Tam ob ognju...
Veselo v taboru Savskega odreda ob Bohinjskem jezeru
Tudl letos so Savčani razpeli svoje 5o-tore v Bohtnju. Dobill so precej namen-sklh sredstev od Občiiiske zveze za te-lesno kulturo |n tako so lahko nakuplli precej nove opreme — nekaj šotorov, do-kupUl so opremo za kuhinjo, kupili pa 90 še pene za na postelje.
Ko je prvega avgusta v sončnem vremenu skoraj 50 tabornikov prišto v BohlnJ in Je v taboru zavladal žlvžav, so se začele skrbi za taborovodjo In osta-le člane tabornega vodstva in najbolj veseU dnevl za vse člane odreda.
Dnevni red Je bll tudi tokrat zanimiv. Po stari tabornlški navadi so vstajali pri. merno zgodaj, se zjutraj lepo pretegnlli prl telovadbi, potem pa so še vsi zaspa-nl pohlteli k jezera, kjer so se osvežil] v mrzli vodl; prl tem so se nekaterl še ce-lo umlvali.
Taborovodja je Imel vedno precej te-Sav, too Je bilo treba vse taborede po-kllcati v zbor za telovadbo, gozdno šolo all fiščenje tabora. Začuda pa Je btl do-volj le pisk ln že so se vsi,gnetll v vrsti za zajtrk. Po zajtrku so moralt taboreči pospravlti šcrtorc, kl Jih je ocenjevala posebna stroga komislja — ob koncu ta-bora pa je bil najVepSe pospravljenl So-tor nagrajen.
Kot vsako leto so tndl tokrat tanell BOzdno SnJo. Taboreči so bill razdeljeni po vodih ln tako so spoznavall skrivno-sti Ubomlštva — od zgodovlne taborni-Stva, orientocije In signalizacije do prv, ponnrfi In raznih ročnlh del. Gozdna šo. la Je bila vedno lanimlva, saj s pravo Solo nlma niC skupnega — po š«st do osem tabore^ih je z vodnikom odšlo v gozd all na krajSe Izlete in v pogovorih in med tfirami so se kaj hitro naučill osnov tabornlSke teorije.
Seveda pa so vsok dan vsi najbolj nestrpno pričakovali kopanja — nekaj fih >e prve dni še bolj sramežljivo doft)-talo po vodi, na koncu pa so že vsi po-gumno plavali in se vesellli v tokrat onletn Bohinjskem jezeru. Nekateri so opravljali tudi veščino plavalca — pri tem so morall preplavati 300 tn, 8 m pod vodo, potopiti so s« morali dva metra globoko, skočiti so morall na ^lavo in na noge, potem pa so morall prenesti bri-sačo 50 m daleč ne da bi jo pri teni zmo-čill. Seveda Je bilo ob tem precej sme-ha )n tako nl bllo nlkomur dolgčas.
Nepozabnl so tudl večeri ob tabornem ognju. Cel tabor se je zbral ob ognju, kl je veselo prasketal sredl temnega gozda in res lepo je odmevala pesem, ki je združila 50 tnladlh tovarlšev.
Zanimlvo Je bflo tndj na straži: ob jamboru Je vsako noč gorel manjši ogenj, stražarji pa so budno pazili na enega najboljših tabomišklh simbolov — na zastavo, ki Je počivala ovita okoli Jambora.
Starejši tabornlki dobro vedo, kdaj Je na taboru najbolj zanimivo. Tako so ne-tooi sredj nočl prebudili vse taboneče fn ,flh ob uri strahe-v popeljali na pokopa-USLe...
Kot vsako leto so tudi letos pripra-vlli dva Izleta; najprej so se odpravili do Hudlčevega mostu, si spotoma ogle-dali Se cerkev Sv. Janeza, ob koncu ta-bora pa so ca dva dni v zelo lepem vremenu odpravil Se na Crno prst.
Slovo je bilo tcžko. Prijatelji so se v LJubljani razšli, prav zdaj pa se, sp»či-tl in pripravljenl na delo t SoH In pri tabornikib, vsak teden spet srečnjejo na vodovifa sestanklh v Savskem naselju.
S. D.