba tudi za prevažanje najmanjše množine svežih jabolk.
Prihranek na sladkorju pri vkuha vanju sadja.
Ker se danes jako težko dobi zadostno množino sladkorja, je treba z njim zelo štediti. Da se ga jako veliko prihrani pri vkuhavanju, je dobro primešati nekaj kavstičnega amonijaka, po katerem dobi vkuha-.; no sadje zelo dober okus. Breskvina marmelada se, n. pr. napravi tako-le: zrele, mehke in sladke breskve naj se dobro operejo, razpolove in odstranijo pečice. V porcelanasti skledi naj se naloži plast takih breskev, potem pa naj se potrese s sladkorjem itd. Na 1 kg sadja naj se porabi % kg sl a (Skorja. Skleda se na to pokrije ter postavi tri dni v hladno shrani bo ali klet. V tem času so postale breskve popolnoma mehke ter se denejo kuhat v kjaserolo., Ko so se skuhale, da so močniku podobne, se po kapljicah y-liva amonijak med mešanjem toliko časa, da barvo nekoliko premene. Potem se še nekaj minut kuhajo iu nato odstavijo. Ostri okus amonijaka se kmalu z-gubi. Steklenice, v katere se marmelada vlije, morajo biti nekoliko ogrete ter se nalite posta,vi jo v vročo pečnico toliko časa, da se napravi na njih kožica. Predno se povežejo, naj se na marmelado položi v špirit namočen papir.
Čebula gnije. Mnogo gospodinj nakupi sveže čebule in jo spravi v zaprtem prostoru ali jo obesi v soparen kraj. Potem gnije čebula seveda prav rada. Čebulo je treba obesiti, dokler je še toplo, na soln-ee, da se osuši in prizori. Za obešenje se Splete lepo v kite : Vzemi primerno dolg motvoz, naredi v
* - « Makedonsko bojišče.
«redi zanjko In zatakni Jo, reoimo na kljuko na okno“, pote® primi eno nit motvoza in čebulo in ovij če- , bulin repek z drugo nitjo na prvo. Tako vpleti Čebulo za Čebulo v kito. Ko je čebula popolnoma spiha, jo prekadi z brinjem in obesi v hladno podstrešje. Nad čebulo potegni širok Žakelj in zadrgni ga. Tako ne zmrzne in ne sklije. Nagnitih ali mokrih čebul ne vpletaj, ker bi obolele od nagnite še druge, Bela SČebula gnije splošno raje od rumene. Rada gnije čebula, ki je rasila v vlažnih peščenih ali v pregno-fenih tleh.. Kadar in kjer ne utegne čebula popolnoma dozoreti radi deževja, gnije tudi rada Majhne čebule se drže splošno bolj kakor prav velike, ki začno gnid, kadar so narezane. Čebule brez repa hrani na suhem prostoru: da ne začno kaliti, jih pokrij po zimi z Žakljem s pepelom.
Razne novice.
Od stroja v tobačni tovarni na ministrski sedež, Kongres danske socijalno demokratične stranke je z 293 proti 32 glasom privolil, da vstopi načelnik te stranke, Teodor Stauning, v ministrstvo in sicer kot minister brez portfelja. Novi minister je šele 43 let star. V svoji mladosti je bil delavec v tobačni tovarni. Že leta 1913 se je povodom velike notranje krize na Danskem govorilo, da postane Teodor Stauning minister. Sam je pri pogrebu nemškega socijalno-demokratičnega voditelja Bebela v Curihu rekel: »Skoro bi bil postal ministrski predsednik, pa me ni veselilo.«
Balon ga je odnesel. »Den« poroča: Neprostovoljno z balonom je odletel llletni sinček delavca Bertrama v Duhi v Gornji Lužici. V rečeni vasici je pristal balon, iz katerega sta Stopila dva popotnika, tretji pa se je pripravljal k odhodu. Med onimi, ki so držali vrv, je bil tudi Bertramov sinček. Ko so izpustili vrvi, se je balon dvigal in kmalu je bil 1500 metrov visoko nad gledalci In šele sedaj je zapazil zrakoplovec, da visi na vrvi, z glavo navzdol ubogi deček. Zrakoplovec je nemudoma pristal in deček je bil ves srečen, ko je imel trdna tla pod nogami.
Spala je in spala. V francoskem mestu Calais, ležečem na obrežju kanala La Manche, najbližje angleškemu bregu, se sliši neprestano najhuje stre Banje s fronte. Neko 351etno ženo je to grmenje sčasoma tako izmučilo, da je od utrujenosti za spala in je nepretrgoma spala celih 45 dni. Med tem spanjem so jo umetno hranili, ker je niso mogli prebuditi.
Kje je goska? Pretekli petek se je podala policijska komisija v kuhinjo neke dunajske bogate gospe, da se prepriča, če se v kuhinji ne kuhajo ali pečejo mesene jedi. Na ognjišču se je pekla debela goska, zraven je pa bilo več drugih jedi, kojih zavživanje ob brezmesnih dnevih ni prepovedano. Bogata gospa je prišla za hip zaradi goske v nemalo zadrego, toda pride, ji na misel dober izgovor, češ, goska ni namenjena za današnje kosilo, ampak za kosilo za drugi dan. Ker se je zdel ta ižgovor verjeten, je komisija zapustila kuhinjo. Po odhodu komisije so pa pri dobri gosji pečenki slavili izgovor gospodinje in goska je bila kmalu povžita. Dve uri pozneje je prišla komisija zopet nazaj v kuhinjo. Na vprašanje komisije, kje da je goska, ki se je poprej pekla na ognjišču, ni našla gospodinja nobenega izgovora, oglodane ko sti so izdale komisiji usodo goske. Bogati gospej so naložili 5000 kron denarne globe
Dopisi.
Maribor. Mestni magistral je izdal nov tari! za mestne izvoščeke in sicer za eno- in dvovprežne voze. Izvoščekom je naročeno, da ne smejo zahtevati višjih zneskov, kakor so uradno določeni. V'sak iz-vošček mora imeti en izvod novega tarifa na vozu za vpogled.
Jarenina. Sv. Terezije dan že nismo [nikdar tako slovesno obhajali, kakor ravno letos. Pa zakaj? Naši dragi in priljubljeni zvonovi so jemali od nas slovo. Zvonovi so pritrkavali in še pozno v noč se je razlegal njih glas daleč na okoli Staro in mlado se je jokalo. Posebno velikega zvona ne bomo mogli pozabiti. Zvonovi niso včakali, da bi nam zapeli mirovne pesmi; morali so vzeti prej slovo od nas z visoke line. Še naslednjo jutro se nismo mogli ločiti od njih. Zapeli so še zadnjo pesem v slovo. Ljubi Bog daj nam zopet mirne ča3e.
Sv. Anton v Slov. gor. Umrla je posestnica A. Bernec, rojena Kocmut. Pogreb se je vršil dne 18. t. m, V njeni hiši v Cogetincih je vladal pravi slovenski in krščanski duh. N. p. v m.!
Ruše. Dne 23. oktobra je umrla v 50. letu svoje starosti večletna oskrbnica „Ruške koče“* gospa
Ivana Serno. Pokojnica je bila ljubezujiva in zelo postrežljiva gospa, ki je imela za vsakega obiskovalca „Ruške toče“ kako prijazno besedo, ter je slovela po dobri postrežbi Njen pogreb se je vršil dne 25 oktobra predpoldne v Rušah. Blag! gospej svetila večna luč!
Zadnja poročila došlo v petek dne Z7. oktobra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj. 2fi. oktobra.
Uradno se razglaša:
Romansko bojišče.
Fronta generala kavalerlje nadvojvoda Karo-1 a: Severno od K a m p o 1 u ti g a so bili rumunski protisunki odbiti. Južno od prelaza Predeal naše honvedne čete uspešno prodirajo. V gorovju B e -reezke so Bavarci izčistili obmejni greben. V dolinah U z in Patros (T rol us) sö avstro-ogrsjke čete vrgle — boreč se na rumunskih tleh — sovražnika na več mestih nazaj.
Rusko bojišče.
V kotu treh dežel na višinah potoka Ne-agra so bili ruski sunki odbiti.
Skupina maršala bavarskega princa Leopolda: Severno od kraja Z at ur M so napredujoči ruski bataljoni pred nemškimi zaprekami propadli.
Italijansko bojišče.
Na naših postojankah v. Vipavski doli-ni in Kraški visoki planoti je bil včeraj . predpoldne srjäit artilerijski in minski ogenj, ki je proti poldnevu polagoma ponehaval. Poizvedovalni sovražni oddelki, ki so še bližali našim postoja/nka-m, so bili % ročnimi granatami pognani nazaj.
Albansko bojišče.
Pri naših četah nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Roler
podmaršal.
Najnovejše nemško|uradne| poročilo.
f	Berolin, 26. oktobra.
Francosko bojišče.
Fronta maršala bavarskega prestolonaslednika Ruperja: Naša bojujoča se artilerija je sovražne jarice, baterije in naprave na obeli straneh reke Somme uspešno obstreljevala. Naše postojanke na severnem bregu je sovražnik obtaetaval z močnim o-gnjem, ki je bil uvod za delne sunke Angležev severno od krajev Co'u reelle Ite s, Le Sars, Guendecourt in Le s boe ul. Noben teh napadov se ni posrečil :	nasprotnika so stali zopet
norih žrtev.
Fronta nemškega p r e s t o ü un a s le d n i -k a:	PredvČerajšni francoski napad sev. e r o vz-
hod n o od Verdu n a je p r o d r 1, podpiran od meglenega vremena, čez razstreljene jarke utrdbe in vasi D o u a n m o n t Posadka je gorečo utrdbo izpraznila: ni se več posrečilo, da bi se trdnjavica pred sovražnikom zopet zasedla. Naše čete so, večinoma še le na izrecno povelje in nerade, zavzele na severni strani ležeče pripravljeno postojanko. Vsi drugi francoski napadi so bili včeraj odbiti,,, posebno srditi napadi proti utrdbi V a u sc.
Vzhodno bojišče.
Fronta maršala bavarskega princa Leo p o 1-d a: Severno od jezera M a. ziri so Rusi brezuspešno spuščali pline. Enako sredstvo je pripravljalo napad južnovzhodno od kraja G o r o d išče. ki pa se je pod velikimi izgubami ponesrečil. V odseku Z u b i 1 n o — Z a t u r č i zahodno od L u c k a so ruske čete v večernem mraku napadlo, a brez artilerijske predpriprave. V našem takojšnjem zafvornem ognju so se napadalni valovi izjalovili.
Fronta generala kavalerije nadvojvoda K a r -la: Med Z .1 o t o Bistrico in vzhodnimi pobočji K e 1 e m e n a -g o r o v j a so bili sovražni napadi odbiti. Na vzhodni fronti S e d m o g r a Š k e so av-stro-ogrske čete v dolini reke Trotu, na višinah južno od kraja P ar O i t u c pa bavarske čete sovražnika vrgle nazaj. Z napadu smo p t 1 dobili ozemlja na cestah, !ki vodijo v S i-n a j o in K a m polu n g.
Balkansko bojišče.
Skupina maršala M a c k e n s e n a: Bojevanje v D o b r u č i se nadaljuje. Kako obsežen smatrajo R umu n i svoj poraz, je razvidno iz tega, da so razstrelili velik most Čez Donavo pri Crni v o d i. Naše zračne ladje so v noči na 25. o-ktobra uspešno obmetavale železniške naprave pri kraju Fatast i {zahodno od Crnevode)-z bombami.
Jaižno od P r e s p a - j e z e r a je bolgarska kavalerijta prišla v stik s sovražnimi odjdelki ju Krapa (ob Crni); severno (d kraja Grd © i š-t e so bili srbski sunki odbiti
Kdo bo ministrski predsednik?
Vedno bolj se združujejo glasovi na Ime 'dr, pl Koerberja, sedanjega skupnega finančnega' ministra. Dr pl Koerher te dni veliko konlerira z grofom Ti-szom, brezdvomno radi nagodbe, katero bo moral, ako prevzame dr, pl, Koerher predsedstvo v ministrskem svetu, zagovarjati eventuelno tudi pred parlamentom. Govori se, da, ako Koerher ne bo v stapu prevzeti odgovornosti za že dogovorjeno najgodbo, potem nastopi prehodna vlada, kateri bo menda načeloval eden izmed sedanjih ministrov, Hohenlohe ali Hussarek.
Sedanje ministrstvo bo podalo demisijo, prodno prevzame novi ministrski predsednik nalogo, da sestavi novo vlado. Misli se, da, alko Koerber postane ministrski predsednik, ne bo vseh dosedanjih ministrov prevzel v kabinet. Baje izstopijo Hohenlohe, Hussarek, Hoehenburger, dr, Leth in dr. Zenker. Novi ministri bodo gotovo zopet uradniki in ne parlamentarci.
Ako pl, Koerber odkloni sestajvo, imajo baje največ upanja baron Beck in tirolski namestnik grof Toggenburg. Hohenlohe se ne imenuje, ker je baje njegov brat, poslanik v Berolinu, Tiszov kandidat Za Burianovo mesto. Za eventuelno izpraznjeno mesto skupnega finančnega ministra se imenujejo baron Engel dr. Leth, Hohenlohe.
Ranjeni, padli in ujeti.
Ujeto m o S t v o:
Domobranski pešpolk štev. 28:
Urok Anton, Brežice (Skobelev, Rusija);
Vajda Mihael, ptujska okolica (Tjumen, Rusija); Vantur Franc, Majšperg, Ptuj (Orenburg, Rusija); Vertflač Franc, Sv, Jakob, Maribor (Rusija); Vosinek Anton, Slov. Bistrica (Kovrov, Rusija); M. Vrbnjak, Ljutomer (Rusija); Vrečun Anton, Šmarje, Celje (evak. boln. štev. 36, Kaluga, Rusija); Vertak Janez, Konjice (evak. boln, štev. 74, Kursk, Rusija); Vuk janez (evak, boln. štev. 13, Moskva., Rusija) ; Vuser Peter, stotnij^ki trobentač, Ponikva IPtejan-čaka, Rusija);
Weber Janez (Kvaiinsk. Rusija); Weingert !.. Ljutomer (Kazan, Rusija);
Zacharias Franc, Radgona, (evak. boln. štev. 304, Jaroslavov, Rusija); Zadravec Aleksander, Ptuj (Kvaiinsk, Rusija); Zajc Janez, Celje (Sarapul, Rusija); Zamuda Franc, JurJdošter (dež. Win., Lhku-janov, Rusija); Žgavec Leopold (Rusija); Zipper J., (Rusija); Zotter Jakob (Rusija); Žuran Jožef, Ptuj, (Kvaiinsk, Rusija); Zugman Konrad, četovodja, mariborska, okolica (Rusija); Župan Ignaci jmddesetaik, celjska okolica (Jegorjevsk, Rusija); Zupane Janez, Sv. Jurij, Golje (Zaričin, Rusija).
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Lumper Alojzij, Trbovlje (Saratov, Rusija); Lebar Martin, ptujska okolica (Volsk, Rusija); Lešnik Janez. Konjice (evak. boln. štev, 17, Moskva,-Rusija);
Marin Peter, Ptuj (Skobelev, Rusija): Mikulin Napoleon (Kirzanov, Rusija);
Novak Friderik, Ptuj (evak. boln, štev. 7, Moskva, Rusija);
Oberžan Janez, Loka, Celje (Bela, Italija);
Paurič Alojzij, Konjice (evak. boln. Karkov v Rusiji) : Pečnik Alojzij, Brežice (poljska boln. št, 37 Kaluga, Rusija): Perčič Jožef (Baka, Italija); Per-novšek Valentin, Velika Pi rešim (boln. št. 22, Rybinsk, Rusija); Petan Janez, Brežice (Kostroma^ Rusija); Petrik Rudolf, Trbovlje (Kijev, Rusija); Piki Matevž, Novaštifta. Celje (Bala, Italija); Pilih Jur., Škofja\'as, Celje (Perovsk, Syr-Darja, Rusija); Pirš Alojzij, stolni,jski trobentač, Brežice (Saratov, Rusija) ;r Plaznik Janez, Trbovlje (Simbirsk, Rusija); R. Preg (Rusija); Prej mil Jožef, Ptuj (Bogorodskoje, Ni-žni-Novgorod, Rusija);
Rajh Jožef, Jurklošter (Bogorodskoje, Gorbatov, Rusija); Razdevšek Anton, desetnik, Slovenj-gradec (poljska boln. štev, 37, Kaluga, Rusija); Rižnar Jakob, Ptuj (Saratov, Rusija); Rošker Janez, Ptuj (Bogorodskoje, NižninNovgorod) ; Rošker ' Marko, Ptuj (evak, boln. štev. 17, Moskva, Rusija);
Sajovec Franc, poddesetnik, Brežice (Jekateri-noslav, Rusija); Solak Albert, narednik, Celje (Irkutsk, Rusija); Satler Anton, Ponikva (Sdovski Rudnik, Jekaterinoslav, Rudija) ; Senica Viljem, Celje, (Kijev, Rusija); Sulc Jožef, Brežice (Bogorodskoje, Nižni-Novgorod, Rusija); Sumečnik Frajnc, Mozirje,-(evak boln. štev. 86, Karkov, Rusija); Supnik Janez, Sv. .Tanž na Vinski gori (ranjen, boln. Omsk, Rusija);
To-vornik Franc, stotu (iški trobentač, Slivnica, (Kovrov, Rusija):	Trunk Franc.. Ptuj (BOgprodškp-
je, Rusija);.	■
Vidmajer Jožef, Brežice (Zlatoust; Ufa, Rusija) ; Vivoda Franc, nadomestni rezervist (evak. bolo. št. 42, Rjezan, . Rusija) ; Vodovčnifc Valentin, Slovenj-gradee {Bogorodskoje, Rusija) ;. Volarič Prane (Rusija); Vränkar Viktor, 'Sv. Jurij (Volsk, Saratov, Rusija); - Vranetič Jožef, Brežice (Skobelev, Rusija, Perghana);, .	' :
Zelenik Jožef, če to vodja, Ptuj (Tjumen, Rusija): Zidam janez, Bočna, Celje (Rusija).
Lovski bataljon Štev. 20.
UjetomoStvo:
Barbana Alojzij (Dimitrovsk, Rusija); Bauern-heim Jožef, Celje (Piestöauna, Transbajkalsko, Rusija); Bratuša Franc, Slatina (Merv, Rusija); Bri izg Prane, Slovenjgradee (Skobelev, Perghana, Rusija); Buzut Jakob (Meng Rusija);
Cvelbar Gregor (Orenburg, Rusija); Cvetko Simon, Ptuj (Kijev, Rusija);
Bezjak Friderik, Loka, Celje u iestčanka, Rusija, Transbajkalsko);
Finžgar Alojzij, Sv. Lovrenc na Drav. polju, ranjen (Kursk, Rusija);
Golob Ignac, Spodnji Duplek, Maribor (Vjat-ka, Urzum, Rusija); Gombač Mihael (Ašabad, Rusija); Goričan Janez, Ptuj, ranjen (bolnišnica Moskva, Rusija);
Kerina Janez, Prekopa, Celje (Menšinsk, Ufa, Rusija),; Klun Anton (Moskva;, Rusija); Kraker F., Geben (Poselsk, AkmolinsK, Rusija);
Mežnar Anton, Konjice (Ašabad, Rusija);
Novak Karol, Celje (Kaiahka, Rusija);
Pelare Anton, poddesetnik, Pekre, Maribor, (Sadinsk, Voroneš, Rusija); Pirš Franc, ptujska o-kolica (Bogučar, Voroneš, Rusija);
Rakuša Janez, Obriš, Ptuj (Moskva, Rusija);
Veninšek Anton, öetovxxlja, Rečica (evak. boi. št. 65, Moskva, Rusija);
Winder Lovro, Slovenjgradee (Rusija).
Razni:
Ujeti časllniki:
Zupančič Ivan j poročnik, 4. bosansko-herce-govinski pešpolk (Ust-Kamenogorsk, Semipalati n sk, RusijaJu
Padli častniki:
Slanoga Ivan, kadet, Cirknica, Maribor;
Vihar Oton, nadporočnik;
Pop Mirk, kadet.
Ranjeni častniki:
Lukman Franc, poročnik, ČrnovojnišM pešpolk štev.. 27;
Bizjak Bogomil, praporščak, ČrnovojnišM bataljon štev. BO.
KNJiZEfK® mvmm*
Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je !
ravnokar izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta j koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil- ! tlim osebam silno prikupil, Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo skoraj 2 meseca močno poprašuje. Njegova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
ftud; mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odlold. e) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskroa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke,
! Kuharica, vajena vsacega dela, ki š je že 10 let služila v župnišču, I išče zopet službe v kakšnem žup-' nišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, ■ Dobrna pri Celju.
Kngtafem
kože ovc, koz, rumen čebelni vosek, suhe gobe in svinjske kože po najvišjih cenah T. Braun, Maribor, Koroška cesta 18.	666
Mila aafsp if, taMt-. mil, mùmm In mMà f rsßl ps vnfcf mL
i Ted eä obroke. - ttastr. smSk I zaslsaj. - SramafoBä 20—-28S K
Nikissta remont,-««	K	frse
Pristna srebrna ara	K	7 —
Original omega sra	K M —	
Kuhinjska ara	K 10-—	
Budilka niklasta	K	te—'
Poročni prstani	K	r-
-rebrne verižica	K	3--
Večletno jamstvo.
: MasL Dietinger
Theo! Frtreiiacl
st?ap ia iSiSa?
111101, iospsshi sii
Kapajem stateine ìs srtóra,
falHoWMa
Kt* liWIWMtlMiHH mW >«■»
W JiRfL JS
nostrali
s Gospodična vešča slov., hrvaškega j in nemškega jezika, izprašana uči-j teljica za meščanske šole, vešča ; trgovske korespondencije in knji-1 govodstva, išče primerne službe, j Dopisi A. P. Lenangasse 20, Ma-\ ribor.	505	j
? «n ... lihlBia
j Deklica, šole prosta, od poštenih 1 staršev, se vzame k enemu otro-f ku. Več se izve pri gospej Krošl, j ? v Koroški ulici št. 81. Maribor j ; vrata 5.	526 j
j Učenec i
s Močnega učenca sprejme mizarski I mojster v Kaiserjevi ulici št. 18,
I Maribor.
Dobra gostilna z malo prodajalni co tik cerkve in šole se na Koroškem odda z novim letom v najem. Več pove Urban Jančnik. veleposestnik na Žlebim, p. Podtav-Ije (Koroško).	681
Sprejme se takoj učenec pri g. Duhek medičar, Maribor. 612
Pristno laneno olje in firnef iz lanenega olja kupnje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	635
Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“,- M obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10 ; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila, v Mariboru.
Bogomila, molitvenik za dekleta. To knjigo s, je naročilo silno veiiko deMet. A žal že več tednov Tiskarna sv. Cirila v Mariboru nima nobenega izvoda več, ker knjigoveznicam manjka ma/teriiala in delavcev. Zato naj naročniki blagovolijo potrpeti. A kakor hitro knjigo dobimo, jo takoj razpošljemo. Tudi cene knjigi so se zvišale za 66% in bodo gotovo Še rastle; zato stalnih cen niti določiti ne moremo, dokler knjig ne dobimo.
Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljen jem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli : „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščansMm vojakom.“ Knjiga vsebuiö evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa Še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere, Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje- naj seže z veseljem po tej knjižici, M mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v domačiji !n blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strami in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam se dobi tudi knjiga v nem-fkem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor Ir Slavič, Komad stane 30 vin. Tudi nemško knjige šobijo vojaki zastonj
Hlapca, 16—17 letnega za post-cibo 4 lav goveje širine išče vinarska šola v Burgwaldu pri Mariboru. Mesečna plača 20 K. 678
Iščem sorodnike,
ker mi je padel moj edini sin in otrok Alojzij, sem sedaj sam in želio sprejeti za svojega kakega mojega sorodnika, ki bi tudi po moji smrti bil moj iu moje žene dedič.
Simon Deško,’ kmet Kamnica pri Mari mru.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in rnancem žalostno vest, da je iskreno ljubljena so proga, oziroma mati, gospa
Ivama lerue,
oskrbnica Raške koče
dne 23. oktobra 1916 po dolgi, mučni bolezni, previti* na s sv. zakramenti za umirajoči, v 50. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Sv. maša zadušnica m pogreb predrage pokojnice je bil v sredo 25 oktobra ob 11 uri dopoldne v Rušah.
Ruše, dne 25. oktobra 1916.
689	Žalujoča rodbina Senic.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so se nam izkazali ob smrti našega preblagega, nad vse ljubljenega soproga in očeta
Antona Lajnšic
izrekamo vsem najprisrčaejso zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem številnim udeležencem žalnega sprevoda, zlasti mil. gospodu opatu Ogradiju, ki je blagovolil voditi žalni sprevod.
Našo iskreno zahvalo naj blagovolijo sprejeti: pevski zbor Sv. Martina v Rožni dolini pod vodstvom gosp. nadučitelja Kvaca za krasne žalostinke, gg. zastopniki občinskega odbora Sv. Martina, Smartenčani, ki so vkljub težavnemu času prihiteli, da izkažejo pokojniku zadnjo čast, učiteljstvo, kije bilo tako mnogoštevilno zastopano in vsi spoštovani udeleženci.
Nadalje se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in končno vsem, ki so spremili bla-gopokojnika k zadnjemu počitku, oziroma ga prej v njegovi predolgi bolezni tolažili.
690	Globoko žalujoči ostali.
Se dobi v .> vseh lekarnah 4 K.V.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci«
Kdo noj jemlje Sirolin ?
L Vsak. ki fr pl na f raj nem kaiiju.	3. Vedušljivl, katerim Sir o fin fcnAfno
Lažje je obvarovati se boieznüiego jo zdraviti.	oleHča naduho.	,
,1 Osebe s kroničnim katarom bronkijev, 4» Skrofuzni otroci.pri katerih učinkujeSiroltn pw Ri s Sirolinom ozdrave.	i ugodnim vspehom na splošni pocufek.
^TRSwi
„d**«*« <• BA»£L
Tiskarna sv
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
sprejema vsa » tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za riè. župnijske urade sporedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade • uradne zavitke, oznanila, napise., razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake 8 črnim in d rugo barvni m tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastiti hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatijis za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig,, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (malo, velike in stenske), razpela vseli velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, šk&pulirji. — Štambilije za urade in. dr. — Postrežba točna in solidna
IlliSIBlilll
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
trgovina špecerijskega, kolonija!- M à
ASILO!	DBOBNO !
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Preselitev.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
en	Adolf SkuMh, fotograf.
Umetni glftA je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med wllrH redilen nego meso in jajca. Rabi se kot maža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tud' krepi itd. PoBkus Vas prepriča o isvrstuosti umetnega medn! Zavojček velja 35 vin. Naroča se pri: Joelp Berdajs, Ljubljaše Želj ar ska ulica iter. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
OBČINSKIMURADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje is Potrdila za klanje telet in mlade živina
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
Edina štaferska steklarska narodna trgovina
Na debelo ?	Na drotraet
« • #
9*0
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po tiafnižflh cenali svojo bogato zalogo staklene in emanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev m vodob«. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah In stevfeslk
Najsolidftej&a In točna postrežba.
Ure! Ure!
¥ m liki izbiri 'm po niskih cemh.
öiebmt are s» fante od ? E Srebrne ore damske od S K Srebrne verižice od K ž 40 Sreb. verižice damske K 3-60 Zlate damske ore od 26 E
Z& vsako uro se jamči!
Predzyske are, Sohafh&usen, Saslth, Oaega, Sterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
■imm Burni M=
urar, ziatomer in očalar,
IggitthBfova cesta 39. Pni urar od glav. koiothfora.
Altarno sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni* Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
Kdor hote Jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo in deželnimi
pridelki.	64i
O o
Càfc o b e .
lupim
vsako množino l@Üd pŠISUi&ggih goh (gla-
banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem g»@SUillSlf3 turke, brezovke, Zemljariče, jelenovke, fedièaiiee ali rumene ježovke, medvedove t&ce, laške lesiéke» navadne rumene (žolte) lesièke, sivke, pečenice, golokarke, štorovke itd. spkih vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst. #7»
tCnjissrna, mmrnmmm in muzikaKiie.
Goričar ^Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Za gustilnilarf®:
Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Spodit] eftta]. ljudska posojilnica v
reg. zacL z meom. zav,
HmtlllnU 1’lAnO w ;	oč **4ke§a is. S» obrestujejo. esvađAe pc Vlft* preti triamtel «dpovetli po 4 “/,*/•• Obresti se pripisuje}* a ^sfitta
lil alili Ills w lily If .	u, i. julij® vtmiugi ist*. Eraaüa.« tajtìks ss sfps&mato kal güte dour, oe du b) w njifc »bnnsnij» pretani».
Z» jalsguje je »»it: a poi»» kiaaStB* poJoiaiee (VJirrm », jszpobgo. Rantai davek puMjäaioa nosa.
Posojila se dajajo Wrt.h,tt*»>#JWVHW
prsrzkBt posejte»«» ' sveje !aat preti ststsitóìd gsmđh atet#^, vip stMte ne pmssgm f
‘mremä pe •»/*¥♦» *ka|ilfc« spltò 3* o» satew »refeosteiis 9&Ss4» s» rfasjtiba dels
SK5535SSSSH
.k»*»ìs£fe agre jSafefc I» keilte.
Uradne ure
se vsake Ted® », četrtek oi 9. it i&Jwe dopoldne in vsak*	té % ü 'Ä 4*
format® «bedke, V amdnik u«A » apejeiBa
pjkjjittftilo S.O ffsiSspfn '° Prtf^aie preje»*}« «*k detevaik «d da '.%, tir*, àspoktee c «d a* %■ os'® popoldne i UJauIUI«	UajajU	^g.	Imm hsdl a» r*r»olaQo domač« hranilne nabiralnik«
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celil registrovana zadruga z mm&m* zanaio.			J
	9 ■ m m	obrestni« Hranilne visse nei Dale posojila Uradne ure 1 B *1 b Da vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo . , ■ *V |4 lo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke ,sak delavmk od 9' do 12 ure Z od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- dopoldne. Eentni davek plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike/ i	1 1 1 !
Iv lastni hiši (Hotel ,pri belem voli»* 1 * Celia, Grafita cesta 9,1. -nadslr.			
fa založnik: Konaorpij „Straža,*1	Odgovorni urednik: Vekoslav Stepan.	^	Tisk tiskarne sv. Girila v Maribor*,