Inserat i se sprejemajo in vel) i tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, n n n n • ii iß ii ii ii ii ^ m
Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefraukovana pisma «e ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (adminisTracija) in ekspedicijs ra Btare-n trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Polltltn list za slovenski narod.
Janežičeva svcčanoM.
Preteklo nedeljo 13. t. m. se je v Lešah na Koroškem obhajala svečanost, kakoršne obhajajo redko drugi narodi, še redkejše pa mi Slovenci. Razkril se je namreč spominek slavnemu možu Autonu Janežiču, — spominek le na majhni borni kamnitni plošči, a vendar spominek, za kterega sme marsikteri sloveč mož ranjcega zavidati. Na kratko smo to slovesnost popisali že v zadnjem listu, vendar bomo svojim bralcem gotovo vstregli, ako o tej važni dogodbi danes obširneje poročamo.
Od vseh krajev so pripeljali vlaki v Vrbo narodnjakov in častilcev slavnega ranjcega, največ iz Kranjskega. Ob devetih zjutraj je bilo v št. Jakopu v lepi Rožni dolini zbranih vebko inteligentnih mož, pred cerkvijo pa velika množica ljudstva domačega obojnega spola. Ko novi Ililzerjevi zvonovi (krasno vbrani v Des-dur) vabijo k maši, se poda vse v farno cerkev, „Sokoli" se vstopijo v vrsti po sredi cerkve in prične se slovesna sv. maša, pri kteri so ljubljanski pevci po svoji navadi kaj lepo peli. Zunaj so pokali možnarji, kakor so pri hajoče že prej pozdravljali na več krajih. Po maši se poda vsa množica v Leše na Jane-žičev dom, kjer je za goste vse primerno pripravljeno
Tu stopi gosp. profesor J. pl. Kleimnyr na zeleni oder, pozdravi nazoče, ki so prišli iz raznih krajev, s srčno besedo ter se zahvaljuje jim, da so vabilu odborovemu v tako obširnem številu vstregli.
Za njim stopi na oder profesor in deželni poslanec gosp. Andrej Eienspieler. Najprej razlaga v jako umevni in razločni besedi pomen
današnje svečanosti, delovanje Janežičevo na slovenskem slovstvenem polji, njegove velike zasluge za narod, ktere si je pridobil z velikim trudom, tako, da sme mi-nj ponosna biti ne le Rožna dolina in dežela koroška, ampak ves slovenski narod. S tem da znamenje, da naj se razkrije plošča, ki je še s prtom zagrnjena. Prt pade in pokaže se črna plošča z zelenim vencem in na nji napis: „Tukaj se je rodil 19. dne dec. 1828 slovenski pisatelj in jczikoslovtc Anton Janežič, umeri 18G9. Narod, ohrani mu večni spomini' — Podpis: „Domoljubi 1. 1876." — Gromoviti klici „živijo" iu „slava" done in se razlegajo po zeleni okolici. — Govornik pripne na svoj govor še važne in v srce segajoče besede posebno do slovenskih mater, naj bi po izgledu matere Janežičeve otroke svoje učile v milem domačem jeziku molitev in veronauka, da nc bi njihovi otroci, ko pridejo na više mesto, tako naglo pozabivši materni jezik prestopili k našim nasprotnikom, kakor se žalibog posebne po Koroškem godi. Gorko, besede te so poslušalcem tako globoko segle v srce, da so se ne le ženskam, ampak tudi moškim solze vtri njale. Daljo je stavljal Janežiča vsem v izgled tudi kot pravega katoličana, kar mora biti vsak Slovenec, ker je z majhnimi izjemami ves narod katolišk. — Burno ploskanje in ži-vijo-klici, ki so govorniku doneli od vseh strani, so kazali, kako všeč so bile vsem besede gosp. A Einspielcrja, ki se je s trm govorom skazal ob enem kot ognjenega in ljudskega govornika takega, da mu ga ni kmalo para. Dasiravno je solnce neusmiljeno pripekalo, je vendar vse poželjivo poslušalo njegov precej obširni govor, ki je med drugimi šibal tudi sedanjo ravnopravnost v Avstriji z ozirom na nas Slovence.
Govore in deklamacijo je prepletal pevski zbor ljubljanske čitalnice z izvrstnimi pesmami, ki so nazoče navduševale in k pohvali silile. Zavoljo prevelike vročine je potem program bil pretrgan, gosti so se razkropili po vrtu, kjer je bilo obilo miz in klopi postavljenih, okrepčat si telesne moči.
Po poldne se je začelo razveseljevanje, godba in ples na prostem. Omikanejši svet pa se je zbral na nekem skupnem prostoru in napitnice so se vrstile prijetno s petjem ljubljanskih pevcev. Tudi so se brali pismeni in telegrafični pozdravi iz različnih mest in krajev Slovenijp, med njimi tudi pozdrav lista „Slovenca", ki se tako-le glasi:
Antonu Janežiču.
(Dne 13. avgusta 1876.)
Malo šteje narod slovenskih mož, ki so se lotili težavnega oranja puste ledine slovenskega slovstva, malo jih je in pozno so se rodili. A med to malo množico si Ti, Anton, prvih eden. Rodivši se ob severni meji, kjer dela slovenska Drava prisiljeno mejo slovanstvu, si — gnan po čutu iz prs matere Slovenke Ti vcepljenem — usmilil se naroda svojega ubozega na blagu, še ubožnejšega na slovstvu. Kar si mu samega sebe žrtvovaje ponudil, je veliko, mnogo več, nego je narod pripoznal o dnevih ž vljenja Tvojega. Zdaj, ko Tvoj duh, oh! prerano za Tvoje drage, za narod Tvoj, zapustivši minljivo telo, plava nad nami v višavah, zdaj ko nared pogreša Tvoje roke, Tvojega uma, zdaj spozna, kaj si bil mu, kaj bi mu še bil postal, da Te (ni nemila smrti roka ustavila v sredi početja Tvojega.
Vendar prerana smrt je vzela narodu Tebe, ne Tvojih del. Kar je Tvoj neumorni marljivi [um vstvaril rodu slovenskemu, zagotovi Ti
Par dni iz življenja slovenskega vrednika.
(Humoreska, pa bolj za jok, ko za ameb.)
(Dalje.)
Pri takem premišljevanji smo zasačili vrednika, ker se ravno bliža čas, ko bo imel plačati stanovanje. Pri domoljubih in narodnjakih ima sicer list toliko dobiti, da bi s par sto goldinarji ne bil nikdar v zadregi, a žep mu je skoro prazen. Lastnik hiše pa je jako prozajičen človek, pri njem velja le to, kar je, ne pa to, kar je obljubljeno. Zato vredniku ne gre rokopis za list nič kaj izpod rok, prihodnji list ne bo niti posebuo osoljen, ne tolsto za-beljen, morda bo presüh naročnikom — posebno tistim, ki so naročnino že plačali.
A proč s takimi muhami, ki so v možgane zašle. Bo že bolje, saj Slovenci so pošteni ljudje. Kedar se bo njim dobro godilo, tudi na liste ne bodo pozabili. Takrat bo tudi vrednik na boljem. —
V svoji domišljiji se že postavi v tisti čas, vreže in poostri pero ter jame pisati članek
o lepi prihodnosti krepkega, nespridenega naroda slovenskega. Pero teče mu gladko, misli plavajo po višavah, sam je ves srečen v tem, — — kar ga moti trkanje ob vrata.
„Noter!" veliš precej močnim glasom, kakor da bi to, kar je ravnokar pisal, deklamoval.
Vrata se odprö in v sobo stopi mlad, čedno oblečen človek, ki tako-le spregovori:
„Ne zamerite, gospod vrednik, če vas motim za trenutek. Jaz sem tisti učitelj M., kterega so, kakor je bilo tudi v vašem izvrstnem listu pisano, nemškutarji tako dolgo preganjali, da so ga res pregnali. Zdaj sem ob službo."
Vrednik mu gre naproti, mu podit roko ter pokaže stol, naj bi sedel, rekoč: „Tedaj zopet nova žrtev sedanje dobe. Kdaj bo bolje! Kaj mislite početi zdaj, česa se lotiti?"
„Ravno to me je k vam pripeljalo", odgovarja prišle c. „Brez dela in zaslužka ne morem živeti, učiteljske službe pa tu ne bom najbrže nikdar več dobil."
„Kaj pa, ko bi se podali v drugo deželo? Dobrih učiteljev povsod potrebujejo."
,,Na to aem tudi mislil, ali take reči se navadno dolgo pletö in jaz bi ne mogel čakati, ker — da Vam naravnost povem — sem brez denarja, brez prijateljev."
„Hm", de vrednik, „to je že malo sitno. Boste morali vsaj do tje kak posel dobiti, da se preživite".
„Da, da, ravno zato pridem k vam. Znancev v mestu nimam drugih, kakor par učiteljev, kterim pa nič ue upam. Vem, da imate pri listu dosti posla, vi pa tudi veste, da moje pero, če tudi ni izvrstno, bi vsaj za manjše reči bilo — n. pr. o šolskih razmerah. Kaj ko bi med tem, da se vrajma za me kaka pripravna služba, pri vas bil kot sodelavec lista?"
„Gospod", odgovori vrednik, „sodelavcev bi pač potrebovali, posebno točnih, ki so vsak hip za list pri rokah, ali ne tajim vam, da so denarne razmere lista slabe, plača bi bila jako skromna in še ta ne vselej točna, ker je večkrat v blagajnici suša."
„O, saj bi bil jaz z malim zadovoljen. Le za stanovanje, hrano, obleko in še kako drugo stransko potrebo, dosti je."
Po pošti	prejeman velja:
Za ceio leto	. . 10 gl. — hr,
«a pol lna	. . o .. _
ca četrt leta	. .	,, ^
V administraciji veljf:
Za celo leto . . H gl. 40 za pol leta . . 4 „ '.4) ra četrt leta . .	„	„■
V Ljubljani na dom piiJlnij® velja 60 kr. več /ja leto.
VrcdniStvo je nu Bregu nišna štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in sicer
v torek, četrtek iu soboto.
bil že zopet skažen, kajti grede skoz čakal-nicov na kolodvoru smo slišali iz ust „feuer-weberhauptmanna" j. (potujčenega Slovenca) dunajskim gostom besede, „deutscher Boden — deutsches L:ed — deutsche Luft — deutsches H<-rz — deutsches Bewusstein — deutsche Zuoge — deutsches Wort — deutsche Mäuner — deutsches Bier — deutscher Wein" itd. sploh vse le „deutsch" — dokaz, da nemčurji vsako priliko porabijo za politične demonstracije zoper slovanske narode.
„Postavme Palackčmu pomnik"! ii.
„Palacky mrtev — žije;" — to je slavna osoda duševnim velikanom, da navadno vrstnike svoje prehitijo v mislih in delih, ktera hvaležno povživajo pozni vnuki. Kako nasproti mnogi duševni pritlikovci šumijo s svojimi praznimi deli, da odmeva od njih po zborih in časnikih; ali — kedar zginejo s pozorišča, zgine tudi njihovo ime. Palacki pa mrtev živi in živel bode v slavnem spominu.
V življenji posamuih ljudi kakor celih narodov ste največe pomembe v višeui duhovnem smislu vera in nabožnost ali zveza z Bogom (religio), v svetovnem pa jezik in narodnost. Oboje se vjema med seboj tako, da samo za-se vsaj na dolgo celo obstati ne more. Kjer se narodnost povzdiga nad vero in nabožnost, tam se ljudstvu jemlje prava podlaga in najboljši pomoček k vspešnemu bla-govitemu napredovanju; kjer pa se nabožnost zlorabi na kvar pravicam jezikovim, ondi se krivda godi narodu in sveta reč obrača v dosego neblagih namenov.
Palacki je bil protestant, toda veren protestant, kajti tudi protestantje imajo svoje brezverce, kteri tajijo osebnega Boga, tajijo božestvo Kristusovo. Palacki, razumen in veren, se nikdar ni prišteval ljudem, kteri vpijejo, med vero in vedo ni in 110 more biti miru, da se reči te dve ne vjemate, marveč izključujete! Kolikor je s svojega stališča mogel, povsod je resnici dajal spričevanje, da vera in razum, oba darova božja, si ue nasprot-vata, marveč dobro vjemata in med seboj do vršujeta, in da olika in blaženost se na rodu dajati in dobivati more le na podlagi nravni, narodu krščanskemu le na podlagi vere krščanske. Do tega spoznanja je prispel, kakor pripoznava sam, po vsem svojem učenji in preiskovanji. To resnico je zaznam-
njal ne le v zgodbah, ampak tudi v druzih spisih in razpravah svojih.
Kakor na Nemcih, so tudi v Avstriji liberalci prevzeli javno mnenje ter največ po judih, sem ter tje krščenih, napadati jeli cerkev katoliško in njene služabnike, in trosijo grdo seme lažnjivega liberalizma sedaj že tudi med Slovane. Ta lažnjivi liberalizem, ki napada nazore in nauke krščanske, ktere smo prejeli od prednikov svojih, je Palacki sovražil iz cele duše. Prosto pa je spričeval, da je krščanska cerkev sploh in posebej katoliška na Češkem storila več dobrega nego zlega; da je prva omika med češkimi Slovani pričela se po krščanstvu, hranila in nadaljevala se edino po cerkvenih vstanovah; karkoli se nahaja iz tedanje dobe na polji naučnega slovstva ali lepe umetnosti, da vse je vzgojevalo se izvirno v šolah cerkvenih in pod nadzorom duhovskim, in pa iz naročja cerkvenega je nastalo tudi vseučilišče v Pragi.
Resnično in nepristransko pripoveduje zgodovino kraljestva češkega. Da cerkvi katoliški in njenim predstojnikom ni bil sovražen, kaže se prav očitno v povestnici Ilusovi in v dotičnih borbah. Kako nepristansko opisuje značaj II u s o v ali pa vrlega nasprotnika J. Cesarinija, dejanje zbora kostniškega itd. Ni prikrival napak, tudi svojim rojakom ue; pripoveduje j;h pa omilovaje, ne se rado-vaje, kakor mnogi mladiči sedanji, kteri, kjer le morejo, priti-nejo ktero svoji cerkvi, cerkvi katoliški in njenim duhovnikom, brez razločka, da, kar so zakrivili nekteri, ne gre pripisovati v dolg sedanjim *). Vsak list Palackove zgodovine kaže o njegovi verni resnobnosti. Studili so se mu nekteri liberalni učenjaki, brez vere, češ, smo p ro s t o m iš 1 j a k i, pa so le prosti ali brez misli in prave učenosti, brez resnične modrosti. Takim veternjakom je klical tudi Palacki: „Odi profanum vulgus et arceo!"
*) Da molčim za zdaj o druzih nepriličnostih, vprašam le z ozirom na letošnje izvestje gimnazije ljubljanske: kaj pravite zgodovinarji pravddni vzlasti eerkveni in doktorji bogoslovni, k temu le stavku, ki se v spisu „Die Entstehung und Bedeutung des Verduner Vertrags vom Jahre 843 n. Chr. Vom Gymnasiallehrer Franc Šuklje" nahaja na str. 23 od besede do besede takole: „Das Verhiiltniss zwischen Kirche und Staat ist eine Machtfrage und zu allen Zeiten im Sinne des Stärkeren geregelt worden; entweder bat die Kirche den Staat beherrscht und zu ihrem Schergen erniedrigt oder hat umgekehrt der Staat von ihr wie von einem Werkzeuge
Izur Erreichung seiner Tendenzen Gebrauch gemacht." —
slavo nepremenljivo, hvaležnost neugasljivo. Če tudi je truplo, posoda duha velikega v zemlji že strohnelo, — duh Tvoj še živi, in bode živel, dokler živi narod, budeč sinove mater slovenskih k posnemanju delavnosti Tvoje v prid in slavo mnogobrojnega naroda našega.
Zatoraj nemiuljiva slava Tebi oratarju slovensko-slovnišk.b ledin. Naj sveti ime Tvoje v posnemanje mnogobrojnim sinovom ponosne Matere Slave!"
Več misel se je strinjalo v tem , da taki pozdravi, ki veljajo Janežiču, ne pa družbi, bi se. bili morali brati med slovesnostjo odkritja spominjka, da jih vsi nazoči slišijo, ne pa le primeroma majhni, če tudi omikani družbi, ki sedi pri pijači. Toda to ni nikakor kalilo veličastnosti te slovesnosti, kakor tudi nekteri govori ue, kteri bi bili drugje na bo-ljem mestu, kakor tu; ali tudi to je le krivda posameznih govornikov, nikakor pa odbora, ki je res z orjaškim trudom in z vedno napetim umom skrbel za gostov tako obilno število, kar je bilo pravo Sisifovo deie. Vse je bilo ene misli o tem, da je odbor svojo prostovoljno, pa težavno nalogo izvrš'1 vsem v zadovoljnost ter zaslužil hvalo vseh gostov.
Veselica se je še le pozno končala. Nekaj gostov se je potem odpeljalo domu, precej pa jih je ostalo čez noč v Lešah in št. Jakopu. Ti so se drugi dan podali na parabrodu po Vrbskem jezeru v Celovec.
Tudi v Celovcu je odbor skrbel za goste prav po očetovsko, kar je bilo tem teže, ker je bilo ravno te dni dunaj.sko moško pevsko društvo tam iu ž njim vred več sto drugih tujcev. Samo na sebi prijazno, če tudi posilno nemško mesto pa sokazile te dni nemške in pruske zastave po več sežnjev dolge, ki so nas povsod strašile; avstrijske so bile le majhne in malo jih je bilo. Mislili smo, da smo že v Prusiji. To vse je bilo na čast dunajskim gostom. Toliko pruskih in nemških zastav, mi pa nismo smeli nobene imeti, le na vrhu hruške na Ja-nežičevem vrtu je vihralala ena sama cesarska. Ravnopravnost, kje si!
Naj bo tu še omenjeno, da so dunajski pevci, ko smo se po Vrbskem jezeru pripeljali do kanala, naše pevce sprejeli z živahnim pozdravom in streljanjem. Iz tega je sklepati, da niso vsi nemci taki, kakor ponemčenci, — če se niso zmotili misleč, da smo nemški pevci.
V Celovcu nam je bilo — hvala odboru — prav prijetno; bili smo tam dva dni. Ali ni ga veselja brez grenkosti, odhod nam je
„Tedaj tako okoli 40 do 50 gold. na mesec?" praša vrednik bolj radovedno, kakor resnobno.
„O, 50 gold. bi bilo že zadosti, saj nimam posebnih potreb."
„Gospod", pravi vrednik že bolj resnobno, ,.pri sedanjih razmerah lista bi vam zagotovo tudi po 10 gold. ne mogel obljubiti. Vse, kar morem storiti, je, da vam obljubim plačo od vrste."
„Po koliko?" vpraša učitelj poželjivo.
„Po važnosti članka po l'/a, morda celo po 2 kr. od vrste. Več ne morem."
Učitelj se nekoliko časa premišljuje, vzame na mizi ležeč časnik v roke in prešteje nekoliko vrst, potem pa pravi:
„Dobro, dobro! Saj lahko do 300 vrst v enem dnevu spišem."
„Plačajo se le sprejeti članki po tiskanih vrstah, se ve, da."
„A tako!-' vsklikne učitelj nekoliko ohlajen. „No, naj bo! Bom že dobro pisal. Ponudbo vašo sprejmem, toda pod enim pogojem."
„Pod kterim?"
„Kakor sem prej rekel, sem skoro čisto brez denarja. Da se tu priležno naselim, mi je treba pa vsaj nekaj denarja, ker nimam skoro nič."
„Koliko, mislite, da bi potrebovali za vse te reči?"
,,No, več ko 100 gld. ne bo. Zato bi vas prosil, da bi mi ta znesek posodili ali marveč dali na račun. Povrnil ga bom s spisi, ali marveč zaslužil ga.u
Zdaj pa naredi vrednik najresnejši obraz in pravi:
„Ker ste vi tako odkritosrčni, bom tudi jaz. Zate vam naravnost povem, da tega zneska zdaj še celo ne premorem in bi kaj stavil z vami, da bi ga tudi danes ne dobil brez varnega poroštva, če imam še toliko znancev. To naj vam bo vodilo. Časnikarja pot je trnjeva, polna vsakovrstuih zadreg. Lotite se kaj bolje-ga, bolj gotovega; jaz bi vam svetoval, da si poiščete, dokler ne dobite druge službe, posla pri kakem odvetniku ali bilježniku. Jaz vam bom šel na roko in skoro za gotovo bi vam že danes obljubil tak prostor."
„Da bi jaz bil pisač, in morda celo pre-pisaval puste akte? Že misel ta je razžaljiva."
S tem vstane, zgrabi klobuk in gre proti vratam. Pri teh se pa obrne še nazaj in kriči: „Vi ste samopašnež, ne privoščite nobenemu drugemu zaslužka, ter ne pustite talentov kviško, boječ se za lastni kruh, kterega pa še vredni niste. Le stojte! Saj ni vaš list edini, pri drugem me bodo z veseljem sprejeli in potem — tresite se, boste že brali."
Na to se pokrije še v sobi in smukne skoz vrata, ktere zaloputne, da se po vsi hiši razlega.
„S takim človekom", si misli vrednik, ko je sam, „ni čuda, da nemškutarji niso shajali, ki so manj potrpežljivi od Slovanov. Naj le poskusi svojo srečo, se bo že izučil. Še menda ni veliko skusil. Z napuhom se ne pride daleč."
Mirno sede potem in jame pisati. Dogodba ta ga ni posebno razjarila, ker je osebna občutljivost njegova že skoro vsa zatrta. Top-ničar se ne vstraši poka.
(Konec sledi.)
Vselej, kjer mu je bila prilika, je spoštljivo govoril o verstvu, ktero „bilo je v obče in je vedno to, po čemur se je duh češki od nekdaj najbolj izkazoval, in kar je najmočneje in najstanovitneje povzdigovalo nazore češke; ono je bilo tisti vir, iz kterega se je poglavitno pospeševala duhovna delavnost češka". (Dejiny, dii. II. č. I. str. 391). Celo v politiki je povdarjal nravna načela, in iz tega vzroka je hvalil k a t o 1 i š k o-p oli t i č n a društva, ktera se poganjajo ne le za pravice naroda, ampak tudi vere in cerkve. Znane so njegove besede, ki jih je govoril v kat. polit, društvu rožnovskem na Moravi 1. 1873: „Tolaži me nemalo, da si, kakor vidim, prizadevate za tako svetim in lepim namenom. Verjemite, da od te dobe, kar ste vera in nevera v tako nevarni ali pomenljivi borbi med seboj, kaže se ue-ogibljiva potrebnost, da se enaka društva snujejo tudi pri nas. Priznati moram, gospodje, da sem tu, ko sem odpotoval iz Prage in začutil se na Moravi, našel lep cvet zrelosti narodne in zavedanja nravnega (moralnega). In zato zamečem vsaktero počenjanje neljudsko teh, kteri na vrat na nos težijo na to, da bi v človeštvu, tedaj tudi v narodu našem, porušene bile nravne podlage. Brez teh gine vsako društvo, toraj tudi narod. Le na prepričanji nravnem, le na podlagah nabožnih mogoče nam je preboriti se do namena ali cilja. Kakor to vidimo na svojih prednikih, tako je delati treba tudi nam." Čujte, Slovenci!
Taka načela je imel Palacki, in tako spri-čevauje je dajal očitno veri krščanski. Kolike pomembe je to, bode nam prav jasno, ako pomislimo, kdo je govoril in pisal tako, in kedaj, v kaki dobi. Spričeval je to učenjak prve vrste, kteremu resnične učenosti odreči ne morejo najhujši protivniki njegovi in zoperniki slovanski. Spričeval je to v dobi, v kteri ves svet gre narazen, v dva tabora: eden teh, ki verujejo v Boga in njegovo razodenje, eden pa teh, ki ginejo v grdem brezverstvu; v dobi, v kteri se poleg njegovih lastnih besedi med olikanci našimi (že tudi slovanskimi!) v modo ali šego pripraviti hoče ona vrsta radikalizma filozo-tiškega, ktera uči, da vse naše misli o Bogu o čednosti in o pravu so le prazna vera; da človek je zver in da kakor vsaka druga zver nima do sebe ne nravnega poklica, ne nravnih dolžnosti; da njega najviši poklic je prosta se bičnost in česarkoli se kdo tedaj polasti, to je njegovo, po načelih, ta po teh, uni po unih!1 (Cf. „Čech" 1876 čis. 122).
Dasi se tu in tam kaže tudi protestant Palacki in mu v vsem torej slediti ne more katoličan, vendar so iz povedanih razlogov spoštovali ga katoličani tudi duhovniki in do stojniki cerkveni, in radi slušali mu voditelju v državuih ali političnih in v narodnih stvareh Program njegov je in ostane češkega naroda program, ki si ga je priljubil v geslu: „Svoj k svemu a vždy die pravdy t. j. Svoji k svo jemu, pa vselej po pravici". Bog daj, pravi na to „čeh", da bi to spoznanje prijemalo vedno bolj iu bolj med nami. Bog daj, da b prešinilo tudi vse vrste naroda našega, trebil se čim dalje tim lepše, da družbenost naša kakor je že češka, postane tudi krščanska i katoliška ne le po imenu in v-besedi, ampak tudi v življenji in v dejanji!
Bulgarski odbor je vnanjim vladam razposlal pismo, v kterem uatančno našteva od Turkov tam doprinešene hudobije. Hodži so priporočali, da naj se Bulgari zatrö, pa nijeden izmed njih ni bil kaznovan. Bulgari so silno razkačeni nad Grki, kterim očitajo, da so s Turki proti Bulgarom potegnili, in sovraštvo med obema narodoma se ne bo kmalo poleglo.
V Srbiji Turki ravno tako razsajajo, kakor v Bulgariji, kar diplomate močno vznemirja. Nemogoče je, da bi se vlade v zadeve turške ne vtaknile.
Meridiški glavar Prenk je v Cetinji, ne pa v Trstu, in se ne bode proti Črnogorcem bojeval, kakor so poročali dunajski listi.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Belgrada se poroča, da 15. t. m. je Ejub paša prijel in premagal Iio r vato vič pri Banji. Zanesljivega poročila o tej bitvi pa še ni.
se
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. avgusta. Avstrijske dežele.
Državni «lcnarni minister po
stane g. Ilofmann, sekcijski načelnik pri vnanjein ministerstvu. „Fremdenblatt" piše, da Ilofmann bode tudi odslej še vodil časnikarstvo glede skupnih zadev državnih, ,,N. fr. Pr." pa poroča, da ima g. Ilofmann upanje razun tega še dobiti neko drugo ministerstvo (?).
Na teskei»» so nemški liberalci 13. t. m. v Hebu napravili ljudski shod, ki je enoglasno izrekel, da samo osebna zveza (Personal-Union) med Cislo in Translo bi bila bolja, kakor pouovljenje zavržljive pogodbe erske. To je sedaj splošna misel pravih liberalcev nemških, ki pa tako radi federalistom očitajo, da hočejo razkosati državo.
IVlaiijarski listi uatolcujejo škofa Strosmajerja veleizdaje, ker je boje za srbske ratijence daroval 30.000 gld. Dasi to po nobeni postavi ni prepovedano, se vendar iz Zagreba poroča, da Štrosmajer Srbom ui nič daroval in da je šel na Dunaj le zarad svoje stolnice, o kteri se je hotel posvetovati s stavbenim mojstrom Schmidtom, in zarad nekterih mašin za kmetijstvo. — Zapiranje srbskih ro jakov na južnem Ogerskem in Hrvatskem se nadaljuje. V Karlovcu so preiskovali stanovanje pravoslavnega velikega duhovnika in pri njem neki našli zaboj sumljivih srbskih knjig, ki bi se bile po prvi veliki zmagi Srbov razdelile med ljudstvo; tudi v Zagrebu so preiskovali stanovanje srbskega duhovnika Pav-loviča; so li kaj našli ali ne, se ne ve. V Veliki Kikindi so prijeli in izpraševali tudi 4 Nemce, ki so bili občevali z Jovanovičem. Notarja Toša Bakiča iz Pančove so že izpustili iz zapora. Miletič in Kasapinovič sta se zoper to, da ju dolže veleizdaje, pritožila pri višji kraljevi sodniji.
Vnanje države.
Pruski kancelar je sprožil nekako vojsko zoper svetovno razstavo pariško. Rekel je, da take razstave, če so preveč pogoste, zgube vso veljavo. To je res, ali ravno pariške so bile dozdaj najbolj sijajne, in upati je, da tudi prihodnja za dosedanjimi ne bo zaostala, če ji tudi Bismark nasprotuje.
Iz Carig-raria se naznanja, da po izreku dr. Le i desd orf er j a utegne sultan v treh tednih ozdraveti, ker čutnice še niso hudo bolne.
Angleški parlament je bil 15. t. m. sklenjen.
Špaiijsko ministerstvo je kralju neki izročilo svojo odpoved; zakaj, se ne ve.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. avgusta.
(Konfisciran) je bil zadnji „Slovenec" zavoljo nekega dopisa iz Dolenjskega, v kterem je bil grajan poštar iz Zatične, ker se je branil dati slovensko prejemnico. Mi smo mislili, da bo vsled tega dopisa po nosu dobil oni poštar, ne pa mi.
(Rojstni dan cesarjev) je zopet pokazal, da v srcih naroda slovenskega biva iskrena ljubezen in zvestoba do presvitle rodbine cesarske. Cerkve so bile od ranega jutra naprej naprej napolnjene s pobožnim ljudstvom, ki je goreče molilo, da bi Bog ljubljenemu vladarju dal svoj blagoslov ter dolgo- in srečno življenje. Tudi velike maše, ktero so služili velečastiti gospod knez in škof, se je razun različnih vradov vdeležilo mnogo druzega ljudstva. Vojaštvo je obhajalo rojstvo cesarjevo z budnico vojaške godbe, ki je zjutraj na vse zgodej šla po mestu, ob 9. uri pa s slovesno sveto mašo v zvezdi, č. o. Benvenut so nam za to priliko izročili sledeči jako primerni kronografikon: FranCIsCo Iosepho CanIMVs SLaVI: DIV ser-
Verlsl = 1876. Frančišku Jožefu kličemo Slovani: Dolgo naj Te (Bog) ohrani!
(„Banka Slovenija.") Kakor poizvemo, se likvidacijski odbnr pred vsem podvizuje vsa zavarovanja kaki drugi zavarovalni družbi odstopiti in ima vkljub muog'h zaprek nekoliko upanja, da se mu bo to posrečilo, sostava in sklep računov pa stane mnogo časa in dela. Gotovega denarja ni skoraj nič, pač pa ima banka velike svote posebno za stare po ognji storjene škode poravnati. Glavna stvar tedaj je, da se te škode vendar enkrat poplačajo, ter potem od pozavarovalnih društev povračilo iztirja, ki znaša nad 15.000 goldinarjev. Likvidacijskemu odboru pa ni mogoče na bankino ime denarjev dobiti na posodo, še manj pa se more od njega zahtevati, da bi iz lastnega premoženja plačeval ali pa osebno poroštvo dajal. Ker je banka še zmiraj lastnina delničarjev, kterim je na korist, da se na ta način izognejo raznim stroškom, ki bi jih sicer gotovo še zadeli, bo odbor, kakor se čuje, zahteval, novo doplačilo na delnice, ker bi se sicer likvidacija ne mogla vršiti. Kolikor je nam znano, stanje bankino — ni pasivno, in če posebna nesreča ne pride, se mora to doplačilo pač le kot posojilo smatrati, ktero bi delničarji po dokončani likvidaciji povečem dobili nazaj. Tem hitreje, ko se bo to zgodilo, tem laglje se bodo težave tega zelo zavoženega zavoda odstranile in tem več bode delničarjem ostalo.
(Seje mestnega odbora 17. t. m) se je vdeležilo 20 odbornikov. G. župan naznani, da, vlada preniimbi hišnih številk ne nasprotuje in da se smejo vsled dovoljenja cesarjevega ulice od Maliča do Latermanovega drevoreda imenovati Franc Jožefove ulice. Tudi je odgovoril na vprašanja stavljena pri zadnjem zborovanju. Vodnjak na živinskem trgu se ne more še narediti, ker ni denarjev in se bode živinski trg morda celo prestavil kam drugam. Zastran vodnjaka na šentjakobskem trgu bode mestni inženir preiskoval, kako se bode uaj-primirneje prenaredil. Varstvo in skrb za rešilne čolnove ob Ljubljanici bodo morda proti zmerneme odškodovanju prevzeli postreščeki. Zarad varstva poljskih pridelkov se bodo od 20. avgusta do konca oktobra nastavili trije poljski čuvaji. Na voglih, kjer se iz šentpeterskega predmestja ukrene v Blatne ulice, se bodo nabila svarila, da se ne sme hitro voziti; tudi se bo to po mestu javno oklicalo in pismeno
naznanilo vsem fiakarjem. Opravilni red se je na novo natisnil in s provizoričnim občinskim redom vred danes izročil vsem svetovalcem.
G. Horak ugovarja, da ni zahteval poljskih čuvajev, ampak da se je samo nanje skliceval, ko je povdarjal, da je dolžnost gosposke mestne čuti nad življenjem prebivalcev. G. T erpin je zoper poljske čuvaje in stavi nujni predlog, da jih ni treba. Pa odbor nujnosti ne pritrdi in župan g. Terpinu naznani, da zamore ta predlog staviti v prihodnji seji.
G. D reo se pritoži, da je g. C vaj er v Gradiši napravil neko shrambo za seno, ki je silno nevarna zarad ognja. Župan odgovarja, da se je g. posestniku naročilo reč tako vrediti, da ne bo nobene nevarnosti.
G. Jurčič vpraša, bi li ne bilo g. župana volja dnevnega reda in drugih reči, ki se med odbornike razdelujejo, tiskati in predlagati tudi v slovenskem jeziku? Narodni odborniki sicer znajo nemški ravno tako kakor slovenski, a slovenski jezik je pravi in prvi deželni jezik in mora imeti veljavo tudi v javnem življenji. G. župan obljubi, da hoče na to vprašanje prihodnjič odgovoriti.
G. Regali se pritožuje, da se po krivem od hišnih posestnikov tirjajo doneski za vkvartiranje vojakov, kterih pa še tukaj ni, in vpraša, če hoče magistrat varovati hišne posestnike in jih ue še bolj tlačiti. G. župan obljubi pregledati dotična pisma in na vprašanje odgovoriti prihodnjič.
Dr. B1 e i w e i s (jun.) bi rad zvedel, kakšen odgovor se je dal na pritožbo mestnega odbora, da je vsled prevaževanja železničnih vozov dunajska cesta večkrat zaprta. G. župan odgovarja, da na pritožbo mestnega odbora je glavno ravnateljstvo južne železnice odgovorilo, da pritožbe mestnega odbora so pretirane. Vsled tega se je nova pritožba izročila deželni vladi, toda župan ne ve, se je v tej zadevi kaj storilo in določilo, ali ne.
G. Klun stavi nujni predlog, da naj se iz mestne blagajnice pogorelcem v Logatcu podeli podpora, če je mogoče vsaj 300 gld. in vtemeljuje svoj predlog kazaje na silno revščino in potrebo, ki je vsled požara zadela nad 100 družin. Cesar so podarili pogorelcem iz lastnega premoženja 3000 gld., deželni odbor jim je sklenil dati 5000 gld., c. k. vlada je oklicala nabiranje milodarorov po vsej deželi, tedaj naj tudi občina ljubljanska ne zaostane za posameznimi dobrotniki, ampak naj bo prebivalcem po deželi v lep izgled. Nujnosti noče obširneje vtemljevati, opozoruje le na staro pri-slovico, da dvakrat da, kdor hitro da. Nujnost predloga se z veliko večino sprejme. G. T e r p i n ugovarja, da imamo skrbeti za domače reveže in je zoper podporo. Dr. Schrey pravi, da za prvo silo zadostujejo velikodušna dozdaj nabrana darila in da naj se predlog g. K1 u n a izroči finančnem odseku in odloži za prihodnjo sejo. G. Jurčič se čudi, da se nesrečnim pogorelcem odreka podpora, ko se je 200 gl. dovolilo za severno ekspedicijo, ki ni imela niti za znanstvo niti v drugem oziru nobenega vspeha, ampak je bila zgolj sleparija, in mnogo izdalo tudi za spomenico grofa Anastazija Grüna, ki se je po nezasluženji preveč pre-slavljal. Da bi šlo za podporo kakega nemškega mesta, bi se podpora gotovo dovolila, a ker so pogorelci Slovani, se jim odrekuje. G. župan odločno zavrača t.o natolcevanje (?), ki je tako zdražilo nemčurske odbornike, da so se kakor sršeni zaganjali v govornika. Nastal je hud nemir; g. Dežman se opravičuje, da je imel po 18 opravilnega reda pravico klicati: ,,Zur Sache." Dr. Sehaffer in dvorni svetovalec
Kaltenegger priporočata nasvet S c h r e y e v, ker se bo pri prihodnji seji lahko povedalo, koliko podpore in kako naj se deli. Pri glasovanja se je sprejel uasvet dr. Sehr eye v z 12 glasovi.
Prestopivši na dnevni red se je po predlogu šolskega odseka sklenilo: 1. Nektere, od vodstva realkinega nasvetovane nove reči naj se naredč, nektere pa ne; 2. vladi naj se dovoli, da učiteljske pripravnice sinejo rabiti telovadnico II. mestne šole, gimnazijalci pa in učiteljski pripravniki telovadnico I. mestne šole, proti temu, da vlada v telovadnici I. mestne šole na svoje stroške napravi potrebna telovadna orodja in mestu povrne stroške za svečavo pometanje itd.; 3. vzame se na znanje, da izmed 1372 dečkov, ki bi bili morali v šolo hoditi, je 14, izmed 1232 deklic pa 17 ni obiskovalo; 4. šolskemu slugi II. mestne šole se dovoli od odseka nasvetovana plača; 5. stroški za modelirsko šolo se potrdijo. G. ravnatelju I. mestne šole se po nasvetu g. Ilorak a odškodnina za stanovanje začasno povikša od 120 gld. na 200 gld.; odsek je nasvetoval le 150 gld., g. Klun pa je priporočal 250 gld., ter opravičeval svoj predlog s tem, da g. Pra-protnik je najstareji učitelj v Ljubljani in tudi izvrsten učitelj, gotovo ne slabeji od vodje II. mestne šole, pa je vedno podučeval pri sv. Jakobu in že to gotovo ni bilo prav, da so ga prestavili v drugi kraj mesta, ko se je so- ^ zidala nova šola na Cojzovem grabnu, da tedaj zasluži enako plačo, kakor sodrug njegov, ki ima v novem poslopji stanovanje, ktrro je vredno 300 do 350 gld. če se mu ne dovoli 250 gld. stanovnine, naj se mu pa preskrbi naturalno stanovanje, kakoršnega ima II. ravnatelj; 7. učitelju, ki je skoz 14 dni nadomestoval zbolelega učitelja K., se dovoli 20 gld. plače.
II.	Nekemu posestniku, ki bi bil imel po ukazu mestne gosposke podreti nepostavno sozidano drvarnico, se dovoli, da jc ne podere, ampak le pravilno predela, in da plača naloženo mu globo 5 gld. Prodaja nekega prostora se odloži za prihodnjo sejo, ker ni bilo nazočih dveh tretjin odbornikov, kakor veleva §. 64. občinskega reda; 3. za nov kanal na šentpeterskem predmestji se po nasvetu odsekovem sklene, da se ima razpisati konkurenca, in zidanje izročiti tistemu, ki bode stavil najugodnejše pogoje. G. Trpin je priporočal, da naj se delo izroči g. Faleschiniju, ki je storil jako ugodno ponudbo. G. Regali zahteva razpis ponudbe, rekši, da ve za moža, ki bode kanal delal še ceneje. G. Dežman podpira predlog Trpinov, g. Klun predlog odsekov; če se razpišejo ponudbe, pravi, se ofert Faleschinitov s tem ne odstrani; če kdo stori ugodnejo ponudbo, se delo da tistemu, če ne, ga dobi g. Faleschini. Delo domačih podvzetnikov ne bo slabeje, ker ga pregledovalna komisija, če bi bilo slabo ovrže, in od njih zahteva, da ga na lastne stroške popravijo. G. Kaltenegger misli, da g. Faleschini ne bo več ostal pri sedaj stavljenih pogojih, če se delo javno razpiše, pa poročevalec, dr. Schrey, vse pomi-slike ovrže; 4. zidanje novega kanala na tržaški cesti in v Bethovcnovih ulicah se izroči stavbeni družb'.
III.	Prošnja nekega hišnika, da bi se mu odpustila neka denarna kazen, se ovrže.
V tajni seji se je uslišalo nekaj prošenj za predplače.
Ilazne reči.
— Za pogorele e v Logatcu je darovala gospa vdova Kalistrova v Trstu 640 gld.; t. j. vsakemu pogorelemu gospodarju po 10 gld. ec.
Bog daj ubogim pogorelcem še več takih dobrotnikov ali dobrotnic! — Č. g. B Bartol 2 gld.
— V Ameriko odšel je te dni brat misijonarja Janeza Žužeka, France Žužek iz Velikih Lašič, ter nam iz Inspruka na Tirolskem 13. t. m. piše: „Blagovolite sprejeti nekaj vrstic v cenjeni Vaš list, kterega sem tudi jaz prav pridno prebiral. Danes odpotujem z misjonarjem č. g. Alojzijem Steherjem k svojemu bratu Janezu v severno Ameriko. Ne morem si kaj, da bi se tu vsem čč. gg. duhovnom, s kterimi sem imel čast se sozna-niti, pa tudi drugim prijateljem in znancem za njihovo prijaznost očitno ne zahvalil. Bog plati vsem!1' Vrlemu rojaku prav iz srca želimo srečno pot.
Umrli so:
Od 11.—17. avg. Ant. Krejči, knrznarja otrok, 3 m., za drisko. Franc Belič, 24 1., za pljučno sušico. Luka Tomšič, delavec, Gl I., za razlivom v pljučah. Janez Strleker, fabr. del. otrok, 3 m., za drisko. Marija Milharčič, gostica, 50 I., za rakom. Janez Gregorec, delavec, 4ß I., za pljučno sušico. Marija Pogačar, gostica, 46 I., za vodenico. Janez Mlakar, delavca sin, 17 1, za prehlajenjem čev. Alojzija Zaje, krčmarja otrok, 2 m., za drisko. Marija Pohlin, kovača hči, 6 1, za vodenico.
Eksekutivne dražbe.
23. avgusta. 3. Fr. Fšenica-vo iz Koroške Rele (4470 gl.). — 2. Jak Brave-evo iz Rateč, obe v Kranjski gori. — 3. Matija Drenik ovo iz Dolenje vasi v Logatcu. — 1. Jurij Gornik-ovo iz Božjakovega (1644 gl.) v Metliki.
TcleKrnlične ilvnaru« cene 18. avgust«.
Papirna renta 6fi 40 — Srebrna r.*nta 70 20 — 18"01etno državno posojilo 111-20— Bankint uki-ije854 — Kreditne aki-'ie 143-30 — L uidon 122-40 — Srebro 104 - — Cos. kr. cekini 6 82 — 20frankov 9 70'/,
Podpisani p. i. občinstvu in zlasti cerkvenim predstojnikom naznanjam, da sem se s svojo delavnico iz Kamnika preselil v Ljubljano v Bežjigrad nasproti pokopališča sv. Krištofa, in da prevzemam vsaktera
kiparska dela cerkvcna,
kakor statve, oltarje, prižnice itd. iz najlepšega
mariuor-eementa,
hidralskega apna, gipsa ali tudi lesa. Posebno priporočam svoj
ÜT tlak "la
za cerkve, dvorane in veže, iz jiravega angleškega Portlanti-cementa, ki je trd kakor vsak kamen
in se sostavi v različnih barvah in podobah po 8 — 20 gold. štirjaški seženj.
Dalje izdeljujem konsole, kapitel« itd. za nova poslopja, in mozaik-ti a po najnižji ceni.
Pismena naročila se natančno in vestno izvršujejo in se tudi na ogled pošiljajo vsaktere reči.
S prisrčno zahvalo za dosedanje zaupanje, priporočam se za nova naročila.
Matija Ozbic,
(40_2)	kipar v Bi>?.jemgriulu nasproti
sv. K-ištofa v Ljubljaui.
Služba orglarja
ali tudi cerkovnika se oddaja pri fari sv, Trojice nad Cirknico.
Kdor je želi, naj se oglasi za-njo pri ondašnjem gosp. župniku osebno ali tudi pismeno.	(43—3)
V», v-t V. V"* V4 VH V4 vi v*< V* V1 V. M iN V« « V* V. V» V» V* v"» M v-1 vM V. ■