НдШшапкпБо^е
M, РоаМмк UB / BmmugmpMšm (Wm ro«— mhibar) топ*Швђ KM l— tMt Вама (mtririm^aiWi ВН *#р dmm nadtfolgendaB IConet werdwi омг adHirtUei] uad nor Ua X. dee laofeedtn Moaate апЈгапвтвмв
ф*. &
Kraiabvrg, 17.
IMS.
Japonska v odločilni uri
Cdeiao amcrilko hfodovfc poskino proti Luzonu Japonska je Tse pripravila —• OfemdTa, км* »iU čas ' General Marshall stari vse na eno karto
ТоМо, W ^воиагЦ. РомШ« s iroat« pravijo, da }• bilo ecloino ameriško brodovj* •hupMO Ж nakalmrimi angleUcimi anotami poalano proti glavnemu otoku Filiponov Luzonu, da M na mah priNi do ereaničania Mnntka sovražnega vrhovnega poveljstva. Izkrcanje \ v aattv« Umgyam ## mora aMiatrafi samo м prvi korak velikanskega podjetja, ki utegne v Mttail bod**mo#* povwo£iti spopade odločilnega pomena aa celotne vojno v Vzhod«!
obe »trani najvaineiii epopadi v#* vzhodno-•Eii«4ce vojne.
f^o krajevnih bojih za oddaljene otote v Pacifiku si stojijo zdaj nasprotniki prvikrat nasproti na bojišču, kjer lahko v večji le-meri preskušaio orožja modernega vojsko-тапја na kopnem. Za Japonsko »e je л tem začelo ogrožanje ene izmed najvažnejših bastii v najbolj notranjem obrambnem pasu in varnosti dovoznih potov v južnem prostoru Telike Azije.
Generala McArtbw im I^imitz pa tvegata v s e glede novih pošiljk, pri katerih bo e4a kljub materialni premoči Zedinjenih držav morala rešiti izredno težke probleme.
Število sovražnih invazifskih sil, ki se se na okroq 300 prevoznih ladjah približale Luzonu, cenijo 'na štiri divizije. Proti dvema nadaljnjima konvojema, ki operirata z zelo močno zaščito zapadno od Uizona te Lulu-štega morja, se japoneko zračno orožje tral-BO selo trdo bojuje.
Merodajnt japon&ki krogi so te dni ponovno powdartK, da je Japonska vse pri-
»paeiiiSlei korkior« ee skuša nasprotnik uvtaHti na kitajski celimi, da bi tam napravil zračna oporiMa, ki »o potrebna za i a -racijo Y Japonsko in na drugi strani aajezil japonska dp-voena pota do z vojno-vaininu »uroviniuni bogatega južnega pro •tor«.
IzM »ovrafeege Wkrcamja )« jaiponvbo жвЛао oroide pTMtoipilo k temu, da j« v#a k«ga po*am##n*g* letalca uporabilo kot bo jevnilM »<t(ii-atarl«, kar pomeni uničenj* ao-vrainlhe s »amosrtnDoglavljenjem'. Cel6 im-vtdnMLi imajo zdaj pri sebi razstreliva, da s* i njimi zalet« v sovražne cilje, na katere naletijo na poti. To vrednotijo tukajšnji vojaški кгоф kot dota: za resnost položaja aafiliplnihlB hkrati za dejetvo, da hoče јаропеко vrhovno povatjatvo z vcemJ sred-onemogočiti sovražniku uapeh. Skoraj M W*a po MaoArthwrjsvem pobegu kz Cor retridorja in dva im pol meseca po prvem ao-Tretoem izkrcanju na Leyte je naeprotnlik adej M novi irooM naetopil s tako močnimi Maaat. #o e* adM začeli nejWj* im #*
pravila, da bo sovražnika aa t^ konti odločilno zadelal
Ker so priprave za to operacijo zahtevale najmanj tri mesMe časa, ni noben«ga dvoma, da so se morali zavezniki odločiti k temu vojnemu pohodu približno septembra meseca. Iz tega dejstva se da skle<pati, da so bili zavezniki tisti čas resnično prepričani o tem, da bo odločitev v Evropi takrat že padla.
Ko pa je Eisenhovrerju oktobra meseca postalo lasno, da mu razpoložljive bojne eile ne bodo zadostovale, da bi izsilil odločitev, je bile že prepozno, da bi ie umaknili aa veliko osnovano ekspedicijo v Zapadni Pa-eifik.
Voja&ki krogi smatrajo vpraianje novih pošiljk za še važnejše od vprašanja zadostne preskrbe s četami. Domnevajo, da je bil velik del orožij in municije, ki ga je ameriško prevozno brodovje zdaj pripeljalo v vzhod 'noazijsk« vodovje, prvotno namenjen za fronto v Evropi. Za to, da je odpovedala časovna ureditev, kar bo morebiti imelo najhujše posledice za zavezniško vojskovanje, bodo prav tako odgovorni šef ameriškega generalnega štaba general Marshall kakor predsednik Roosevelt osebno in njegov glavni svetovalec v mornariških zadevah admiral Leehy.
BsOfievttU ,ј№@#мш дМв ivnpB*
MoeMiolm, 16. (мимгЦ. N«k. marodsini aaa-WinWfl 6#»apW ot1»v#a Manak, M 0a alMra %#<# moafcovvka pofoAavalaha aWba in v Iw-tarem pravi, da narodi »oarobojenUit« evrop-ak*i	ac moreip фхригшС da bi
вМат Bepvt priAet do abia-* жМ. MartMl al na bodo dali Iztrgati iz r«4c sađoT #vo*e маасга. ▼ vW» ta& đrtavab »a morajo oenovati aov. vlade na č'm širši nod lac#. Sovjetska хтвм ima v lat« 1946 nalopo, da po<iipAra t« dršava pri vstanovitvi nov« demokraWke Ivrop«, т haleri vi MHama Im
Srdita borba na iihodni fronlf
Našt mostiiča la obeh itraieh 81га@№да razširjena in Htrjena
z br«*alno odkrttoatteooHo raa&rln&ate bo4l*avlW aantl moa&ovako polMiko glade Ivrope pred vsem ivetota. Ugotavljajo, da eUttm vl^a In twdl aiara oblVke vlad la Ev rapo M pridejo več v poštev. To, kar ao bottftarvitci aaml, čeprav lo v tako zvawih po godbah o pramirlih vsakokrat proglasili, da M M bodo vmeiavaH v notranje zadava dr-%a^	areanidlli v Lublinu, v Romuniji,
na rtnvkam la v drticrlh drŽavah, predotujeijo ko* «14 ma тао Evropo: eovjatizaoijo eetotme ga avropakacra državnega življenja. Najnovejša iqleda lia tea polju Lublinaka Poljaka im TMova J«qo«lavija naj bo*ta tako nakaike vmof #* aevo mradltev Evrope po botjtovi-ЈИсмв
■a4 racama^ v Moskvi pod damokratabo Ivrooo, #0 zadoatno pojaanila mode teh po »ovjeHh ebvladanih narodov: Pod gaaiom »4eeae*ra<rtja« ja Moekva našla čapioo, ki le dWa nevidno in pod iMlaro ml»H, da bo '•<*<> *raaivi«la načrta boijševitke revolu-®*«at*ra«l|a je potamtaikem vsa, kar ja b<41#avW&aifa, ^чеш ko omačutejo vaa dre-go povprek кл W&aaan te reakcijo. Da pri ta«i moakovakem '^rogramv tudi nt naćei rtlairtaka MeHne, W ao ^ nekoč kakor ma-k#k evangelij obrtaM *vrof>«kim narodom, tarna aa seveda nitofta ne tadi, aej ai fudi n+ael očetje ne upajo več prlanaM aa k nje4.
T Pranclll beert aodrgm
Madrid. 14. januafja. **v*rnoamerl#ki м-■topnlkl časoplaja poročaijo 1ш J*®""'?*, da aa mnota primeri, v katerih bokjieviika mno-ilea Hudi Hnča jetnike fc-anooik« %«Рог^. Pri tam aavada ne gre *a kriminalna jHoete-ea, ampak za jetnike, ki #0 jth ivleJttt v ^ pore zaradi njihovega naoioealnaga miiij^ nja. V preteklem tadnu ao ae zll&tl irgraei vrši* v PoUrter a la« Bowrgaa in Meubanfl*. na da bi poliotja mogla praqara^iM ИобаоИ (fvav# jwatkM baaai daHa. M*d SaO ммНмн «1. ki mo Mh tnakta мхМИа da ОааЛа, j# 3% smrtnih otaaodb.
TitoFe MsHmanske mte f ranutu
***fab. 16. Цимгја. Kakor javlja lUt 'DeiUioha Zaitwng In ifoatlaa«, je rasvidno Џ neka МмхЦпа Ива Hatk>« tako m am Oa zbora -Tu«vi(i komwniatov, da ao aa po
kazali pri Titovih muslimanaklh edlnieah znaki razpada. Kot vzroki razpada so nava dani številni napadi oataMi Utovlh tolp na lana In laatnlno muallmaoikaga prablvalatva t#r prebiranje mtMriimaiMrtc* ra*** ohre
0(>erkaa«B*ikdo dar WehrawelH t« dm# M. iMluarI« ob'iavtio:
Na Zap*dv м bUa гбмгкј teiiiia obramb-n« bitke južno od Malmedy, mod rekama Salm in Ourthe im na obeh straneh Bastoqne. Naši hrabri odredi so т srditi obrambi preprečili nameravani prodor Amerikancev, za keterim so stremeli z največjo uporabo sil ne kopnem I« z zraka. Samo na malo mestih je sovražnik krajevno pridobil sveta; odstrelili smo mu M oklopajakov. V Spodnjih Vogezih in v Maginotovi liniji so epod-leteli močnejši sovražni napadi. V Mitters-hotnu smo premagali več nasprotnikovih odpornih gnezd. Na obA straneh StraB-burga smo razširili im utrdili n&ša moetiiča Nad zaipadno ironte prišlo večkrat do eidlAih zračnih bojev, v katerih smo odstre-IMi 23 sovražnih letal.
V Budimpešti preeteja nemfko-ogrska posadka, ki je iizza 24. decembra lanskega leta izpostavljena najmočnejšemu materialnemu napadu sovražnika, v hudih pouličnih b@W primere največje preizkušnje. Boljševiki, U so včeraj s podporo številnih oklopnjekev In bojnih letalcev napadali v vzhodnem deta mesta, so pridobili samo nekai blokov hM. Severno od Donave so naše čete vrgle sovražnika iz njegovega vdornega prostor« aa zal proti vzhodu. V ogreko-iWova^kem obmejnem ozemlju stoje na*l odredi v hudth bojih z napadajočim eovraWkom pri Slauen-stein«, Loeotveu, PeHeou in жереАм o4 M»-9Tiada.
- Kakor smo pričakovali, so Sovleti začeli f svo}e ofenzivo po večurnem bobnečem ognju tudi s svojih mostišč ob Visli pri Pula-vih in Varki, s trikota med Vislo in Buqom severno od Varšave kakor tudi iz mostišč ob Narevu na obeh straneh Ostenburqa Vneli so se srditi boji na celotni fronti V vdornem. prostoru med Vslo in južnih pobočjih gore Lysa še trajajo hudi boji t silami boljševiške pehote in oklopnjakov, ki se prodrle čez Nido proti zapadu. Med Eben rode in SchloBTercprn v vzhodnop'uskem obmejnem ozemlju so se ob žilavi obrambi naših divizij izjalovili ponovni prodorni poskusi močnih sovražnih "''. 'oin. V ујМЧ;
zimski bitki i""' Kiro?
-гтч'о1п smo
pe delnih poročilih uničili včeraj 175 to-rrafciih oVlopnjakov, izmed teh 82 v Ičih ob Narevu in 57 v vzhodnopruekem ebmttnem ozemllu.
Amqlo ameriške zastrahovaln« irtcupin« to rčeraj podnevi napadi« Zaipadno, Sereroi«-padno in Srednjo Nemčijo. V večernih urah 1# hdl xla«ti prostor ob Rheinu, na Westfal-ikeot la y Srednji Nemčiji znova oilj napadov od etrMii britanskih bombnikov. Hkrati •o nn»miri«valn« skupin# odvrgl* bombe na državne glavno mesto. Zračna obrambe j« Metre'lila nad oc«mlj«m Ж*1<*а M angl*-ameriikih l«tal, med njimi 46 ltlrime<omlh bombnikov.
PovraANme ob#»r##*v#sH* Londona im
Pol'skf zaiSnlcf qaraiirl4kim silam
Pollaki V pregnBiistTi и nIo W - Alf im] postane Poljska vazalna država?
Moefcbolm, 16 јапиагЦ. »MtaiMrdri ргм1-■•dnik« poljik« b*qun«k* vl*de j« ▼ k»tar-vjuju M >N»w York Tlim«** )мпо tvrMil, 4a »# H* vdajal« bobmim utvaram ql*d# avojlh prl)atel(ev. OtxWill i« potem odkrHe mvm "Ik# ta bivt# garamci1#k# tile z ialavo, da ## Polivka boji, da bo po tr#h v#l#«llah ponala vasalna država, kater« aeodvitmo#* bi bUa Mmo flkeiie,
R«kel 1« a*d*l)e, d*. Je brezplodno mlelHI M dogovor m#d Motkvo Iti Poljeko gled* ocemell, ne da bi bila predhodno dana popolna garancija la reintfrno neodvlenott poli tke države. Ožlgotal |« lubllntkl komM*, kol golo orodl« neke tuje države In Izjavil, da za kakšno koalicijo tudi i lubllivtko vlado sploh ne more Iti. T» ttallšće je opravičeno »pričo moekovtke politike — dovršenih dejstev, »pričo deportaclj, kotieentradjtklh taborišč, aretacij, zatiranja avobode tlaka iti zboinvanja, uttvaritve fingiranlh atrank In vte politike, ki jo uganja lubllnskl komit* Tudi trgeveki minleter polj>ak« begunek« vlade Kvairinaki |e lm«t 9#v*a, M t« Wka
rekoć obračunavani« х Uinivifoi ebljubanai pcmo^l n»lj»kemu preblvalrtvu od ctranl Brltanorv. KvapiB*ki )• IciavU, d« Ц i* ipe-mladi 1944. 1 UNRRA dobil« pr«dieg« politic« vlad« xa pomoi. Dan«« dtvi« м Polt-tk«m zima In o %#ht«v«ml pomoA nI n« duh« n« «luha. Po.trat«* pr1:«d«vam1ih la pozlvlb na natlov UNRUA |« dobil копдмо obv««tllo, da *o potr«ba« pomeia«	м poW#kl
narod »r«(«rvlraA««. Kn^tnahi opoaari« м to, d« bi #« bila pomoč ^ potNM t*Ufco odvrgla po I«talih. Od t«ga 6e«a #ta lopot Minila dva m«**ca, pol|tk«ga ocamll« pa nWta do««qla niti kakšna mitija UNRRA-« niti h«k tranapert i živili ia idravlli.
Po t«h zaušnicah aa naslov Brit«tte«v In tlaparttvo UNRRA-« t« |« Kv&plmtki alt rnanf |a«no pritožaval zaradi vedenja Mo-skv«. Sovi«ttka vlada »ploh ni odgovorila nt prošnjo, da bi tm«li впл prevozna ladje t pomočjo poljikemu narodu prittati v ka krŠAi tov|«t«kl luki. Osebj« UNRRA « pa do dat*«# miti ni dobilo niti vizuma za potovanje n«
S. MirgaBg
Angleži In Evropa
Napisal William Joyce
Ko e«(B »* pred a^aj dnevi razgovafj«! i nekim aemških prijateljem o Churchillevoš izdajstvu glede londonskih Poljakov la je pri t«m nanesel pogovor aa okolnost, da j« angleška vlada s svojimi praktično-političniml dejanji gpodbila ravnotiste argumente, zaradi katerih je pred petimi leti ■ napovedala vojno Nemčiji, me je moi prijatelj Iznenade vprašal: »Zakaj angleški narod to trpi? Mar Angleži ne vidijo, da jih Churchillova samo-podvržba ppd boljševizem ne . slane same T imperiju in v njegoveiA 'prestižu, ampak zlasti tudi v Evropi sleherni politični, vplivne Odgovoril sem mu, da je njihova politična vzgoja zelo revna. Da, je rekel, to je mogoče, toda Angleži morajo občutiti nekai takega kot moralno dolžnost nasproti tegi Poljakom, ki so jim dali. tako nedvoumne ft» slovesne obljube. Nato sem moral opozoriti' na okolnost, ki pač tudi v Nemčiji še vedno ni dovolj znana in zadostno uvaževana d в s« namreč Angleži ne zavedajo kakršnihkoli dolžnosti ali obveznosti nasproti kakršne.mu-koli Evropejcu ali evropskemu narodu.
Poudarjam Izrecno, da se ne more smatrati ae za aefair ne za krivično, če ugotovim da britanski narod nima nobenega občutka odgovornosti nasproti Evropi, o kateri mieli večina Angležev, da je dežele polna trajnega Bomira, da prebiva na njej cela vrsta raznoterih in manj vrednih narodov, ki se poslužujejo številnih nerazumljivih jezikov in W vtd več ali manj kažejo znake bolehnega propadanja. Seveda so razlike med hazori mat« angleškega naroda, ki ni nikoli potovala In gospodujočim razredom, čegar pripadniki to prebili večinoma zabavne in z doživljaji bogate tedne na kontinentu t. j. v Parizu: kajti dlje ko do Pariza je v 20. stoletju komaj pri-tpel kak britanski odkritelj. Samo posaimezni Angleži so resnično obiskali tudi Nemčijo Toda kakršni so že pač Angleži: kamorkoli tudi pridejo, ttreme prav vneto M tem da vzamejo s -seboj čim največ domačega ozračja. Najsi je to Berlin. Rim, Madrid alt Stockholm. povsod si Angleži prizadevajo, de ne samo ostanejo Angleži, ampak da rekonstruirajo Anglijo na tujih tleh Tako sta torej gle-' de Evrope in njenih zadev dve vrsti Angležev— takih,' ki ne morejo videti in takih ki nočejo videti
Angleški pojmi o zemljepisju so vobč« zelo nedoločni. ],eta 1914 j« rekel nek angleški častnik, ki je stal na peronu nekega londonskega kolodvora in nameraval oditi na fronto: L« počakajte, ko bom šele ' a r •nkrat tam zunaj, jo bom že pokazal tem prekletim Belgijcem. Bilo je pač pojmovanje, da se Anglija voj«kuj« proti Belgiji. V začetke le vojne ni bile nič posebnega, da ti- le angleški vojni ujetnik, če ti ga vprašal, sa-Im za koga te bofuj«, popolnoma гм> gično odgovoril, da bi pomenilo za angleški imperij velikantko -nevarnost, če bi Danziei priiel k Nemčiji. In č« «1 ga potem morda #« vprašal, kje pe njegovem mnenju leži Danzig, ti lahke dobil odgovor: »W«U, to je pa# vendar veliko metlo na Nizozemskem, kaj net* N«me*m, katerih vzgoja «ev*da obaog« tudi zemljepitj« vtega »veta, bo nekoliko težko v«rj«ti tak« zgodb«. Jaz pa lahko z У90 retničnottjo potrdim, da te resnične. S«v«d« zemljepltje ni najvažnejše na tv*t«, tod# brez njega človek tudi pri aajbeHti vol# a« more ra-zumeti evroptkih Tpraianjr Dragi vzrok, ki ««m g« pa* tixH č« površno omenil, i« nor# prazaovvr)«, da Evropel tpWh alte aob«#i #oh*ovf«dai Itudj«, ampek dk bt t« jih moglo smatrati ж tak« t« т okrlrw đs ikrajnosti aaipsf vtjuutoas4l. Tega at Iwlwe, da t« zdi Aagl«i #«taoma ««bl ак>бв«1М; oa t« ae čuti nitl bol1#*(fp alti »tabo)i«ga, ampak >• čuti kot aekaj «dlattv«n*g&.
Nj«9ove rasmerj« do bttoim m o#a#w# na nedoloč&ne preditavo, da Ц ta doMa pač primerna za izkorličaaj« pe feral1«wM. britanski vladi, če |e za to dovolj pametna. Da, om *«16 misli, da j« glavna naloga hanj« politike, udejttvHI prav to i<zkorlt6a-nj«; toda on absolutno al radostno роибеа ali dovolj bistroviden, da bf razumel in ope-rll, da j« Churchill vdaj žrtvoval boIjiev4> kom staro politiko revaovetja. Politična kH-k«, ki ima n« v««tl to bmdalost abotnežev, ti teveda a« prizadeva posebno, da bi dal« a|en« po«ledic« aarodu prd aos. Toda če bi t« namerile, da bo angleški narod aekeg« dn« opazil, da sploh nima več nobenega vpliva v Evropi in dm tudi o poMtikI izkoriščanja v bodoče ne more več b№ mob*m*9« govor«, takrat bo močno razočaram. 2« zdaj zeOanjajo slutiti in se bati, da bed* etrafaote »oevobojemi«« im zločini, ki se stor#o v Im« ■M amgleškega naroda, uničili ostansk i*re^ sMia, ki «4 je Anglija še imela ne kontimeo-ta. O tw«m, W ničesar n« ve in niti tega me ve, da ničesar ne ve; pa se ne more domnevati, da bo zelo hitro in popolnoma pravihto gledal in doumel tudi najnedvoumnejše dogodke.
ж д ■ д w д M ж iw 1 o T 1	. ' •
Grozno stradanje na Jnžnem IVizozemskem
IroHpiilevB lapine ktt ibmH žiMž - Isti slika bede т Bel#
B«ni. 16. Цлиаг}«. Гг*<г*в1|1т« #Шм d#*# умМ k p# MivMrniikik bo}nlk ailah ам«-d«Mlh MpMlnlh #ж*ж##| TMi Ц pnveaM takota. Wm Weil, mlMSMiaklk	v
kalMlk Boai^uj« aaaprotaik. м vMIfo mm ###*#& otroet Im twdl •db-aiU. M м o4 Miot* BVMdoma жуж«11|о. Poklicao мро«1м1т ao moraM doToHti м proiti dam ma ladam. da aa podajo ва deželo ka nabiralo, m« aaorda kakor т praffajlK iaiih, praam* maalo Im Wl*a — tamiva^ kroa&plr|ava hipima aa avo)a dmarmo koad*. Жа la odpadli* miorai* #a plačali p* štiri šlUmga aa kUograak
Imfti M df uđB}egi m#ž:
Nbr*rlui4>tquarti*r, K. januarj«. Kakor )a depolaUtio obtarllo porqjUio obwoAaaa alia tea It. ianuarta. )* maka #toW(a 39. PMIiar-Kagteaotl pod peralfetrom Lautnaata Mai-darja ▼ iuaaAkaau bo)« do aadnjaoa xkoia branila krai Raoogm* т Ardanih. S tam K ▼xtraiaio« Baxa<teta 1* t* ■ • moiosl, vaaala BtoAna aorrataa all* ki оваовоМа tako, da »e bila pripallana r*«*rv«, da a* рга|»гав1« •ovraini prodor.
frtw moče ivlđeđ
Lomdoa, 16. januarja. Kakor жрогоба Rautar-|ат diplomatakl dooianik, жа ja т četrtek Trill prvi razgovor med Churchillom in Edenom tar fueroalovanakim kraljem т preqnanetv« Patrom. »Stockholm# Tidninqan« pita, da me Peter še ni odločil, dopuftlti regentski avet. Brltanaka vlada upa prej ko alaj, da le bo apametoval. Vendar jo iritirajo obupni po ikuai kraljevih avetovalcev, da bi qa pregovorili, naj odkloni. Neko londonsko poročilo Svieanricaqa Mata »Tat« pravi, da je Churchill kralju fvetoval, naj prlftane na dogovora. Baje 10 »1 aicer v Londonu na jasne« e taa», da pomeni to praktično ustanovitev Titove diktature, ne vidijo pa nobene mož-aoati, da bi to preprečili, in lato ne kažejo mavolje, ker bi licer bili v nevarnosti, da se v Baigradu pod moskovsko patronanco uata-movi jugoslovanski lubllnskl komit*.
Tri огећ za Churchilla
Zaaava, 16. januarja. Reuter poroča k Aten, da je general Scoblas v sredo Izročil pred-atavnikom EAM končnoveljavne pogoje. Reuter tudi hkrati navaja, da je britanska dalavaka tranka (Labour Party) Izvolila pododbor, ki bo obiskal Cchurchilla in ga opom-Bil, da Labour Party ne bo soglašala a politiko. ki ne bi omogočila takojšnjega pomir-lamja Im amnestije v Grčiji tar dopuščala vatopa EAM v vlado.
Zfledaa drža findlmpeštancev
Smbotlaa, 16. januarja. Ograki čaaopial poudarjajo v svojih poročilih o bitki za Budimpešto, hrabro, odločno In vztrajno držo prabivalatva, češ da vse stiske preteklih dveh tednov prebivalcev nUo mogle ovirati, da me bi vzdržali. Poveljujoči general v Budimpešti je idaj tudi v nekem pozivu izrekel prebivalstvu svojo zahvalo za zgledno vne-toat za dolžnoatl In pohvalil zlasti nemudno kzvjšitev reševalnih del po boljševlšklh zračnih napadih. V zgodovini bo nekoč zapisano — tako pravi poziv — da so foleg bojujoča a* iele tudi prebivalci Budimpešte sodelovali pri tam, da se je mogal vzdržati red v obleganem mestu.
Lloyd George se poslavlja
BarMm, 16. januarja. Edem Izmed najbolj amamik angleških državnikov in najmarkant-meišlh zaatopnikov Spodnja Zbornice, #3 let-m: Lloyd George, sa ja, kakor poroča Reutar, odločij, uataviti avoj* delovanja v parlaman-tm hI aa popolnoma umakniti k političnega iivljanja.
Starega Waliaeria, kakor ga inamijalo v
Angliji, lahko označimo kot anecra Izmed •čatov varsajskega dlktata in a tem kot enega izmad glavnih krivcev sedanje vojna. Lloyd George je brez dvoma videl prihajati ffrozačo nesrečo, in tudi iz njegovih govorov sa je moglo apoznati, da je smatral mirovni dtktat za pograško. Navzlic temu sa mi aaogal odločiti k temu, da bi pregovoril Amglilo, naj apremani avojo slonomo politik«, čeprav bi bil njegov politiki ugled in njegov vpliv zadostoval za to.
Tako poroča angleški časopis »Daily Mi-ror«, skoraj nič drugačna ni slika v Belgiji. Tudi stradajoči in umirajoči Belgijo! niti nal-manj ne upajo v skorajšnje izboljšanje svojega bednega položaja. To jim je ministrski predsednik Pierlot po svojem oblaku pri Churchillu v razgovoru z Reuterjem doati jaano povedal. On je sicer v Londonu poročal, da so pošlljatve živil neobhodno potrebne, da se ohrani življenje mnogih etra-dajočlh Belgijcev.
Da pomiri svoje britanske »gostitelja«, pa je ravno tako hitro trdil, da razurAe, da nI bila niti ena izmed dosedanjih pošiijatev namenjena Belgijcem, ampak da se je vse poslalo zavezniškim četam. Za to se je Pierlot
Stockholm, 16. januarja. Poostritev poljsko In grške krize, katerima se je sedaj pridružila tudi še jugoslovanska kriza, je povečala nevoljo mnogih liberalnih poslancev in cel6 konservativcev. Politični sotrudnik »Daily Maila« !• računal s tem, da se bo v Spodnji zbornici, kadar sa snide k prvi seji po božiču. dvignil vihar in da bo jevicm vložil* nov predlog nezaupanja zoper vlado. Vodja opozicij* Bevan se j* baj* odločil, kot prvi T Spodnji zbornici staviti predlog za razgovor o grškem vprašanju.
Diplomataki sotrudnik »Daily Ezpretsa« izjavi, da pričakujejo mtnistri nov politični vihar od levice. V komunističnem »Daily Worker« se j* že- pričela gonja zoper Churchillov kabinet, v katerem se tiskajo zaporedoma protesti krajevnih družbenih skupin zoper Charchlllovo politiko glede Grške.
Povzročitelj nezaupnice zoper Churchilla, Cocks, je sedaj v nekem govoru označil Churchilla kot takega, ki preveč hrepeni po oblasti. Vladno koalicijo je imenoval Cocks »s krvjo omadeževano zvezo«.
Z*nevt, januarja. Da ahcfleSKl tradhF krogi že davno niso več tako prepričani o pravilnosti angleške trditve, da nemškim orožjem ne bi šla nobena vojaška vrednost in da imajo le prestižen pomen, dokazuj* tajna konferenca, ki je bila, kakor poroča švicarsko časopisje po navedbah angleških listov »Daily Mall» in »Daily Telegraph«, sklicana v London nalašč v ta namen, da ustvari učinkovita sredstva za boj proti trajnemu obstreljevanju Južne Anglije po orožjih »V 1« In »V 2« Na tel konferenci so se sestali izvedenci iz področja razlskavanja raket Inženirji in vojaški svetovalci; pri tem so se. kakor namiguje »Daily Mail« vršila Izredno zanimiva predavanja o razvoju raziskovanla raket, o pogojih letenja v stratosferi in novo-
B*doYoljll X načrti o akorajšnjlih požiljatvah жа Belgijo; istotako so bili brezuspešni Pier-lotovl razgovori o istem predmetu s severnoameriškim poslancem Winatom. Z načrti in obljubami pa se ne more uteiiti lakota. Belgijci ao torej nadalje kakor vsi drugi narodi pod zavezniško zasedbo obsojeni na to, da še bolj stradajo In živilo še bolj 'Ao-v*ka nevredno iivljeaja.
Posebno velika je beda kmečkih družin na po britanskim zračnih silah težko bombardiranem in poplavljenem otoku Walcherm. № čuda, da je preostalo prebivalstvo imelo piko na angleške zasedbe«« čete, kakor mora poročati britanska poročevalska alužba.
Medtem ko ima Churchill pred seboj silno opozicijo, zoper katero se po stapju stvari more braniti samo s puhlicami, postaja tudi v Zedinjenih državah kritika zoper zunanje politiko Roosevelta vedno glasnejša.
Glasom poročila Associated-Press v »Mor-gen-Tidniagen< računajo v Washingtonu i ostro debato v severnoameriškem senatu # zunanji politiki Kooseveltove vlade.
Predsednikovo poslanico kongresu ao posebno republikanski poslanci octro kritizirali radi manjkajoče iniciative v, zunanjih zadevah. Predsednik republikanske manjšine v senatu, Taft, j« sklical sejo odbora, v kateri bodo obravnavali Rooseveltovo poslanico in sklepali o tem, aH naj predlagajo republikanci razgovor v senatu o zunanji politiki ali ne.
Rooseveltov govor j* po poročilih švedskih časnikov napravil v kongresu in v ame-rikanski javnosti tako neugoden vtis in je tudi splošno zmešnjavo med zavezniki tako povečal, da je bila potrebna pomoč uradnega agitacijskega aparata, da se zbriše neugoden vtVe na zaveznik* Zedinjenih držav.
đđbn'.h "topniških uspehih. Všf poročevalci pa so očivldno soglašali v tem, da nI nobenega učinkovitega obrambnega sredstva proti nemškim orožjem »V« temveč da gre tukaj za popolnoma novo orožje,' in da mora Anglija računati s tem. da s* bodo še nadaljevale njen* dosedanje nadloge. Letalski dopisnik tega časopisa gre cel6 dalje in kar naravnost dopušča možnost, da se bodo nemška orožja dalje zboljševala š* med sedanjo vojno. Mornariški izvedenec »Dally Telegrapha« podčrtava, da je Nemčija z uporabo orožij »V« v temeljih spremenila vojno tehniko, ki bo Imela tudi politične T^osledlcei kajti povsem jasno je, da se mora bodoča varnostna politika usmeriti na daljnostrelna orožta.
-	tf, I—■r|g tn%
( ZRCALO ČASA )
■•oker porofc № N«w Yoiika, da м t« od> d«l*k unwikAnslMg« brodorla, ki Ц bU ot>> atralteral obalo Lingayaaa, pod učinlcota hlodih japonakih zračnih napadov, ki ao tralaU do vačefa, mečal т pooadallak xhttraf ka*.
Жгађ ls4a|alae Mikaal na ama Mpuatiti K<v
munija, kakor poročajo Ч Bukaratta. Sovjetska policija ja dobUa ix Mo*kva naročilo, da ga pri izletih x vozom atrogo nadzoruje. V Moskvi so zvedeli, da je Mihael hameravW z letalom pobegniti v London.
Poljska telegrafska agenesia v Londona: javlja, da se je vršilo protestno zborovanj* ameriških Poljakov proti ustanovitvi lublin« ska vlade. Poudarjali so, da je vlada v Londonu edina zakonita poljska vlada. Proti volji poljskega naroda ne smejo odstopiti mi-kakih poljskih ozemelj.
Britansko volno ministrstvo objavlja, da je generalni poročnik sir Herbert Lumdeu, ki je bil 1943. leta postavljen za Churchillovega posebnega poverjenik# pri generalu MacAr-thurju, dne 6. januarja prišel ob življenj* med sovražnim zračnim napadom pri potopitvi neke severnoameriške vojne ladje na Pacifiku.
Ker i* nazadoval m voz življenjekih potrebščin, opažajo tudi v Kolumbiji gospodarska -inflacijo, ki povzroča, da so stroiki preživljanja izza 1942. leta poakočiU za #2 odstotkov.
^ek oddelek italijanskih lovskih letal, ki
se bojuje v tesnem sodelovanju z nemškimi odredi na italijanskem bojišču, je te dni javil svojo 31. zračno zmago v boju z anglo-ame-rikanskimi nasprotniki. Italijanski lovci so se odlikovali z odločno borbenostjo. Njihovo sodelovanje z nemškimi odredi jc bilo odlično.
Kakor poročalo ix Beograda, ao padli ko*
žrtve komunističnega morilskega terorja v Beogradu številni zastopniki srbske znanosti. Tako so bili pobiti dekan tehnične fakultete Branko Popovič ter profgeorji Ulja Pr žič, Borič in dr. Djurna Kotur.
Kakor javila agencija Seuter ic Caaberr«, je izjavil namestnik avstralskega ministrskega predsednika Forda v svoji novoletni poslanici, da se mora Avstralija pripraviti še na najmanj dve leti vojne.
T Addis Abebi je bila podpisana pogodba med Anglijo in Abesinijo. V tej pogodbi izjavlja abeslnska vlada, da soglaša f angleškim predlogom, da ostanejo določeni predeli Abesinije, ki mejijo na brltsko Somalijo, pod angleško upravo. Vsa abesinska ministrstva doba angleški svetovalce, abesinsko vojsko pa bo organizirala in Izurila posebna angleška vojaška misija. Vse to skupaj ni nič drugega kakor prikrita aneksija abesinskega ozemlja za angleške koristi.
»Dalf Mirror« lavlja iz Pariza, da }e bilo obtoženih pred vojnim sodiščem IM sever-noainarUllclh fiastnlliov le votakov, ker ao od
svojlll Iz vojnih zalog v Franciji bencin, cigarete In ostalo blago ter ga prodajali a* črni borzi.
Kliub nalostrejii britanski ceunri prihajajo znova poročila o učinkih obstreljevanja z letečimi bombami, ki jih pošiljajo Nemci nepreatano nad Anglijo. Sedaj priznava agencija Reuter, da so bila v decembru samo tri 24 urna obdobja, v katerih niso padate nemške leteče bombe nad Anglijo
Vi*rltt and Đrtick NS-Oep»eriae omd DrnokeMl K*mtMi OmhB Klas*nfart -- veiiaaaleitert Гк ПтИ Haitian <ast bet Webrmsebt) — HsnMefhMniftfw IfrlHrlnb. Horetmann. tansH W	Nr 1 rfllHt.
Praaaai'CKlatariiuaMMr RPic. 1/I7g
Churchill in Rooseiell v slislii
Znamenja viharja v angleški Spodnji zbornici
Londonska la*na konlerencii qlede orožja Л 2''
Zoper to nI nobenega obrambnega sredstva - Politični učinki orožil „v
Videl sem Fiihrei
PiMC tlMlaCega Mitavka .Zlchtnlaub-trlg*r ^^-Sturmbahnttthrar Hon D*-grcli«, I# vodim valonskeqa oi«obodiI-m*g# pokrita. On |* na vzhodni ironti, k|*r I# vatopil kot atraloc v vo|aiko ahnpnom* bo|u|oč# •• Ivropa, poiobno akaseL Prlitavamo ga k hrabrim, ki lo amoM Is f*hr#r|*ve rok« apr«|ttl avo|a ▼taoko odlikovaafo.
Ml« M M. fobniarta 1944. L
tamo ano po dramatičnih bojih od moia do moia prodrli lx kotla pri Cerkaalh.
Mudil aom •« ikozi anog, aredl ivojlh vo-lakov, ko I* prlatal mali »Fiaaalaf Slorch« na •voifh aaneh ob robu vozna poti. Priili lo po mena, da gram k FOhrorju.
Uaodol aom a« zadaj za pilotom. Na aobl aom Imal teik« škornja iz klobudavima, avo t« po dval motih bojih umazano oblako, avoi iamfčli koiuh. Na atotina bolh ja gomazalo p* moli raspokani koii. V Umanu aam imal komaj ftaaa, da aam praatof>ll v trimotorno latalo. Takoj »mo bili v kupu oblakov. Od вааа do čaaa tam zapazil akozi razpoko v oblakih laonaiona ooata, ki ao mrgolel* od vojakov, bola W бгпа valatoka. jalova gozdov*. V mraku ao a* pojavila atraha krita I opeko Prišli amo v Ftthrarjavo območja
Ob ami zjutraj naj bi bil od nj*ga aprajat.
Njagova akramna baraka j* akrita med |*lkaml. Odprla ao *a dvojna vrata. FOhfar ja prišal, razširjajoč okoli aaba ozračja raa M*ti № glohoka mamišljamoali.
MtelU a**a na PtUir*rja ia Izza l*ta 1996. Z« takrat t* ohranil pri pogovora zmornoat mald»*a*dno#t, ki j* pr***n*tlla ttot*. ki n* pomaj* čudovit* n|*gov* zgovomoitl, kt f* akrita globoko v ircu navdušenega človeka dokler «e njena alla hipoma ne sprosti In ne zagrmi v velikanskih valih.
Pettr*r j* velika, uravrovaaena sila, prav pri dohi kakor ▼ mlm, nardahal*« ka v ттвЛ al t* aao4l kakor tllM polj* v |«lt1«.
^O. / Napisal L6on Degtclle
Ali vid*Io s* j*, da j* to zimo 1943—44 drama na Vzhodu posebno močno navdajala lega aamotnega vojskovodjo. Včasih je obstal pet minut, ne da bi apregovoril besedo, medtem ko ao šle n|*qove oči za n*ko markacijo v zemljevidu. Samo njegove čeljusti so se gibale skoraj neopaženo in so nam razodevale o intenzivnem duševnem delu Počasi je stavljal vprašanja, poslušal in a* spet vdal premišljevanju.
Ta dolga baraka je bila skramnejia od celice meniha. Velik ogenj j* pra*k*tal v tišini. Od enega kraja do drugega kraja prostora so bile postavljene ozke mize iz belega lesa, pokrite z zemljevidi in razsvetljene po skromnih zelenih sv*tilikah, ki fo se v svojih etojallh lahko preglbale napra* in nazaj. Na kraju dvorane je ležal lep pes. zvesti epramljavalec deluiočega moia.
BIH so zaskrbljeni zaradi odgovornost' ki se ja čutila povaod. Tukaj ja šlo za usodo svata.
Ta vojak ja no*ll na svojih ramenih taio gor. Kam j* šel njegov ]*a*n pogl*d m*d nj*oovim dolgim molkom?...
Ta moi z občudovanja vredno tankočut-noatjo te bil po tej noči notranl* pov*zan z milijoni moi, ki so strašili v ledeni temnlnl ali počivali na bornih leilščlh. On je bil *no z dvajsetimi narodi, katorih usoda je bila odvisna od njegovega genija, njegove sil* in njegov* areč*
Zunaj je anaillo.
Jalov gozd ja molčal.
Zunaj v zraku, ki lo «e v njem vrtinČIla snetinka, aam se »pet znašel In sem še dolgo občutil, kako at a bill dva ljubezni polni roki oprli aH mojo roko.
Dolgo sem le ootem moral misliti ne tega moICečega vodlo ki le г veI'V.lml коглУ' hodil sem In tja po kmečkem podu In ki ja Imel pri aabi aamo svojega zvestega psa.
Večkrat *0 ml v mojih nočeh na fronti prišli ti apominl.
Rekel sem si: Sedaj bdi. Pr»dit«vl|al lem si nltqov* skrbi. Opazoval sem noč, v katar! Ia odmeval klic obhodnih ttrai, Im mislil na njeqa, ki le opazoval obzorja, ki fa bilo prav tako črno kakor naše In orav tako polno plazečih se sovražnikov in talnih znamenj
Jeseni sem spet videl Fikhrarja.
Zjutraj sam zapustil visoke, od zelenih dravas obrobljena visoke skala Narva. Vzel sam slovo od z rdečim škrlljem pokrita stepa,	mo6wiril, od ogromnih brezovih In jalovih qozdov.
Ob patih POP #4ne sam vstopil v barako, v kateri je bomba 20. julija skoraj raztrqala Fiihrerja,
V kekšnem qrmdu bi bi! FOhrer Izqubil ž'vllenje. Samo lahek način qradltve skromne baraka, ki sa je zaradi zračnaaa pritiska takol razletele je omellla žaloloro.
Brez obotavlisnia so spet tmkol naredili enontavno poslOT><e.	_
Tukaj je našel Ftlhrer »koral smrt, AH z« I* spet dnevno prišel Filhrer I**,'*,"" ^ nad lesano mizo, ki je nadomestila tisto, ja bjla razbita pri atentatu.
RVoTi	nI"	4 7." v lelov qozd,
sam qa videl, počasi se priblltavatl ,oble-čanaqa v skromno vojno suknie. ki lo naj-rale "osl T tSM-t	r* "vu
Radoveden sem bil na to da spet vidim Л, .	SO ob^tre-
||фуш|ф obsid*e Aachen a Mislil sern da bom, na liou HltlerlB brni njenovo trdno zaupanja aH nieqovo zaskrbljenost
Spet so nleqova rok* oklenil* mojo roko. »N* vidimo vas pooosto tukal,« j* rekel In sedla sva v voqalu barake ns kmečke stole FOhrer I* qovorll SlcrivSl sem qa opazoval N|*qov obraz I* spet dobil neko popolno tiredno sv^žost. Ponolna mirnost obraza le kexa'a da I* rtobro spal da I* bil člo-v*ikl »trol v 'rvetnom 4tsnlii da niso no b*ne •»"V"'?' 'n	гт7Г)о1о1'>т1'(1
t*qa fvrsleqa delnvcp Nai^l sem qa Izza zime čudaSko pomlajenega In obilo me )* močno zaupanje, ko tem videl bofevnllca tako sveleqa im Al*q*.
Razqovor m* I* še bolj navdal * eveio silo. Sedaj, ko j* nosil vs* brem* bof« z* oqrož*no Evropo, j* zač*l FUhrw atevitl vprašanja, ki so «* tikala moj* oaeto*, mani« mal ie je na qanljiv način za usodo družine mojeqa po teroristih umorjenega brata. Potem je qovorll o socialistični revohicljl po vojni, o neisbeinem konce porataaega me-ičanskeqa sveta. Samo ne koncu je govorli o vojni, orisal je čudovito točne lt> enoetav ne slike. Vedel je točno, kam |e hotel. Slav ne etreteqične umike, s katerimi se nasprotnik nepremišljeno ponaša kot « »lavnimi zmaqami, pripravlja on rezumoo im mlrao^ kakor je bil pripravil potrebne odskočne de-pire za HliPkovl'e odmkoke v uri, ki si jo je sam Izbral. Popolnoma očivldno |e Imel Iqto popolnoma v svojih rokah, prtaanealjivo a* M smehljal, če je omenil hrup aovraine propagande In vedel |e popolnoma točne, мка| Im kako se je z posameznimi enako okretnimi n udarnimi deli svoje armade n« Vahode tn Zapadu umikal.
Iz njegovih besed |e govoril ћшпог. Nje-Qova čudovito eveža barva obr&ze, njegov« dobro razpoloženje *1a jasno govorila o zadovoljnem miru teaa moia, popolnega mat-stra v njeqovem delu, njeqovih misli )m nje-goepga zdr*v|a. OVijuMlo se I* njegovo duševno ravnovetl* ta da popolnoma sa«pa v svol boj In svojo bodočnoet.
Jesen ja minila.
Pedal je sneg na je.ov gozd ta ma barake.
Mnsecl so prešli.kakor je FOhrer te predvidel, Sovražnik je bil ustavljen na vzhod-nonru"kem ozemlju Ustavljen t^i na ruševinah Aachna Obe veliki efen*hrt m# Vzhodu ta na Zapade е(а	segato.
brat hrupa, bre« pomor#**** •• rffhrer tavpi leval dve vainl nnagš.
2e pripravlja molčeči mot, »Klom|em med svoMml zemljevidi, načrte la prihodnje le-•o V tihi noči hodi FOhrer gor In dol, misli In kuje načrte. Njegov veliki p*a ga reeno im počasi spremMe. Ogemj praeketa. Vae И Isredno emoetavme im- treamo.
Tate ae gre# »vet
9r#dm, IT^ 1«ид»г1« IHl
ЖДЖДУДМЖЖИ вотж
Л!тж 1.^— St«T._5
AktKni „terenci*^ pred sodiščem
Lastno poročilo »Karawanktn Bot*<
vH Xkctmannadort, 16. Jen. Pred Sonder-*
qerlchtom (izlemnim lodiičem) v Vigaunu sa I* moralo dne 3. januarja t. 1. zagovarjati 19 aktivnih »terencev« iz Schwarzendoria in okolice zaradi pomembnih labotainih dejanj tn,'raznega podpiranja banditov.
49' letni krajevni intendant OF Anton Waupetisch v Schv/arzendorfu in 43 letni delavec Martin Tesounik iz Schwarzendoria, ki je deloval kot pomočnik celičnega tajnika komunistične stranke v Sloveniji (KPS) T III. sektorju Kreisa Stein, sta po nalogu vodstva banditov pripravila sabotaž-ne čine. Razpočni material za te svrhe v količini 60 kg je dal iz pokrajine pri Moršutsch prinesti v Schwarzendorf 42 letni Josef K e -renin ia Schwarzendoria. Kerenin je nekaj časa hranil ta material pri sebi in ga potem izročil 37 letnemu občinskemu slugi Mihaelu Sever« ▼ Gmajni, ki je deloval kot tajnik sektorja KPS v Schwarzendorfu. Sever je s svoje strani Izročil razstrelivo Waupetlschu. Waupetlsch, Tesounik in Sever so bili člani KPS In OF in delali pod lažnimi imeni. Waupetlsch je ponovno vzel bandite pod svojo streho, zbiral za nje živila, obleke In drug material im prikrival tudi orožje. Bil je član tako zvane »slovenske ljudske pomoči« Tesounik je prevzemal članarine za OF in ponovno udeležil zborovanj OF. Sever je bandltom večkrat pripeljal razstreliva; vrhu tega je delal т poročevalski službi КР^. Kerenin je med drugim podaril bandltom 150 RM. Obtožene Waupetischa, Tesounlka, Ke-renlna In Severja je sodiiče zaradi njihovega trdovratnega, državi in narodu sovražnega delovanja, ki je povzročilo hude posledic#, obsodilo na smrt.
V ozki zvezi i obtožencem Waupetlschem je bil 40letni inženir Josei Furlan, ki je imel 'vodeče mesto v OF in sicer kot tajnik krajevnega odbora OF v Schwarzendoriu. Waupetlsch mu je po Izvršenih sabotažnih dejanjih poročal In na podlagi teh poročil je Furlan pismeno poročal vodstvu banditov. Nekoč je dal Waupetiscdi 36 letnemu ključavničarskemu pomočniku Rosmannu, ki je bil podrejen inženirju Furlanu, nalog, da izdela za bandite dve strojni pištoli z magacinl za piftole. Nekaj dni pozneje je Furlan poklical Rosmanna in mu ukazal, naj čimpreje izdela po Waupetischu naročena orožja. Furlan je tudi sicer prav živo deloval v korist banditov. Ponovno jih je vzel pri sebi pod streho, jim daroval čevljev, perila, obleke, moke In gotovine ter imel zborovanja. Vrhu tega j* po lastnem priznanju poeluial inozemske radijske oddaje Ker je Furlan zelo inteligenten, seveda т tem primeru ne more biti govora o kakšni zablodi. Zato ga je sodiiče obsodilo na 20 let ječe. Nasprotno je pri ključavničarju Rosmannu, čeprav je ta razen isdelovanja strojnih pištol etoril bandltom tudi druge usluge, namreč daroval en per čevljev ter 50 RM v gotovini ter vzel bandite pod streho, sodišče uvaževalo kot eleij|*veJI||4_ okolnoBti njegovo skesarao pri-xnanl* mae|»tvo, da )• bil k državi sovražnemu delovanj* deloma pozvan po svojem predstojniku, in je obsodilo Rosmanna samo ni 8 let ječe.
Zelo aktivni terenec In nev&re« eaboter je bil vaški tajnik »slovenske ljudske pomoči« 41 letni tesarski pomočnik Bartholomius Ausetz v Nadgorltzi. Maja meseca 1944. 1 je po nalogu vodstva banditov skupno z nekim drugim bandltom zažgal in uničil hišo nekega železniškega čuvaja. Vrhu tega je prlzedevno nabiral denar za bandite in jim dajal Izčrpna mesečna poročila. Ker v tem primeru težkega zločinstva proti državi in varnosti naroda ni bilo nobenih olajševalnih okolnosti, je bil Ausetz obsojen na smrt.
Kot izredno vnet pomogač banditov se je izkazal tudi 38 letni tkalski mojster Michael R u X, vaški tajnik OF in hkrati tajnik celice KPS v Unterwaldnu pri Schwarzendorfu. Nabral je bil za bandite na stotine kilogramov živil in izredno množino oblačil, perila, materiala za obveze in pisalnih potrebščin, cl garet, da, cel6 7 živih volov in poslal vodstvu banditov nič manj ko* 11 poročil. Kaznovan je bil za to z 12 leti leče.
Kmeta, 52 let stari Martin M e r a 1 a iz Dole in 46 letni Julius R a C h n e iz Ratscha sta bila člana komunistične stranke v Sloveniji in vaška tajnika OF v svojih vaseh. Kot taka sta zbirala za bandite živila in le udeležila zborovanj. Merala je vrhu tega opravll&l posle brzega sla. Obsojena sta bila: Merala na 10 in Rachne na 8 let ječe. 32 letni elektrotehnik Johann Kermauner je bil tajnik gospodarske komisije OF v Schwarzendorfu. Pred sodiščem se je zagovarjal, da se nI udejstvoval v prilog banditov. Tako udej-stvovanje se mu v sodnem postopku tudi ni moglo dokazati. Pač pa je Kermauner priznal, da je enkrat obiskal zborovanje banditov in ponovno poslušal inozemsika radijska poročila. Sodišče je obtoženca, uvažuje njegovo odkritosrčno priznanje, obsodilo na samo 3 leta ječe. Isto kazen je dobil 37 letni kolar-ski mojster Anton Repauschek iz Laaka, ki je večkrat vzel bandite pod svojo streho in jim daroval 10 RM v gotovini. Tudi on je pred sodiščem odkritosrčno priznal. 39 letni delavec Johann Maschitsch iz Tersaina, član ondotnega vaškega odbora OF, ki je v tem svojstvu nabiral za bandite denar, živila in obleke ter jih jemal pod streho, je dobil za to 4 leta ječ*.
24 letna opekarniška nameščenka Franzi-ska Paulin iz Radomle in 35 letna gospodinja Anna Zeleh en roj. Rosmann Iz Je-scha «ta bile tajnici vaških oidborov komu-
tcntT«, 16. januarja. Bivši kralj Jugoslavije Peter je dal v četrtek po neki pisarni objaviti tvoje etališče do dogovora med Su-bašićem in Titom. On |e za svobodno odločitev naroda o obliki ustave in vlade in je pripravljen, ukloniti se taki odločitvi. Proti dogovoru s Titom pa ima pomisleke tako glede predlagane oblike regentstva kakor tudi glede klavzule, po kateri bi protifašl-stovski svet izvrševal neomejeno pblast, dokler ne bi bila končana dela narodne skupščine. To bi pomenilo, da «e prepusti oblast samo eni oolltlčnl skupini. Peter pa zahteva
nističnt protifašistične žene k* zvez*. Kot taki sta nabirale nov* člane za državi nevarno organizacijo, zbirale za bandite denar, živila in obleke, jemale bandite pod streho, poči-Ijale poročila vodstvu banditov in razširjal* knjige komunistične propagande. Vtem ko je Paulinova pred sodiščem odkritosrčno priznala, je skušala Anna Zeichen zanikati svojo krivdo in j* priznala šele po soočenju x ostalimi obtoženci. Zato je bila obsojen« Paulinova na 5 in Zeichnova na 6 let ječe.
Ostali 4 obtoženci so se udejstvovali ▼ mladinskih organizacijah OF (mladina) in SKOJ. Izmed njih je opravljala 20 letna nameščenka elektrarne Veronika Petscharv Schhwarzendorfu službo občinske tajnice »Mladine« v Schwarzendorfu, podrejeni so ji bili 4 krajevni odbori. Pri prevedbi mladine OF v komunistično mladinsko organizacijo »SKOJ« je postala pomočnica rajynsk* tajnice te organizacije in je morala tukaj nadzorovati 3 občinske odbore. V teh svojstvih je pošiljala redna poročila vodstvu banditov, organizirala razne zbirke za bandite, razširjala in dostavljala podrejenim odborom komunistične letake in druge knjige propagande. Sploh se j* zelo prizadevno udejstvovala v prilog banditov. Sodišče jo je, uvažujoč njeno mlado'St, obsodilo na 15 let ječe. 20 l*t stara poljedelska delavka Rosalia Tsche-bul iz Jescha, 21 letna nameščenka Maria Seermann in 18 letna uslužbenka opekarne Maria Rebel iz Radoml* so bil* kraj *v-ne tajnice of-arske mladinske organizacij* т Unterwalden, ozir. Jescha in Schwarrendors. Nabirale so za bandite živila, denar, piealn* potrebščine in material za obveze, razširjal* literaturo komunistične propagande in imel* sestanke z banditi. Vse tri so bile članice SKOJ. Tschebul in Seermarm sta bile obsojeni vsaka na 5 let ječe. Rebol je zaradi svoje mladosti in skesanega priznanja dobila manjšo kazen, namreč samo 4 leta ječe.
Kakor vedno, je izjemno sodišče tudi tukaj skrbno uvaževalo posebnosti vsakega posameznega primera in s* oziralo na vsako olajševalno okolnost.
nasprotno vlado, ki bi obsegala ts* strank*. Po t*i trpki kritiki zakljufuj* Peter svojo izjavo, da ne bi popolnoma zgubil vse zveze, s tem, da se skuša prikupiti Stalinu, ki mu izraža svoje visoko spoštovanje In mu predloži svojo izpoved za bratsko povezanost.
V Londonu je ta zadnji krik bivšega kralja pred njegovim svečanim pogrebom povzro-"Sil feučno osuplost, ker utegne tako kakor stališče poljske begunske vlade zmešati štrene T angleških načrtih glede izročitve. Reuter zato urno zatrjuje V nekem poročilu moskovskemu zavezniku, da so se odkloni-
Timošenko vodi uporniško gibanje
Krakov, 16. januarja. Uporniško gibđine v notranjosti Sovjetske zveze se hitro širi. Po vseh večjih ukrajinskih mestih je že prislp do spopadov med pristaši Timošenka in Stalina. Tudi za gibanje generala Vlasova vlada med ruskim prebivalstvom v notranjosti države veliko navdušenje. Po mestih pristaši Timošenka in Vlasova stalno trosijo listke, na katerih stoje vzkliki: Dol Stalini Dol krvavi sovjetski režim! Živel Ttmošenkof IJn i-ško gibanj* se je zaneslo že .v Mosikvo samo, kjer je Stalin dal aretirati že številne sovjetske oficirje, ki so osumljeni prevratne miselnosti. Iz severnega dela vzhodne fronte je bil Stalin prisiljen vzeti nekaj sovjetskih divizij, da bi zadušil uporniško gibanje. Kot vddilna osebnost upornikov se omenja poleg maršala Timošenka še neki drugi Timošenko, ki nosi majorski čin in tudi uživa med ljudstvom veliko popularnost in ugled.
Po zanesljivih poročilih, ki so prišla iz Ukrajine, so čete maršala Timošenka zasedle sledeča mesta v Ukrajini: Kramatorska, Iz-' j um, Jelec, Kursk, Sumi in Številna manjša mesta. V samem Harkovu pa se že nekaj d^ vrše poulične borbe. Moskovska vlada je proti upornikom poslala pet divizij, da bi jih ukrotila. Pa se je ta akcija slabo obnesla. Tretjina tega moštva je že ob prvem srečanju z uporniškimi četami prešla k Timošen-ku, ostalo pa se je razbežalo na vse strani. V Moskvi vlada zaradi tega velika nervoza in razburjenost.
Tudi moskovski list »Pravda« je moral priznati nevarno uporniško gibanje v Rusiji in zahteva, da se čim prej stori vse potrebno za čim bolj radikalno uničenje upornikov, Po nekaterih mestih so prestopile cele gar-; nizije na Timošenkovo stran. Po sovjetskih tovarnah in železnicah se vedno bolj množijo sabotažna dejanja. Železniški promet, V ozadju fronte je ves v neredu. Zdi se, da j* postalo Timošenkovo gibanje resnega značaja.
„Kamor padajo te stvarce povračila..
Bern, 16. januarja. V poročilu, ki je pod na-•lovom »Iz angleeke vsakdanjosti«, objavljeno kot uvodni članek, piše bernski »Tag-blatt« med drugim: »Na milijone je že število po zražni vojni porušenih ali poškodovanih hiš r Angliji. Poletje 1944. leta s krilnimi bombami in orožje »V 2« sta škodo še naglo razširila. Kamor padajo te stvarce povračila, raznesejo vse, kamenje, opeko In cement. List »Stockholms Tidningen« poroča, da se angleška vlada brani, dati Izčrpno poročilo o škodah, ki so nastale po nemških napadih z orožji »V«. Po ameriških preračunih prebiva tača* kvečjemu je 10 odstotkov celotnega londonskega prebivalstva v nepoškodovanih hišah.
tev načrta o regentstvu po kralju Petru in njegovi uqoToii zoper pogodbo • Titom »zgodili, kakor vse kaže, n^fpprotl nasvetom, ki 10 mu jih dali britanski državni ministri«.
Reuter nadalje uradno objavlja, da Petro^ v« izjava ni bila sestavljena po predhodnenf vpraSanju pri britanski vladi! Ce kralj odkloni sleherni kompt^mi«, bo prelom s Titom popoln in Subašićeva misija končana. Značilna za položaj je nadalje okolnost, da je britanski pobočnik bivšega kralja kratko in malo odpovedal konferenco čAopisja, ki jo je bil Peter sklical za Četrtek. Ravnanje e Petrom je nova. postaja na poti britanske izdajalske politike nasproti malim zaveznikom, kakršna se je šele pred kratkim zopet hudo pojavila т poljskem vpraSanju. Treba se je »pomniti, da so Anglija in Zedlnjen* drfave bile tiste, ki so leta 1941. napotil« Petra, da je nastopil službo in povedel svojA državo t vojno.
ledno bolj zaskrbljena poročila iz Anglije
Obstreljevanje % orožji „V je iiuda preizicušnja za živce
Stockholm, 16. januarja. Poročila iz Londona o nadaljevanju obstreljevanja angleške prestolnice z orožjem »V 2«, so vedno bolj zaskrbljena. Ne da bi se mogla spoznati v suhoparnih objavah, ki jih dnevno izdaja Reuter, le najmanjSa sprememba v njihovi dolgočasnosti in praznini, Izhaja Iz Reuter-jevega poročila, da je Število izstrelkov »V« od do dne večje. Nemško daljnostrelno obstreljevanje, tako pravi portčilo nadalje, se ne omejuje samo na London In Južno Anglijo, temveč tudi na Severno Anglijo so se Izstrelili izstrelki »V«.
Obstreljevanje z orožji »V«, tako konča Reuterjevo poročilo, pomeni neprimerno
močnejšo preizkušnjo za živce, kakor navadno bombardiranje. Vsak človek mora noč in dan računati na to, da ga zadene eksplozija izstrelka »V«.
• Kako velike morajo biti poškodbe po orožju »V«, izhaja iz poročila, po katerem so v Londonu in njegovi okolici napravili ogromna skladišča lesa in pločevine, s katerimi se naj takoj prične gradba barak Iz lesa in pločevine v serijah. Dnevno naraščajoča nadomestila Iz pločevine so vse pre) ko priljubljena. V AnqlVji tako in tako občutljivo primanjkuje lesa. In se bo to pomanjkanje še povečalo po nadaljnjeai #6-streljuvanju.
Zadnii Lrik mladejsca kralja
Peter se upira - Mučna osuplost v Londona
Dlinometi in njihove naloge
Ko so te prvič pojavili na bojišču mi-nometl in megle, jih je marsikdo kritično pogledal. »Konček pločevine, konček cevi «o i* vse orožje,« tako je rekel neki Berlin-čtm In je imel v glavnem prav; kajti kdor ▼Wl metalca megle z njegovimi raketnimi ixatrelki, je apočetka začuden nad prepro-•toatio ta atvarl.
® »vočnih tednikih je Evropa spoznala metale* vedno to laputtili močan vtit, . TZ.'* "^^iqall ix številnih cevi raketni Iz-ttreiKi * J^lenimi repi In povzročali pri tem oglueljivo tuljenje, Na eni strani eno-»tarnott tega orožja In uporedsljivost tudi pri najslabših vremenskih In ozemeljskih razmerah in na drugi .trani, kot močno pro-tkilovje, izredna hitrost ■ katero je možno v aaj-kraišem času zmetati na sovražnika % Uničujočim učinkom izredno veliko množino raz«treliva. Pri sestavi teh metalcev odpade rano9o pogojev, ki to potrebni topove Tako je njihovo izdelovanje mnogo laže in lih lahko izvršujejo tudi delavnice, ki ne razpolagajo t potebniml napravami. Za te metalce ni treba kompliciranih naprav, ker le treba doeečl I« višino In ttraqtko emer lietrelkov. Kakšne možnosti š# obstajajo v TMVoju raketnih Izstrelkov, je vidno že iz tega, če pomislimo le na izstrelke »V 1« Medtem ko to imeli v prejšnji vojni le še *«lo preproste naprave te vrste, je nemško Vodstvo v tpoznanju dalekotežnottl. teqa orožja zgradilo bojno tredstvo največje moti. Izkušnja pa kaže, da bodo na tem pod-Mčju izvršena še nadaljnja mogočna orožja Kak4ne to naloge tega novega oroij« ki *ea) tnporabljajo to orotlef Pri tem |* treba ugotovUi, dm metalec ni neke vrtte marvefi bolj nadomettllo topov za do f'^ij.^o'nejših učinkov. To je neke vrtte orožie vo'skei v napadu kakor' Pehoto, v obrambi pa lomilec va
etrrtU^Ll^Sllf" potlojankaml. Medtem ko ▼ prrl vrmM n« ровежетее ««• Mr ebetteHttje #ovražnlk*v# poete
janke in izgrajene bunkari«, obstreljujejo metalci v glavnem večle cilje, torel zbirališča nasprotnikov in sovražnika, ki napada v veliki množini. Ogenj teh metalcev predstavlja največjo obliko uničevalnega ognja Ta ogenj je pomočnik pehote, zvesti tovariš hrabrih grenadirjev, ki podpira in jim lajša jvnaškl težki boj.
Kjer se metalci pojavljajo, tam te nekaj zgodi, tam je »nekaj v zraku«. To nemško orožje si je že od orlčetka tvoje uporabe v vročih bojih na vzhodu zaslužijo častni naslov »Stuka (strmoglavec) na tleh«. V orkestru vsega orožja so primerjali metalce megle udarcem po bobnu. Kakor uporabljajo boben le na določenih mestih, tako je treba metalce pripraviti za trenutne odločitve, ce-16 tedaj, če bi bilo vabljivo, da se jih že prej uporabi. Ob pravem času pa delu-
|*|o skalno mlčuloče in dosežejo silajne uspehe, ki so značilni za nlihovo dosedanto pot. A ne le pri streljanju z razstrelniml granatami, temveč tudi pri uporabi xam«-crlitvenc municije mora sodelovati moštvo metalcev. Iz običajnih priprav iTStreljulejo granate, ki razlijejo močan oblak meqle, da zastre nasprotniku razgled in t tem olači napad nemških pehotnih oddelkov ali pa nll-hova odmikanja.
Zahteve, ki se stavijo možem metalskih čet, so velike. Biti morajo fantje na mestu, dobro izšolani, ker jih uporabljajo za različne in težje naloge. Z menjavanjem krajev Uporabe pa predstavlja služba pri metalcih za mlad* častnike in poučastnlke prav posebne možnosti, da pokažejo svoje sposobnosti in vsak vojak teh čet bo nekoč s ponosom lahko dejal, da je tudi on s službo pri tem važnem orožju sodeloval pri izvojeva-nju zmage.
Zakaj cvetlice venejo
2e po nekoliko dneh In cel6 urah pričnejo cveti veneti In propadati.
Kratko je veselje, ki ga Imamo s temi nežnimi stvori narave, zato nI čudno, da je člo vek že od nekdaj iskal možnosti, da bi jim življenje podaljšal. Vrtnarska umetnost je v tem pogledu v resnici dosegla nekaj uspeha, vendar si znanoet doslej vendarle ni znala dobro razlagati, zakaj cvetke venejo. Dokler bi ne našla tega vzroka, bi el ne mogli zamisliti pravih načinov, ki bi ovenltev radostno zadrževali.
Tudi zdravnik ne more dobro ozdraviti bo letni, ki jI ne pozna bletva.
Tako te le rastllnoilovje lotilo natančnega oroučevanja poiavov, ki se kažejo med tem ko cvetica vene. Kmalu je odkrilo nenavad ne razkrojne pojave v beljakov kil cvetnih stenic Takšen razkroj M sečne м1 kaktejah B. pr. Čim te cnret odpre. Ko dooežeto
neko doLpčeno stopnjo, pričnejo ttanice propadati. Posebno buren, naravnost eksploziji podoben je ta razkroj pri cvetih, ki žive le nekoliko ur. Tu propade običajno že po eni uri tretjina stanične beljakovine. Pri orhidejah, o katerih so že dolgo vedeli, da ovenelo v zvezi z opraSitvijo, pa se le pokazalo, da spravi baš ta opratitev tudi razpadanje beljakovine v tek, do opraSttve se razpadanje zadržuje. Samo pri cvetih, ki odvržejo svoje cvetne liste, ne da bi ovenell, niso ugotovili razpadania beljakovine.
Drugo dejstvo, ki so ga odkrili pri teh raziskavah le to, da se dušikove razpadne snovi Iz beljakovin pri premnogiji cvetih t veliko '■'•trosilo nov i(i'o spel v г«ч1"т10. Izi^rn« 'Iglmto n , nr v.-tn'--! k' |t	cv>t4irr
listi tudi svojo zalogo dušika. N'1 čudno d» te takšne rastline potem hudo izčrpajo In da jim mora go|Uel1 dovajati novega du lika 1 gnojenjem.
Razne zanimiTOsti
Reklame, ki vabijo na obisk zdravilišč ia letovišč, bi morale tudi vabljivo učinkovati. Pustimo vnemar, če je т tem o žiru tudi sledeči v nekem časopisu objavljeni oglas imel svoj uspeh; »Župnijska vas Johnsbach šteje približno štirideset razstreseno ležečih hiš. Idilična cerkvica stoji na hribčku, krog in krog pokopališče. Lahko ga že imenujemo pokopališče turistov. Na njem počiva 22 žrtev gora GesSuse. Za prihodnjo sezono se Johnsbach kot bivališče posebno priporoča za tiete, ki iščejo Idiličen mir sredi lepe pri-rode.«	^
V Zedinjenih državah to Imenovali mitt Bonny Watero za častnega poročnika, ker je — 1,95 m vitoka.
Dvoumno
Dijak; »Oprostite, gospod profesor, ali izgovarjajo osli v drugih državah ,ia' drugače kakor pri nas?«
Profesor; »Ne, mladi moi, ravno tako ga kgovarjajo kakor viU
lasburiMUMl
»Neverjetno meeramni so M artemobiHstd. Zadnjič me je eden ixmed njih ekorai povozil, nato pa je, še vpil za menoj ,ote4'.«
»Kako, aH te je takol spoznal?«
Otroška
Dva de6ka #e pretepata na eeotl. ftar gospod, ki ju vidi, ju pokara in pravi: »AH no veš, da je treba tvoje sovražnike IMsMU
Deček pa mu odgovori: »Sel ni moj sovražnik, ampak moj brati« •иннтнммнишштиитнитнтнттишиинтпипнтмпт
Sicer nima vsaka ovenltev evojega vzroka v razpadanju beljakovin. Tako venejo cvetlice tudi zaradi pomanjkanja dotoka vode, zlasti če so njene dovodne poti zamašene. Na tem temelji bržkone učinek naših prets-kušenih pripomočkov la sodržerani* oro-Mltve.
Ики %. — 5l«v. 5.
KAKAWANKIN BOTg
SredajJ7jJanuarjii_^^
Komnnhli nbili heoqraHskega nadškofa
Жа ukaz Iz Moskve je bil ubit visok cerkveni dostojanstvenik katoliške Cerkve
LHibljana, 16. januarja. Po nekem poročilu 1з Bečkereka v Banatu so komunisti tam ob lodill na smrt katoliškega nadškofa v Beo gradu dr. Josipa Ujčića. V utemeljitvi obsodbe ie rečeno, da se je nadškof izkazal kot »član katoliške pete kolone, kot naeprot-ndc svobodoljubnih napo'rov tuqoslovanske-9* proletariata«. Obsodba ye bila icvrš««« • atrelom т tilnik.
*
O tem piše liW)liainski »Slovenec«:
»V našem listu smo že poročali o krvevi •tarabovladi in nasilju, ki so ga uvedM Вто-zevi komunisti v »oavoboperni« Srbiji. Kol žrtve tega nasilja so dosedaj morali pa»ti že tieoči poitenib srbskih rodoljubov, ki nad sabo nieo imeli prav nobenega drugega greha, kakor to, da >o MtaiH zvesti sinovi »vojega naroda tudi т najtežjih trenutkih narodove preizkušnje ter so mu skušali re-vsaj to, kar se je v danem trenwt>k«i sploh moglo reševati, in vsem tem ktvam krvavega m brezbožnega komunizma >• t* sedaj pridružil tudi najvišji katoliš'ki predstavnik v Srbiji in Banatu beograjeko-ame-derevski ne^dškof № aipostolski adminietrator za Banat prevzvišeni g. dr. Josip Ujčič. Padel je kot ive9t čuvar zaupanih mu verni-kov, katerih ni zapustil niti tedai, ko te ve det, da se m« bližajo najhujši preganjalci In zatiralci vere in cerkve, brezbožni komunisti Tudi pod njihovo strahovlado fe neustrašeno nadaljeval svojo vzvišeno n»d-pa«tirsko službo, branil povsod večne »e-snice Kristusovega nauka in končno padel v »revti službi Bogu in narodu. Gotovo d« ao komunieti pob I'M beograjskega naid-ik'O^ #»mo zaradi vere, ker pri njem ров ničesar drugega niso mogM »qotowti, bar bi ga s^ploh moglo kakor koli obremenjevaM.
Pokojni beograjski nadškof se s politiko namreč sploh ni bavil ter je živel z vsem; sloji beograjskega prebivalstva v največji slogi. Zaradi prikupnega nastopa je bil v vseh krogih zelo priljubljen ter je povsod uživa) velik ugled. Tudi v srbskih pravoslavnih krogih. Osebnih nasprotnikov ni ime). Ne pred sedanjo vojno ne med njo, ko se je posebno zavzemal za številne slovenske sirote. Zanje je povsod poskrbel za službe božje, po možnosti jih je še sam obiskoval
la iit tMdi gmotoM podipir«!. To 1* bilo (Mo pokofne^a beograsko-smederevskega n*d škofa. In s t»m se je izkazal »kot član katoliške pete kolone in kot nasprotnik svobodoljubnih naporov jugoslovanskega prole tariata«. Mislimo, da bo ta strašen zločin ki so ga zagrešili komunistični krvniki nad beograjskim nadškofom zadnje reeno svarilo vsem poštenim in po komunizmu še n»zastrupljenim Slovencem, da prinaša komunizem s seboj namesto svobode in novega živlienja samo smrt in da je zato dolžnost ia nujna zahteva sedanjih resnih in usodnih trenutkov, da »e združijo prav vsi narodni »lo+i in zastavijo vee sile za končno uničenje komunizma tiHii na. naših tleh.«
Zgornja Saiinfska dolina ofKfena loloia^ev
OF je zapustila vpep^jene domov« ш porušm mostove
A«f |#d#m MondgrMI копмМ M cm I
Die Aeichsbohm honn ihr« Kriegsouf-gobam nw bel tdtiger Mithilfe olle« Varfrochtef meistern. Hierzu gehdren ouch diese 2 Pumkt#i
17.F5rderbdnder,	Krone, Winden und Picischenzuge sowie ge-
ringfugige, aber durchdachte bauliche Veronderungen der Ladeeinrichfungen, Rampen USW. konnen vi*l Zeit ersporen.
18.	Bei hdvfigwn Verkwlen gleich-ortigtr Outer sind olle Hilfs-mittel und Gerat* stets fOr eine groOere ZahI von Ver-ladungen vorro#ig zu hallen.
Wer đmr Rcldisbahn hlift, hilft der Front I
%u#ichn*id*n. ##mm#ln. tmm«r wiedtr lot«ni
s tolikim kričanjem proklamiraaa republika of-arskih tolovajev v gornji Savinjski dolini se je zrušila kot hišica iz igralnih kart. Nemške enote so pred par dnevi očistile ta lepi predel Spodnje Štajerske in rdečega »raja« je bilo mahoma konec. Po prvotno trdovratnem odporu, ki je stal komunistične tolovaje nešteto število mrtvih, so tolovaji na svojem paničnem begu izpraznili PraBberg, Altenburg, Riet«, Laufen, LeutscAi, Sulzbach in Oberburg. Tako se je naglo končala strahovlada OF po vsej gornji Savinjski dolini.
Prebivalstvo je zopet zadihalo svojo svobodo. Le polagoma in plaho se vračajo liudje Iz gozdov, kamor so pobegnili, kajti tolovaj! so namenoma razširili vest, da bo trpinčen vsak, ki bi prišel v nemške roke. Tolo vaji so pripovedovali ljudem, da režejo Nemci ujetnikom jezike in ušesa ter da jten izbadajo oči. Zal se je našlo tudi mnogo takih, ki so nasedli of-arski ogitaciji. Ti ljudje se sedaj čudijo, da jim ni'kdo ni storil nič zalega. Čudijo se nemškim enotam, ki so oborožene z najboljšim orožjem m ki prepevajoč korakajo po vaseh.
Tri mesece so bili Savinjčani odrezani glede poročil od vsega sveta. Samo na zloglasnih »mitingih« in s pomočjo komunističnih lažilistov so jim »talno prežvekovali laž, »da ae je Nemčija že zrušila, da se nemški voiaW ne borijo več, da Nemci nimajo več kaj jesti in da stoje »zavezniki« že pred Berlinom«. Tedaj pa je nenadoma pobegnila toH-kanj hvalisana in »silna« tolovajska armada. Odkod neki so se vzeli Nemci, ki so bili že 15. septembra vsi pobiti in premagani?
Gospodarski odbor je moral skrbeti za to, da so imele brigade vedno dovolj živeža. Politkomiearji so živež kratkomalo zahtevali Kdor ni mogel ničesar dati, je bil označen kot »narodni izdajalec«. Dotičnemu so vse zaplenili, mimo tega pa »o mu oel6 še grozili s smrtjo. Talko so izropali najbogatejše, pa tudi najsiromafaiejše kmete. Tolovaijj so prlSli in požrli vee, kakor kobilic«. *m mesec, tako so dejali kmetje, in po zgornji Savinjski dolini bi zavladala lakota. Slaba je predla tistim Savinjčanom, ki so živeli v rednih nemških razmerah na podlagi živilskih kart. Kdor le bil osumljen prijateljstva z Nemci, ali pa označen kot nasprotnik OF, ni dobil nikake hfane. Ti ljudje so se morali prehranjevati, kakor so vedeli in znali. Drugi zopet »o dobili v treh mesecih kilogram mote. Kar je bilo ▼ vetjiih naselbinah zalog, so tolovaji kratkomalo odpeljali. Skoei tri
MALI OGLASI
gLUtBO DOBI
Iiiitrjana	ki • }• veii«»
tUdI plMumlikih Odi, и жрпЈпм. -FiaoMit« ponndlM na Ж. a., po« xT»koj* M.
wtwMwlMes	■
v»o oskrbo r ћ1И. - Ивт«ов po-nndlM poslati M aMdOT Жвтамш XoUtr. W«WMW«4o#f M, Џг. Tait
». A. Жмм.	«57-1
lite m mmim роамШм. U U
vodil« dobro idofo brivnlou na delali. Dobnt prilik*] - FoaiUIlM ms X. Xrb(., poA M.
TeJ*w Ж iiđatoMBj« Mtitnle takoj ■рмЈзп* Joluum SMtoeteohiteoh, WMWwasixr, K. Vrtt K d. Жжж«,
4бад-1
v Klobuki WoftI iiio vrnem znancem, da пн* je /.a vedno zapuMM na* l^blj«ni ata. sUri ate. boatt h iMt, gospod
пуглж nuum,
ivwwtnik W trgovec. - Pokopali <m<y ga. v jioboto, в. januarja, z Zal карвИс« »v. Nlkoteja na po-kopalNK« k m>. ЖгШ.
XrUnturg. *. januarja I®*"
JtalnjoMi Ђгша, »Mar. »Inov« Tranalaka,	mnU, »ranc-
a. Verica, heerkl In w oirtelo iori>d«t*o.
М«|П" li«be -ute Mutter, Fi-',; AH*Y TOVM frt. TmmLINr
■i»t mlch am 11. Jltnner ЖА fiii m mer rarlaaeen. - #1« irurrtp im 14, .Tinner IMi »ur iuhe gebettet.
Kadttkannadorf. 11 Jin. 1945. Marta Toa fcendray (eb. Tovf
H^ja I>uba. dobra mami' , ;u#pa
rAirWT TOT* »O*. rm»I.rNi
,1» ,1« rtne 11. januarja 1945. v edTio ZApuitila. - K ve^'neiii' ■■ л1+ки нто 3u polomili T прЛ*' • 14. ianuar.ta 1*46. BadaMjmaAeaf, 14. jan. ШГ) • i rta *4. Жаапаму red. Vo**'
I S C E
E M
Uiiukojani taUaniiar, vdovec brez otrok liSe иМпо oakrto pri aa-moatojni lauHtl. atact Ж До # let. PonnAbe m* тчрмме Ж. %. Xrbc., pod »Cpokojeaee« It. MfB.4.
BOD
M
Prodam kovceg-gi.i-aoton ■ ploMa-ш1 m aeoBKim^oioapam aa 300ЖМ. Naarin^ K. Bo**, Aratoburg pod 4646-«.
Kdor umkk tmt, maj pcMJ* na X. B..lwSVpod m. 4Ж
reWI - m>m modern* pW м рм-mor, #00 k* MeUnem Ml«xja poleg se iamot-materiM ■■ раош ш IS.OOO ML 1пА»мтш1)е d«.>* МНмм T AmmlWif Im р#км#т * Ммва-1M»V *. M.	4*71-6
Каџпп vellkoatl.
Ponudbe
št. 4в«-Т.
foUMkpaimt r. i,t do 8X9 I, pliMl etroj k gT—tilo«. s IM, K. B., ЛгШЛшеш. pod
đoW» mil тчМјрт- - *отц(М»#јр«. aim M naaiewi Jo—( OMak, Wut Nr. M. SmMw.	4649-7
ytaMM itW>J «и» • all M. ■
Ponudbe m Ж. KMbImuw pod Ч. 4860Л.
Kuptm кнмгЛ^. жр« dobree«
pevca. - PonuM« na K. B., Krbg., IK>d »Kanarček* M. 4вМ-Т.
Xnpta кж**& Aobro BMeatoo. . KrMwr šmgiM IHMMMkUral
аТжГКВ.	4в88-т
kupim pl—m almj ta аимачрип*. 1ллГ Tolk#«m*#mg*r. . #m#a timd, П»ио1им)ћ>МвМ« m, OkMrkraln.
4060-7
Knphm obnrimn iwM |1т*1п1 stroj, dobro с1нш1]м1 Шмк «mo-' i>rml vot pajU Ж*	Ut«.
TfWov T A ». ЖЛ#.. m. «•!-».
Kupim malo мМ)«по kaklajate ta lobno ovMTO- - Жм1о* T K, BoM, rrb*.. pod «. «M-T.
lupim do 1000 14Г	- Ponudb*
na Ж. B., тлв: pod M. Мв«-Т.
a.. 4641-7.
Kitpim gramofonske plofiče. po mo# noetl tlovenak«. - nasiov me i#v# pH X. B., mrtg., pod it. 4656.7.
M E If I A M
Olvkolarko In olrkalarno м, ■borkj novo, итте^аш m» каиШ *0« mH !iUiBor«mleo. - VaohsmuB lerewi, Jeeeefcnrf. aiHUiilwitMilwBi M.
IS
вмш AataMs
3i
тЛлЛл II—ul. ВмОЉо
pat Ж. B..
тттМт
ЛвфМлш.
M VwdBwel.
4вв»-1К
tanidM нпиА пмпјмв ж ммНо -VoikxRipfkncar. - NmIov t K. b.. Krbg.. pod »t. МП-16.
Жп»к< pnmtnlk In MM phiM ж-т*пј«ип жа kakršnokoli harmonilbo, tudi T alaMam sUnju. ttaudiko te-plačam. - NmIov m* Wv* рИ K. B., Krbg.. pod M. MK-IB.
Telteo tvtatfo
sa
Nidto* M pod M.
D*ibi4> ohraNojen iMUMdoa ■ pioMa-nai lunenjain ml dobro ohranjamo lanriio k<jo, - Naahnv т upiwi K. Boka, Krbg., pod it. ^вИ-Н.
Ijapo, novo cleMrMio pač manjnni XH dobro ohramjao otroiki športni voaUMk. Pat j* lakho aa MO аМ aa
880 voltov. . NaWov т «pra*i Ж. B., Krbg.. pod M. MPIK.
Smm Mbite окаамЈаам амМн tortja K. * k «a kaj d^afa
kolo. . »aplotmik Johamm. рИ ЖокгМа. Voat ЖА#.
4*7 И
nja# ж dv*a m kilaot - N«rto<T aa inm pri K. Bote. mWmkuag. " 4f«r-r
pod
mi, iMnivn M azimui« m <•«(]• #t 44. - FonaAM M Ж. B., Brkff., po« #L 4«e0bM.
Kopalno iHMjo maajam ж Aoteo оћпшЈаа dlvan Ц1 kolo. - BMlo* T IwilH Ж. B., ЖЛ*., po« ММ-Ш.
Doteo olmnJ«a atmakl pUM iMrtiM« лмпЈкт m# dobro ohimmj#. no moško obMio. . Jo««f Boyatu,
Lutni;lina U, Poet Obeidnrf.
4вТв-1Л
mm« mtetertM moajma m ha-kritaoboU fHtao aa adM. • VaaloT
pri K. B., КЛ*., po« 4ni-lS.
m«#ee* ni bilo ne sladkorja, ne soU in вв tobaka. Niti časopisnega papirja ni Wlo, da bi »i zvijali cigarete iz domačega tobaka. Bilo je mnogo rodbin, ki so se več tednov hranile zgolj s kislo repo in ki so poskrile zadnje krušno žito, da jim ne bi trebalo tega oddati vedno lačnim tolovajem. Sedaj hite ženske in otroci z vrečami na hrbtih v mline in iz vsake hiše prihaja prijeten voej sveže pečenega kruha.
Ljudje v Savinjski dolini so plahi in prestrašeni. Le poča*i se i« začel to^piti led strahu, toliko so jim pripovedovali o svojem življenju v »rdečem raju«. Enotna pa je sodba: »Nismo verjeli, da je tako, sedaj smo pa ozdravljeni. Tudi v Nemčiji smo morali oddajati pridelke, toda tam je bil red in je bila pravica, tam smo dobili zopet nekai za preživljanje. Onim tam pa smo morali samo dajati in dajati. Kdor tega ni storil proetovoll-no, so mu odvzeli nasilno. Plačali niso ni'č. prejemali smo le potrdila brez vsake vrednosti. Mnoge rodbine so že stradale, »laeM take s itevilno deoo.
»Velik in žalosten cirkui«
Tako je imenoval »republiko OP« neki domačin iz Saviniske doline. Zoprno je bilo poslušati, kako so hoteli stisko prebivalstva prekričati s harmoniko. Obupno je bilo gledati, kako so tirali ženske In dekleta na mitinge, kjer so morale biti po volji pohotnim članom tolp. Se hujše je bilo gledati stare in bolne moške, ki so morali v delavskih odredih brez prave oskrbe opravljati ik*l-težla in poniževalna dela.
Iz vseh naselbin Savinjske doline so odvajali poštene moške in ženske ter jih v okviru agitacijskih razprav obsojali ne smrt. Marsikaterega moškega so odvedli neznano kam, in ga ni bilo več nazaj. Doma pa jokajo žene in otroci za hranilcem, ki so ga bili ubili komunistični zločimoi po navodilih krvnika Baeblerja.
Savinjčan<mi so »* m*dai| odiprU oAL Do voli tiJn je OF. _Nieib nepremaflllivoBtl. ■
katerim se je obdajala NOV, je zbledel. Z* po prvih nemških strelih so pobegnile ** stradane tolpe. Samo te zadnje tragikome-dije je še manjkalo, da so se odprle oči M ti^tlTO, ki niso verjeU, kako votla je Of ta njena organizacija. Za Savinjčane pa je Wte tromeeečna republika OF grenak, toda potreben nauk. Spoznali so, da jim zamore lam-čiti za mirno delo, kruh in življenje samo Velika Nemčija. Spoznanje je bilo dragoceno, njegov učinek pa j* trajem.
Teeti iz l|ubl|an* in <*oliee
Zdravnik dr. Janko Hafner oproščen. Poročali smo svoje dni o senzacionalnem procesu proti zdravniku dr Janku Hainerju, ki je bil Dred ljubljanskim okrožnim sodiščem obtožen in obsojen zaradi zločinstva po-skušene zastrupitve svojega brata Milane, z akonitinom, zmešanim v bonbon, ki qa )e bila dala obtoženčeva že pokojna prijateljica Nuša Tavzesova 2. maja 1943. Milanu Ha<-nerju, na kar je ta začel hudo bruhati in' je bila nevarnost za njegovo življenje. V tej kazenski stvari je bila dne 22. januarja 19*4 .1 objavljena sodba, s katero je bil dr. Hafner obsojen zaradi indirektnega sodelovanja pri kaznivem dejanju na 3 leta in 15 Aii robifje in na MO lir denarne kazni. Te жкИ>о je a,pelacijsko kot kasacijsfco eodiAče na pritožbo državnega tožilca in branilca razve-Ilavilo, zadevo vrnilo v dopolnilno razpravo prvemu sodišču, ki je nato v drugič prav obširno razpravljalo, na kar je 21. septembra sledila sodba, s katero js Wl dr. Hafner v drugič o'bsojen na 3 leta 15 dni robije in 600 lir denarne kazni Kazen 15 dni in 600 lir t* bila izrečena zaradi žalitve preiskovalnega sodnika. Obtoženec je ponovno prijavil revizijo, o kat'eri je dne 30. decembra 1944. 1. razpravijek) aipelaciisko kot kasecijeko eo-dišče in v dvomu i'zreklo opros-tllno eodbo, ki jo je predsednik senata kratko obraizložil, da ni trdnega dokaza, da bi bil <*d61*emi dr. Janko Hafner soudeležen pri dejan# po-skušane aaetrupitve z zastrupUenime bonboni dne 8. maja 1943. Po kazenskem zakoni#« mora biti vsak obtoženec, o katerega kriv« sodniki niso z gotovostjo prepričani, oproščen. V dvoma mora sodntk vedno odk>čMI v korist obtoženca, S sedanjo re«eodbo zadeva dokončno rešena. Sodba тЊс sodišča je pravnomočna. Obdolženec }• 4 januarja izpuščen na rvobodo. T preiskovalnem zaporu je bid priprt od »adeClea ##0" teonrbra 1943.
RodlHiwk« kMNdW k
M. VeM a. d. Sawe. Rojstva т темо« oembru 1. 1.: Nikolaue Tom, IVeicdMjeldorf; Antonia Falenti, Polane; Johann Lampiteoh, Tazen; Stephanie Baslei, Oberpimit®ri»; SIJ-via Elisabeth Bresnik, St. Martin a. G.; Leopold Stanounik, Gunzle; Silvester SchlebmA, Staneschitz,- Vera Habian, Weicheeldo** — Umrli so: Frančiška Werchowetz in Johamn Kerschitr, JU. Veit a. d. Saivre; Joeei Polane.
Italijank* »• bodo moiil« ■ čmcl. Жо$ Mv
Ha »Corriere della Sera«, }e odobrila Bono-mlieve vlada na gvoU e«fi dne 20. deoambre uredbo, ki predvideva olajšani* za aMenttov zakonov med Italtlankaml Im pripadnftd an-gle&k* in ameriške ▼ofa&o, ioprav ntao b«-l*qa plemena.

• ok. hud) netn'
hul id>
und kciag cUi ZipperWtk.
Ksrtoffeln
trocken legem end rageknaBig

denn fine (eute atockt dta endew mv
Vei koi*T pnoj* Mmenjam i» dobro мпо. • Vaokktor AlWn* Жо-krita M.	«82-15
Dob#» #ој»*«ф *■ *-• «*• rerWM вИг« mmim aa radio VoIhMamfUnctr. - Pomi^ »« K. Ж. Krt*., ped *. ЖпМо.
D
E
R
Dna 3. JfcnuarJ* j* T»ll& n»Jd»na d*-nuralM T Ш*1в1 VMi SiiplJ*. Dobi M tMnafonmtonht pcatojl as Fn-llei prt HaklM.	4678-16
* B If I T T E
K;aeri' dekle bi se hotelo лр/чшИ % 39Utnm funtom, И 1» vedr* na-гат# ki dobre** «r«*. Pomejia »e-nitew nt leključen*. - Sporočila т mlovenAMnl proelm na K. B. Kla-genlurt, pod »J. 8., AMitnc«. 3889-31
VdoTM, 47 M star, dobro ohranjen, 1 lepo pokojnino, iell znanje i dekletom ali TdoTo т ataroeti 18 do 88 let. Vdora i 1—3 otrokoma nI izkljnAena. Miji* aaieleoa. Tajno«# lajamAena. - Dootoe pod xKmetakl dom« na K. B.. Kralnburf. 4652-31
Zaradi oeamljenoetl lelim inanja z dekletom ali vdovo (i 1—3 otrokoma ntao tsključen«). Slika, ki ae di-•kretno vrne, мМепа! - Cenjene ponudbe pod »L^ia »pomlad« na K. B,, Kralnburf. ,	4668-31
M letni eedlarekl pomočnik. pUni-nee, šeM тевја ■ eoapodieno. awo U Ao ft let. ki ам dobro к«"**;-tenlter elfemal - »onndbe P®"*" ■ alike. M «e diakratao Jt B.. Krbf.. pe* *"'^•^8 31
v soboto, due 13, januarja lagnb-Ijana rjava danamioa т Krbg. pri pakmrl* BatMiMT Am »aamgmmfn. v Itatart J« bila manjša vsota denarja #vWitk* hart*. Kleiderkart« (вк-гл} na kne •eachak Maila, lan-вкм W, naj M odda prot пакгаА! na K, B., Krbg.. аИ na navedeni na#Ww.	4084-23
V pofl«<Mjek, 8. t. m., aam Wg«blle na SeelandstraUe od doma do trgovina 8<^km«nE (i«nRmloo • SO RM, 4 tobafna karte- (S *«n«ke In 1 mo-#ko). Poitenaea nnjditdja proalm. da najdene гвИ odda proti viaoki nagrad« na nartov: Pelil Jelka, Ste*-lundstraBe IIR, Krnlnburr, 4689-32
R
o
Optik Johunu »oh	Dom»ohnU,
rsdtto poriitija • одд#1#к m popr#-tu« MMmitov In »»••«
■trnmMttov.	eesi-as
1 t G U B L J K N O
goTlal DolM«
denarni«* pomotooi« ,**•*. J* "U* ir—poelva, da denar
od5tTi>p«W K. Ood k. 4686-22.
ji, immbtaa IMt A lyiWJ*. » kaita W»** «*ПШ«» rr*d kot*.
lom tantov*. -	mmj )*
uroU *J»okl iMHtredl odd« T botaln liJlnropa«. Кг»1»1"И*.	4в31-а2
".KUhil иет 11. jammr.la od tovurnr Int** do W*rta Kennkarto. Po*t«-ni»M najditelja prnalm, dk Jo vrn«
nrnM nytradt n* narlnr Jereb T5t mltrij, wart 3M Krbg

»I,edaufll.iir« (dt«	Ma-
кеп-*и Verdauun*-4ropton) konnen
„ur bMchrXnkt »rMugt warden. Selen Sle »peream: auch eiti klei-neo Quantum hat тоПв Wlrkeam-kelt. In Apotheken whKltHch. -Mraaugung: »SchubarU-Ap'.thek« Wien XII/M GierHtergM»e 6. 7313
■la* ftortera Trepp# knnn b*l niefefalarm *vi irhwarem Sturi tmd lebenegrtHhrHchwi Vefrletwtn-Квп tUhran, Alao: kelnemweg* etw» bei Alarm »elnfach« die Beleuch-tunc dM wmchrift itmUBlK vardun-kaltan Treppeohaunea glaloh ab »chaltan. Wo da* Trertienhaua In# Frela mOndet, »rhraube man alnr 0»ram-Luft»chut*liii,npe eln, die aber gegm Fllagenfloht abgaeohlrmt »air iDttS — rut Doppelwendelin del Ratgabar fUr LIcht und Lampen »ма dam Hauaa OHRAM. 7360
Ankaof Toa Brlafmarkan. evpniui u auch Wbernahnie rii'ii ktimrnlmrnloii« welsan Verkauf *»mi von Ihnen v«i langtan Praia. - Joh, BBelaoak, 13 a Wlan И Wiadnar Hai^tatraDe 3-4.
73Cj
Ihr Btganheim, viak teaMna* m»rker aparen W Wttatanaat Ш ekt Varmeg«# roilteia Oder VermeBenabnah.
aU Jo den PriedanajahvMi itnd ## NwULbwhlUaaa vcm BauamtiiWNn. Bparbriefan und TtrmnganuMkahMli. proepekta koetaiiloa too dar tMa-gten utul grOQten BaHdpeJtuMM фг Oatiinaric O. d. T. Wttataneot, Bal", burg. BaratungMtella 1Џ—anfat, Donigaaae 8, Raf 38-88.	*94
Viobt weniger nahmen, aia dta Qa-lirauchaanwelflung vorachrelbt! Saul log on Formamint, Kalian glbt м heuta *war aeltenar. aber do<* In unvermlnderter OOte. Die j$d4r Pftoltung aufgedrtickte Mlndeatdoato blldet die Orundlaga lUr die Wlrlc-samkelt, WenlKer nehmen hlefie spa-ren am falsohen Fleck! - BAUER 4. Ola. JOHANN A. WWLFING. Berlin.	7349
TKgUoh komraen die Ber-Uwerdan, (1«Д Brauae-Fadarn aalten werrten. Drum pflaga #la und half We rain, die Runt'ra und Clto-feln,
Rrfwm .V Cn. tuorio^n.	TROD
Г
OčSUNDIR LIBIN
OAS (IT NICHT NUR KI.UO, iOND6«N AUCH VOR AUSSeTZUNO '0* J(DE STEIOSRONO DSR l(|. SlUNO. 08SHAII 1ST IS WICHTlO, AUf ALlH ZU ACHTEN, WAS eiSOR oe*eS KStN FORDEf
^ j \ l.| I'.'J