Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Eudid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advcrtising
1 column x 1" $2.10
LETNIK XIII. — VOLUME XIII.
---So the Communists \vent to work.
Labelling evervbody who might recognize their true goafs or become a competitor for leadership, as on open or secret collaborator vvith the Fascists. They began killing off Slovenian priests, professors, teachers, former mayors, and leaders of Slovenian prewar organizations or of demokratic underground resistance units.---
From the Book: "This is Slovenia"
(Communism in disguise), page 117
ŠTEVILKA 5. — NUMBER 5
TORONTO 1. MAJ 1962
TITOVSKO GOSPODARSTVO, GROMYKOV OBISK IN POLITKA
Ob priliki obiska sovjetskega zunanjega ministra Andreja A. Gromyka v Beogradu je v Ti-meu, 27. 4. 62., izšlo poročilo, ki poleg drugega poroča tudi tole:
"Če Sovjeti potrebujejo politično pomoč Jugoslavije, potem Jugoslavija ravno sedaj hudo potrebuje sovjetsko gospodarsko pomoč. Jugoslovansko gospodarstvo, Odrezano od skupnega trga zapadne Evrope in od vzhodnoevropskega trgovinskega bloka, Komekona, je na tem, da razpade. Eden ravnateljev jugoslovanske narodne banke je pretekli teden izjavil: "Imamo neplačane račune, ki presegajo za več kot S30.000.000 znesek, ki bi ga mogli plačati. Naša edina prošnja je, da ne bi bili vsi predloženi ob istem času".
Lansko leto so beograjski gospodarstveniki vpeljali obsežne novosti z namenom, da bi decentralizirali industrijo, vpeljali konkurenco s tem, da bi odpravili neproduktivne državne monopole in dali več kontrole nad mezdami krajevnim obratnim ravnateljem. Čeprav je bil namen smotern, je vendar sledil kaos.
Komunistini birokrati so odklonili prenehanje slehernega zastarelega obrata v strahu pred nezaposlenim delavstvom. Oko reli monopoli, ki proizvajajo iz delke ob napihnjenih cenah, so uspešno posredovali proti usta navijanju uomučih tekmecev. Obratni ravnatelji so zvišali mezde za vrtoglavih 23 odstotkov in se vrgli v nakupovanje tujih strojev za katere je morala narodna banka izplačevati redke devize. Ob istem času pa so uvozne olajave povzročile pre-plavljenje beograjskih trgovin s francoskim konjakom, italijanskimi čevlji in drugimi luksuznimi potrošnimi predmeti, ki si jih gospodarstvo ne more privoščiti.
Zadnji teden se je vlada končno zganila in omejila program gospodarske liberalizacije s tesnejšo kontrolo nad načrtovalci komunistične stranke. Nova uredba uveljavlja pravico države, da poseže v predloge industrije za povišanje mezd.
Gospodarska stiska je dala obiskovalcu Gromyku priliko, da poveča sovjetski vpliv. Ze v začetku obiska je Gromyko opravil s povoljno izjavo zunanjega ministra Popoviča o zadnjem a-meriškem predlogu za Berlin. Sovjetski zunanji minister, ki ni mož, ki se običanjo razgovarja o trgovskih poslih, pa je tik pred svojim odletom nazaj v
RODOMOR-NEKAZNOVANI KOMUNISTIČNI ZLOČIN..
Mesec maj bo ostal v zgodovini slovenskega naroda za vse bodoče rodove zapisan s krvjo nedolžno pomorjenih Slovencev.
Poglejmo!
Po končani drugi svetovni vojni, meseca maja 1945. leta, so slovenski komunisti po ukazu zločinskega mednarodnega komunizma, potem ko so s pomočjo zanje ugodnega takratnega mednarodnega političnega položaja prišli proti narodovi volji na oblast, zagrešili nad slovenskim narodom, svojimi lastnimi brati in sestrami, najstrašnješi zločin, ki mu ni primere v vsej slovenski zgodovini: nečloveško so pomorili nad 12.000 slovenskih mož in fantov, vojakov slovenske narodne vojske, ki so jih neoborožene dobili iz rok za-padnih zaveznikov — Angležev! —pri katerih so v letih strahote iskali zaščito in varstvo.
Bili so prevarani predani v krvave roke slovenskih komunistov, ki so jih najprej nepopisno mučili in nato zverinsko pobili po različnih krajih Slovenije. št Vid nad Ljubljano, Kranj, Radovljica, Jesenice, Maribor, Teharje, Celje, Kočevski Rog-dalje kraji medvojnih strahot kot n. pr.: Krimska jama, Jelendol, Turjak, Velike Lašče,
Grčarice i.t.d..... skratka vsa
slovenija je bila v tistih dneh jokrita z grobovi nedolžno ponor j enih, ki niso ničesar zakrivili in ne imeli prav nič drugega ia vesti kot to, da so kot verni in zavedni Siuv >.uui odklanjali komunistično tiranijo! Zato so bili mučeni in živi zmetani v kraške jame in prepade!
Strašen Kajnov zločin, ki bo ostal med solvenskim narodom vedno živ, in bodoči rodovi bodo z gnusom in gnevom v srcu govorili o komunistični strahovladi, ki je slovenski narod snovno in duhovno zasušnjila!
Z miniranjem kraških jam-
Moskvo, imel še razgovor s Titovim prvim gospodarstvenikom Mijalkom Todorovičem, podpredsednikom za gospodarske zadeve, ki ni bil na sporedu. Moremo domnevati, da je njun razgovor obsegal tudi možno obnovo sovjetske pomoči Jugoslaviji, ki so jo prekinili leta 1958.
Gromykov razgovor se je verjetno izplačal. Eden vodilnih Jugoslovanov se je po Gromyko-vem odhodu izjavil: "Ce bi morali napravti formalno prijavo ali za skupni trg, ali za Kome-kon, bi mi zaprosili za polno članstvo v Komekonu s polno vednostjo vsega političnega in gospodarskega pomena takšnega dejanja".
množičnih grobov nepremagane slovenske narodne vojske! so
slovenski komunisti hoteli prikriti svoj strašen zločin, rodo mor. Ni se jim posrečilo. Prav iz vseh krajev koder so mučili in pobijali slovenske vojake, protikomunistične borce in druge nedolžne žrtve, se je nekaterim le posrečilo čudežno pobegniti in zdaj v svobodnem svetu s prestreljenimi udi in glavami glasno pričajo vsemu svetu o tem strašnem zločinu, rodo-moru nad slovenskim narodom.
Nemo pričajo dalje neprema-gani mrtvi junaki. V domovini pričajo svojci, ki zaman čakajo vrnitve svojih dragih. O tem strašnem zločinu pričajo komunisti sami, iki v svojem notranjem miselnem razkroju skušajo z izpovedjo umiriti svojo vest, ki že leta neizprosno terja odgovor. Dalje pričajo o tem zločinu nad slovenskim narodom tudi zavezniki iz druge svetovne vojne-predvsem Angleži!-, ki, čeprav neradi, priznavajo to podlo politično kupčijo in jo mečejo na ramena medvojnih zavezniških dogovorov.
Usodna Jalta!
S tem podlim dejanjem so zavezniki v zadnji svetovni vojni-zlasti Anglesži! kršili najosnovnejša človečanska> mednarodna načela, ki so bila že v starem veku, predvsem v grših državah, uzakonjena in kot taka tudi praktično izvajana. Dobro so poznani Ampliiktonijevi zakoni, ki so določali, da se oblegancem ne sme odrekati, odvzeti vodo in druge najnujnejše življenjske potrebščine. V srednjem veku je sv. katoliška Cerkev s posebnimi določili, vsebinsko izraženi v "Tregua Dei", reševala in obojestransko lajšala gorje, ki so ga povzročale številne in krute vojske. Vsa ta človečanska prizadevanja so tudi danes osnova mednarodnega vojnega prava, namreč, "da premagani sovražnik ne sme biti pobit" Ta mednarodna določba je bila kršena v začetku zadnje svetovne vojne ne Poljskem, v Katyn-u, kjer so prodirajoče sovjetske komunistične horde zajele in pomorile nad 15.000 vojakov, med njimi okrog 8700 častnikov.
Pobijanje vojnih ujetnikov je torej nedopustno in tisti, ki greši proti tem mednarodnim določbam vesti, zasluži, da se ga razgali pred svetom in ga posledično tudi obsodi in primerno kaznuje.
Slovenska protikomunistična narodna vojska ni bila premagana na bojnem polju, ne zajeta v bitki, pač pa podlo predana in
politično zahrbtno izdana, zato je zločin, ki so ga nad razoro-ženo in predano slovensko narodno vojsko zagrešili slovenski komunisti po ukazu zločinskega mednarodnega komunizma, še toliko večji in odgovornost težja!
Vsled teže zločina iz zadnje svetovne vojne, vojne psihoze same in načrtne komunistične propagande človeštvo govori danes večinoma le o naci-fa-šističnih grozodejstvih. Prav je, da se razgali naci-fašistični sadizem in tako prepreči bodoči mednarodni zločin. Vendar pa pri tem ne smemo pozabljati na grozodejstva hi milijone zločinov, ki jih je zagrešil in jih še vedno dela komunizem.
Od 1918. leta dalje ko so v Rusiji prišli na oblast komunisti pa do danes, ko strahujejo čez eno milijardo in sto milijonov ljudi, so v vsem tem času mučili in pobili čez 70 milijonov osemsto-tisoč ljudi. Med temi žrtvami so nekateri narodi, ki so popolnoma rastepeni in so na tem da narodnostno izginejo.
Tudi ti komunistični zločinci, morajo biti za svoje podle zločine razgaljeni in kaznovani.
V skladu z ustanovnimi določbami Združenih narodov in splošno gloveškimi merili pravnih mednarodnih osnov pravičnosti, varstva, miru in reda upravičeno pričakujemo, da se prav za to nalogo izbere mednarodna komisija, ki bo tudi ta mednarodni komunistični 'ločin, ki je po zemljepisnem obsegu in številu veliko večji in nepopisno stra-šnejši od naci-fašističnega, raziskala, razgalila, o njem seznanila svetovno javnost in končno eksemplarično obsodila in zločince kaznovala. To je namreč, predvojni, medvojni in povojni zločin, rodomot, ki ga je nekaznovano izvršil mednarodni zločinski komunizem.
Le s tako mednarodno obsodbo komunističnega zločina, bo možno uničiti rdečo komunistično tiranijo, najbolj kruto in dosledno izvajani imperializem in ponovno osvoboditi številne narode, ki proti svoji lastni volji trpe pod komunistično strahovlado.
Dolžnost svobodnega sveta in najnujnejš problem sedanje mednarodne politike, reda in pravičnosti je: osvoboditi snovno in duhovno zasužnjene narode in jim tako zopet dati možnost, da se osvobode, osamo-svoje in za vselej rešijo tuje nadvlade, glavne ovire tolko zaže-1 j nega miru in splošnega napredka, ter s primernimi in svobodnimi ukrepi hkrati ustvarijo
UNIVERZITETNI PROFESOR DR. LAMBERT EHRLICH
Mučenec sv. katoliške Cerkve in svoje rodne domovine Slovenije
■ Letos 26. maja bo preteklo dvajset let od tistega usodnega jutra, ko se je po končani sv. maši v Cirilovem akademskem domu, še ves zatopljen v sveto daritev, vračal v spremstvu akademika Viktorja Rojca na svoje stanovanje.
V spokojni tišini meglenega majskega jutra sta obležala smrtno zadeta. Moral je- pasti. Tako je odločila komunistična partija. On, božji služabnik, svetec, v vinogradu Gospodovem in neustrašen borec za slovenske pravice je s svojo lastno krvjo napojil zemljo, ki jo je ljubil z neizmerno ljubeznijo in zastavil vse svoje sile in znanje, da bi pridobil svojemu narodu lepšo in pravičnejšo bodočnost. Dr. Lambert Ehrlich	Njegovo živijensko delo je bilo
Profesor Dr. Lambert Ehrlich in univ. študent F. Roječ ustreljena na Ljubljanski ulici od komunistov, dne 26. maja 1942.
vsestransko. Njegov življenski program ni bil ne časovno, ne krajevno vezan, naravnan v večnost, končni cilj slehernega Zemljana, vendar hkrati vsakdanji, upoštevajoč trenutne duhovne in telesne potrebe tako poedinca kot naroda.
Njegovi pogledi so bili vseobsegajoči, praktični in rešilni
v vsaki dobi našega osebnega in narodnega življenja.
Omnia restaurare in Christo! je bilo njegovo vodilo pri vsakem delu in načrtu. Zlasti je bil njegov pogled in načrt temeljito izdelan s posebnim ozirom na akademike, s katerimi je hotel pokristjaniti naše osebno in javno življenje in tako
zadatim smrtni udarec dvojni morali, ki je bila tipična oznaka našega javnega delovanja.
Zastopniki 40 etničnih časopisov od Vancou ver j a do Montreala so se zbrali koncem marca na občni zbor Can. Ethnic Press Federation. Uredniki so se udeležili tudi zborovanja manito-bskega državljanskega odbora. Na občnem zboru so govorili: Ga. Ellen Fairclough, federalni minister za državljanstvo in vseljevanje; Andrevv Thompson, član Ontariskega parlamenta in Dr. H.H. Saunderson, predsednik manitobske univerze. V novem odboru federacije so sodnik W.J. Lindal, iz Winnipega, Bruno Tenhunen iz Toronta, (novi predsednik), Charles E. Dojack iz VVinnipega, Kari Julius Baier iz Toronta, Dan Iannuzzi, Jr. iz Toronta, Rev. Dr. S.W. Savvchuk iz VVinnipega, direktorji pa so K. Mori, V. Mauko, F. Glogovvski iz Toronta, Leo J. Lesack, H.V. Pearson, P. Stankovič, J.H. Syrnick iz VVinnipe ga, H. Bello iz Montreal in Matthevv H. Lindors iz Vanvouvera. —C.P.R. Photo.
Slovenski iznajditelji razstavljajo
Nedavno so v poslopju Narodne banke v Ljubljani odprli prvo rastavo slovenskih iznaj-diteljev. Organiziralo jo je Združenje iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav LR Slovenije pod pokroviteljstvom Zbornice za industrijo, gradbeništvo in promet LRS. Z razstavljenimi iznajdbami so slovenski iznadi-telji presenetili obiskovalce. De-; ležni so bili tudi priznanja komisije Združenja iznajditeljev FLRJ v Beogradu; saj je komisija predložila 12 razstavljenih iznajdb za mednarodno razstavo iznajdb, ki bo marca v Bruslju.
Naj omenimo, da bo v Bruslju razstavljen tudi izum primorskega rojaka inž. F. Sedmaka iz Gorce, in sicer stojalo-dvigalo za dviganje embaliranih kablov in kolut za obešanje tokovodni-kov. Delovni kolektiv tovarne Tomos iz Kopra je razstavil posebno dirkalno kolo 50 ccm, ki je želo priznanje že na mednarodnih razstavah. Kmet J. Mestnik z Trbovel je zbudil pozornost s posebno strojno napravo za topljenje čebelnega voska, medtem ko je zavarovalni uradnik in kemik samouk Lojze Žitnik razstavil univerzalno čistilno sredstvo za čiščenje madežev na tkaninah.
KANADČANI BODO VOLILI 18. JUNIJA
Predsednik vlade hi vodja konservativne strakne John Diefen-baker je dolgo odlašal z napovedjo novih volitev. Kot je sam izjavil, bi njemu bolj prijale volitve v jeseni, toda končno je le izbral enega izmed dveh terminov, ki ga je že pred meseci napovedal bivši liberalni minister Paul Martin v svojem govoru ....v Halifaxu.
Za zaupanje volilcev se bodo potegovale štiri stranke: konservativna, ki bo poveličevala svoje uspehe, liberalna, ki bo osvetljevala napake konservativcev in bo radodarna z obljubami v smeri povečane socialne zakonodaje, Social Credit Party bo verjetno ostala bolj ali manj učinkovita na desedanjem področju; CCF stranka je nadomeščena v Nevv Democratic Party, ki bo skušala povezati kmete, delavce in vsaj del inteligence. Po nekenTcaso-' pisnem sporočilu bodo postavili kot kandidati znatno število všeučiliških profesorjev.
Volitve so važne vedno, posebno pa v bolj kritičnih dobali, v kakršni živimo sami. Vsakdo naj se pozanima, da bo njegovo ime na volilnem imeku, če je upravičen voliti, in vsakdo se naj potrudi, da bo oddal svoj glas stranki oz. kandidatu, ki bo po njegovem mnenju najboljše služil obči blaginji.
tudi zdrave odnose z ostalimi narodi!
Le po tej poti bo možno ustvariti resnični mir, ki bo prijateljsko vezal narode in rodove med seboj
Ludvik Jamnik
Njegovo živijensko prizadevanje in praktični program resnične obnove osebnega in javnega življenja je vsebinsko zajet v vzgoji akademikov: pogoj obnove je v vzgoji novega slovenskega katoliškega izobražen-skega rodu, ki bo ideološko in strokovno., usposobljen za naloge, ki ga bodo čakale v življenju. Vzgoja tega rodu mora temeljiti v globoko pojmovanem krčanstvu, na slovesnklh narodnih osnovah, na socialnem področju pa ne načelih socialnih okrožnic zadnjih papežev!
Ta program je bil aktualen in rešilen v njegovem času in je prav tako važen v sedanji dobi, ko je slovenski narod miselno razdvojen in zaradi komunistične tiranije duhovno in snovno zasužnjen.
Tudi mrtev Ehrlich je komunistom v napotje. Izkopali so
19 let stara novokanadčanka gdč. Arina Pieternella Vantol, ki je prišla v Kanado 1953 skupno s starši iz Holandske, je dobila nagrado za študij v višini $1.200.— od podjetja H.J. Heinz Co. of Canada. Nagrada nosi naslov "Careers for Youth". Študirala bo na Macdonald Institutu v Guelph-u v Ontario na oddelku "Food Service Administration". Trenutno živi v Sarniji-Ontario. Nagrada >1.200.— je podeljena vsako leto enemu kanadskemu fantu ali dekletu, iz tako imenovane "Secondary School". Vse informacije, ki zadevajo to nagrado dobite, če pišete na: The Educational Diiector, Canadian Restaurant Association, 60. Avenue Rd. Toronto, Ontario.
njegov prob in izravnali, njegove zemeljske ostanke pa odpeljali v neznano.
Čimbolj se odmika leto njegove tragične smrti, tem večji postaja Ehrlich, vdani služabnik božji in pogumni borec za slovenske narodne pravice!
.T.L.
SLOVENSKI PREVOD RERUM NOVARUM
Če more kdo prodati ali posoditi za dalj časa dr. A. Tominčev prevod okrožnice Leona XIII Rerum novarum, naj sporoči na naslov: Rudolf Čuješ,
St. Francis Xavier University, Antigonish, N.S., Canada
/
"UKINITE SOCIALIZEM IN UKINILI STE JUGOSLAVIJO"
Spomin na vojna leta je vsem prilikam bolj primemo. Tako
še živ, čeprav ne gledamo danes več vseh dogodkov v isti luči, ko smo jih gledali ob zaključku vojne. Dohro vemo, da zapadni svet takrat še zdaleka ni verjel, da je komunizem tako krut, zahrbten in nevaren. Slovenski izseljenci v zapadnem svetu prav tako niso mogli verjeti, da je "zaveznik" Titq v prvi vrsti komunist in ubijalec ter spreten politični stremuh. Vedel pa je velik del Slovenije, kdo so komunisti in kaj je mogoče od njih pričakovati. In ko bi naši ljudje tam ne imeli te zavesti, ne bi nikoli in v nobenem primeru prejeli ponujene roke od nemških zasedbenih oblasti, ker so Nemci le malo poprej nasilno trgali deset tisoče iz hiš in zemlje očetov samo zato, ker so bili Slovenci. Vedeli so in so se uprli. Uprli so se z vso silo, brez ozira na žrtve in grožnje in niti niso dosti mislili na to, "kaj bodo drugi rekli". Boj je bil sprva težak, a komunisti so vedno bolj in bolj zgubljali tla, bitko za bitko. Ko bi ne prišla ppmoč iz juga, iz Hrvatske in Srbije, bi bili komunisti v Sloveniji dokončno poraženi.
Ne da bi bilo mogoče delati kakorkoli razliko med komunisti raznih narodnosti in še posebej slovenskimi, srbskimi in hrvatskimi komunisti, vendar priče pripovedujejo, da so koj po Titovi zasedbi Slovenije naj' hujša grozodejstva zakrivili rdeči vojaki iz Črne gore in Macedonije in nekateri trdijo, da celo jz Bolgarije. Za utrjevanje komunističqe oblasti po vojni je prav tako veliko pripomoglo komunistično načelo jugoslovanske komunistične stranke, da je komunizem vse ter da narodnost sama na sebi ne pomeni nič in mora le služiti komunistični oblasti.
Leta 1948 je Tito iz napuha— in napuh je prvi poglavitni greh —■ zavrgel komunistično načelo, du d :ža~-'a in nadro nič ne pomenita. Od takrat poznamo spet v Jugoslaviji iz strani komunistične partije neko oboževanj? jugoslovanske državne ideje, ki jo v praktični obliki predstavlja močan centralizem. To, med komunisti. In kaj mislijo oni, ki vsaj s screm niso nikoli sprejeli komunistične veroizpovedi? Posebno Slovenci in Hrvatje! Naj nam da zato odgovor Dušan Pirjevec, ki je sam komunist: "Ukinite socializem (misli komunizem) in ukinili ste Jugoslavijo".
Modrovanje Pirjevca in njegovo prerekanje s Cosičem ni nič novega. Pirjevec, slovenski komunist, hoče vsaj deloma ali pa zunaj opravičevati to, kar slovenski človek misli in hoče. Cosič, jugoslovanski komunist, vsiljuje to, kar hoče Tito, ki mu danes služi za to, da se obdrži na oblasti, pridigovanje o "bratstvu in edinstvu", zato, da trobi v svet, da je nekaj posebnega, ter pridigovanje o "Mira in sožitju" zato, da dela isto kot Hruščev.
Znano je, da komunisti vsako teorijo tako obrnejo, kot jim narekujejo prilike. Tudi Marksa in Lenina tolmačijo tako, kot je
trdi Tito, da je najbolj dosleden marksist, spet drugič pa pravi, da je samo socialist. Tudi Pirj{> vec, ki bi se rad prišteval rhed modrijane slovenskega komunizma, poudarja po svoje, da je narodna posebnost vsakemu narodu potrebna, ker da je tako naročil l-eoin, A jugoslovanski komunisti iz juga razlagajo Lenina spet drugače, čeprav bi v tem morda radi molčali. Toda molčati ne morejo, ker, kot pravi
Cosič, je to spor, ki ima vsesplošen značaj. Cosič poskuša prav tako uvrstiti sebe med priznane rdeče pisce kot je Tito in 'Kardelj in želi, da bi ga vsi čim bolj upoštevali. Njegove trditve naj bodo cejo nam vsem v premislek in opomin. Ne zato, da bi ga odobravali — saj bi bilo smešno —pač'pa zato, ker jasno razloži, v zgoščeni obliki, kaj je Jugoslavija in poudari, kaj Jugoslavija ne more biti in ni. Kaj torej je: Jugoslavija je sklop ljudi, ki se bore za socializem (komunizem), ki je njemu končni in največji namen. Za socializem je treba žrtvovati in $e boriti v "vsesplošno jugoslovan-
ski borbi". Brez Jugoslavije, po
njegovo, ni socializma, kar bi z dragimi besedami povedali, da bi v Sloveniji (prav tako tudi Srbiji in Hrvatski) ne bilo komunizma, ko bi ne bilo Jugoslavije. Opominja Slovence, da morajo biti hvaležni Jugoslaviji, ker jim je podarila komunizem. Norčuje se iz "slovenske bolečine" in se drzne trditi v imenu balkanskega komunizma, da so Slovenci fašisti in šovinisti, ker čutijo, da je zatiranje slovenščine težnja Srbov po asimilaciji. Edina naloga slovenskega nacionalizma naj bi bila, po njegovo, da razkrinka belogardizem in da pomaga zaostalim republikam.
G. Kjell J. Andersen novoka-nadčan, ki je prišel v Kanado pred 8 leti iz Norveške je organizator Progresivno-konzervativne stranke za Metropolo Toronto. Njegova posebnost je, da se močno zanima in zavzema za probleme vseh novih državljanov. Za vse informacije o stranki, katere organizator je, kličite EM. 4-6425. Njegov urad je na 347 Bay St. soba 306
"T-D"
RAČUN
VZAJEMNI
praktični način skupnosti
Dejansko vsakdo, ki pride iz rdečega jugoslovanskega pekla, ve povedati prav isto in Cosič je zanimiv le v toliko, ker je prišel i besedo na dan. Ljudem, ki žive v Jugosalviji, bo prav goto vo tudi novo, ko imenuje komunizem največje dobro. Novo je tudi nam. A žalmu tudi v zapadnem svetu še marsikdo verjame!
še nekaj, pravi Cosič, zahteva, da so Slovenci Jugoslaviji hvaležni, a samo na kratko omeni, ker ne pozna razmer, ali pa celo sam v to ne veruje. Vredno pa je
omeniti, celo s kratko razlago. Predno je bila podpisana miro vna pogodba z Italijo leta 1947, so posamezni zavedni Slovenci na Primorskem skušali prigovarjati zavezniškim oblastem, naj ne bi dovolile, da bi Slovensko Primorje prišlo pod Italijo. Zgo dilo se ni po njihovi želji in, če ima danes Italija zasedenega manj slovenskega ozemlja kot leta 1940, ne gre zasluga tem idealistom. Da pa je to zasluga rdcfc Jugoslavije, kot pravi Co sič, je seveda velika laž. Mi dobro vemo, da so bili zavezniki
Lnxor Radio Hi-Fi TV Electronics Co.
624 Bloor St. W.( Toronto, LE. 1-3085
Zast. PHILIPS
MAGNETOFONI T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI
PHIL SHAVE
elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine.
Kadarkoli ustanovite družbo — v poklicu ali v zakonu — nastopi čas, da odprete Toronto-Dominion Joint Account (Vzajemni račun).
The Joint Account je najbolj priljubljena uslužnost Toronto-Dominion banke, ker je praktičen in primeren. Praktičen je zato, ker lahko oba udeleženca vlagata vanj denar, primeren pa zato, k«r lahko oba tudi izstavljata čeke na isti račun. Potreben je le eo podpis za vse transakcije
Imamo več različnih Joint Accountov. Najboljb popularen je tisti, ki vam prinaša obresti. Joint Savings Account, v katerega nalagate vaš denar za stvari, ki jih hočete in rabite in in Personal Chequing Account, ki ga lahko uporabljate za plačevanje vaših računov.
Ker je tako gibčen, the Joint Account vam nudi številne udobnosti. Poročencema pomaga hraniti denar in oba lahko z njim plačujeta račune, neglede kje sta.... preko skupnega računa. Mnoga gospodinstva uporabljajo to za uspešno kontrolo svojega knjigovodstva.
Ker je potreben le en podpis, vam daje to spet novo ugodnost. V slučaju bolezni ali nesreče enega soudeleženca, je razlika na razpolago drugemu brez ovir. Tak ni slučaj z navadnim računom, kot so: Savins, Current in Personal Chequing Account.
Poklicna družabnika se lahko na drugi strani dogovorita za dva podpisa za svoje čeke, predno jih nato banka sprejme kot polno-močne. Na ta način se oba družabnika zavarujeta pred nepotrebnimi in nepremišljenimi izdatki.
Odprtje Joint Accounta je zelo preprosto. Potrebna je le naložba manjše vsote ter registracija vašega podpisa s poslovodjem "računov" v najbližji podružnici Toronto-Dominion banke.
Uvideli boste, da so Joint Accounts samo eden izmed mnogih uslužnosti, ki vam jih nudijo uslužbenci Toronto-Dominion banke. Zavežite se, da čimprej obiščete najbližnjo podružnico v vaši okolici ter se porazgovorite s poslovodjem. On Vam bo z veseljem obrazložil do podrobnosti vse Toronto-Dominion uslužnosti. Obiščite nas kmalu in videli boste, da so . . .
Ljudje se drugačni pri ...
TORONTO-DOMINION
T H B BANK THAT LOOKi AH BA O
BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST
BANK
GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE
Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje.
Postrežemo vas v domačen jeziku.
PHILIPS « PHILIPS - PHILIPS
samo zaradi rdeče Jugoslavije Italiji bolj naklonjeni, ko so črtali meje na Primorskem. Mi tudi vemo, da je Jugoslavija prodala Koroško za Judeževe groše. A še več. Tisti odgovorni posamezniki med zavezniki, ki so črtali meje, so vsaj do neke meje skušali biti pravični in, ko so dodelili del italijanske Istre Republiki Hrvatski, so v povračilo Italiji za izgubljeno ozemlje dodelili vsaj toliko slovenske zemlje Italiji. Cosič pravi, da morajo biti za to Slovenci hvaležni. In nekateri, na obeh straneh stene, verjamejo. Kako dolgo še?	c.m.
Dovolilnice za nabavo alkoholnih pijač ukinjene
Hon. Allan Grossman Nekateri ljudje, ki so se priselili v Ontario mislijo, da so naši zakoni, ki urejajo nabavo alkoholnih pijač čudni in zapleteni. Zavedajo pa se naj, da vsaka država, tudi v Evropi, ima drugačne zakone za nabavo alkohol. Naši so taki, kot so bili potrebni za naše ljudi in prilike. Nekateri so že odpravjeni, drugi so spet v procesu presoje in študija. Neizpremenjeni so pa ostali oni, ki govore o mladostnikih in njihovem odnosu do nabave alkohonih pijač. Posebna komisija pod vodstvom g. Allana Grossmana, ki jo je postavil premier Ontaria g. J. Robarts študira vso zakonodajo, ki se tiče nabave in potrošnje alkoholnih pijač v naši pokrajini.
Ena prvih izpromemb je bila odprava dovolilnic za nabavo alkohola. Določba se je začela izvajati 1. aprila 1962_ Za nova navodila vidi oglas v današnji številki našega ista.
Naslednje izpremembe bodo sprejete v bližnja bodočnosti.
Ena izmed pokrajinskih uslužnosti, ki zanimajo ali se tičejo novih kanadčanov
Današnje
jutrišnje
Hon Wm, A. Stewart Minister
^^ IKOLI popreje v zgodovini kanadskega kmetijstva se ni polagalo tolike važnosti na ohranjevanje naših naravnih bogastev. Tukaj v Ontario smo priče naglemu izpre-minjanju naše okolice, katero povzročata v večini primerov veliki razmah industrije in sta Ino naraščanje prebivalstva.
Zato čutimo posebno hvaležnost, ko vidimo da iz dneva v dan kmetovalci Ontaria kažejo večje zanimanje za ohranjevanje in očuvanje naravnih bogastev, s katerimi smo bili obdarjeni.
Noben prevdaren državljan ne bo brez premisleka zapravil svoje bogastvo z nepotrebnimi izdatki. Pravtako nebo s pre-vdarkom zapravile bogastva drugih ljudi. Rajši se bo s svojimi silami pridružil onim, ki pomagajo ohraniti stvari in reči, ki predstavljajo pravo vrednost pokrajine.
Zagotovimo si bodočnost z današnjo načrtno in zdravo v ohranjevalno metodo.
ONTARIO
For further information consult your Agricultura! Representative or vvrite or visit:
THE ONTARIO DEPARTMENT AGRICULTIIRE
,	6AST BL.OCK. FOURTH F^OOR, PARLIAMENT BUIVOINCŠS. TORONTO
Toronto .
•	6. marca je bilo zopet slovesna
podelitev državljanstva v City Hali. Izdajatelj Telegram John Basset je v nagovoru izjavil, naj novonaseljenci ne smatrajo, da se morajo asimilirati Kanadi, ampak samo integrirati.
•	Tri sestre in ena novinka-Družba presv. Srca, ki so zbežale 1. 1956 iz Madžarske in so nekaj časa delovale med begunci v Avstriji, so prispele v Toronto in se pridružile tukanjšji skupini, ki vdržujejo dnevno zavetišče in knjigarno Korda.
•	The Afričan Students Foundation s sedežem v Torontu je omogočila 63 študentom iz Afrike, da nadaljujejo študije na univerzah v Kanadi. Lani so zbrali 5400.000, letošnji cilj je $750.000, ki so potrebni za nadaljevanje študij teh, ki so že v Kanadi in za nadaljnjih 60 študentov za prihodnje šolsko Jeto. Naslov organizacije je: Afričan Students Foundation, 146 Yonge St., Toronto.
•	Toronlske knjižnice so dosegle v marcu tega leta milijonsko knjigo. Vsako leto kupijo sicer kakih 70.000 do 90.000 novih knjig, toda mnogo se jih obrabi in nekatere zastarijo, tako da je čisti letni prirastek samo okrog 15.000 do 20.000 knjig. Milijonska knjiga je The Tovvn of York 1793—1815, ki jo je zbrala in priredila Adith G. Firth.
•	14. aprila so ponovno odprli renovirano knjižnico na 145 An-nette Street, ki je bila zgrajena 1. 1909,
VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM SE
PRIPOROČA RESTAVRACIJA
ANTIGONSSH
•	The Canadian Federation oj Catliolic Cottege Students je organizirala v okviru svoje organizacije na tukajšnji univerzi dvodnevni seminar o vodstvu. Predavali so professorji, predavanjem pa je sledila vedno debata. Udeležba je bila letos mnogo boljša kot prejšnja leta, čeprav bi mogla biti v primeri s številon študentov še večja. Dekleta' so bila zastopana mnogo močneje kot pa je njihovo razmerje na univerzi.
Predavali so preč,. F.X. MacNeil o vodstvu, dr. E. Monahan o vlogi katoliškega akademika v akademski samoupravi, dr. R. čuješ o odgovornosti katoliškega akademika za občo blaginjo in dr. N. Murphy o katoliškem diplo-mirancu in sodobnem svetu.
•	Ženski in moški pevski zbor sta priredila nad vse uspeli koncert in 14. aprila v univerzitetni dvorani. Profesor glasbe dr. Egan je vključil v program tudi dve nemški in eno slovaško pesem. Vsi so izrazili obžalovanje, da je bila to zadnja prireditev pod njegovim spretnim vodstvom, ker zapušča univerzo. Pevska zbora imata v načrtu ohraniti ta koncert v posebni priredbi na gramofonski plošči.
•	Zaradi narastlega števila diplomirancev bo slovesna predaja diplom in akademskih časti trajala letos dva dni.
•	štiri skupine krščanskega družinskega gibanja (CFM), ki delujejo v Antigonishu, pripravljajo poslovilno zabavo za okrog 60 udeležencev enoletnega tečaja za socialne voditelje, ki se bodo v kratkem vrnili na svoje domove od Koreje do Peruja.
brp pripravljeni koncerti, izvrsten cerkveni pevski zbor, Mladinski zbor, šolski pevski zbor, to so torišča njegove dejavnosti. Vedno znova slišimo nekaj novega: ali na koru, ali na koncertu. Pesem, bodisi narodno, bodisi- cerkveno, ki jo je glasovno oblikoval naš p. Vendelin. Smo lahko ponosni na njega. Tudi ta koncert, ki je bil pod sponzorstvom Slov. kat. ak. starešinstva je bil verna slika njegovega glasbenega ustvarjanja. Na tem koncertu smo tudi lahko spet občudovali mojstra — pianista, prof. glasbe dr. Alfreda Fišingerja, ki je zaigral v prvem delu koncerta Variacije na pesem "Po jezeru". —« Koncert je imel dva dela. V prvem delu je pevski zbor zapel; Slovenski svet, ti si krasen, nato je nastopil g. prof. Fišinger. Nadarjena mezosopranistka gdč. Marija Kranj c, ki študira glasbo na De Paul Univerzi je zapela: Voce di donna, Liebst du die Schoenheit, Like Barley Bending in v slovenskem jeziku nezakonska mati. Zlasti zadnja, se mi zadi, je bila najbolj občutno podana. Prvi del je zaključil orkester, 'ki ga sestavljajo dijaki De Paul Univerze z Venčkom narodnih.-— V drugem delu koncerta je spet nastopil orkester s Fantazio na narodno pesem in Overturo k opereto "Sneguljčica'. Gdč. Marija Kranjčeva je zapela odlomke iz skladb p. Vendelina: Sonce v zatonu (Sneguljčica), Mati (iz spevoigre Sirota Jerica), Spev čarovnice (iz spevoigre Materin blagoslov ter latinsko Sub tuum praesidium. — Mladinski zbor je podal Sanctus iz maše Auxi-iium Christianorum, uspavanko iz spevoigre "V kraljestvu zelenega malika". En hribček bom kupil ter finale iz operete "čevljar in vrag". Za zaključek so natopili skupno Cerkveni zbor, Mladinski zbor in orkester z Ave Maria, Zabučale gore ter Pozdravljena Kraljica. Ves drugi del koncerta so predstavljale izključno sklade p. Vendelina. Videli smo slikovito pestrost pesniške in skladatelj ske zamisli. Moramo omeniti^ tudi to, da je pri besedilu (sp*evoigra "V kraljestvu zelenega malika") tudi sodelovala naša čikaška pe-
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika In notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715
HOUSE
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
r
AMERICAN EXPRESS CARD5
Hotiored
snica gospa Milena šoukal-ova.— Udeležba je bila prav lepa in vsak je odhajal zadovoljen
• Slovenske akademike v Ameriki, ali SAVA-ne že pozna mo. Idealna mladina, ki se trudi ohraniti slovensko ime in besedo v svojih vrstah. Ti mladinci so nam pripravili nepozaben večer v soboto 14. aprila v cerkveni dvorani. Pod spretnim vodstvom bivšega igralca ljubljanske drame g. Cirila Ffeifer-ja so podali Alois Johannes Li-pertovo duhovno igro Mrtvaški ples. Prireditev je imela dva dela. V prvem delu je po pozdravnem nagovoru predsednika SAVE g. Ing. Toneta Arka, recitiral g. Lojze Arko Prešernovo Memento mori. Mladinski zbor (fantje) so pod vodstvom p. Vendelina zapeli "Večerni zvon", nakar so nastopili Šoukalovi in Ermanovi najmlajši ter ljubko zapeli Gospod ostani z nami, mezosopranistka g. Milena šoukal je zapela Shubert-ovo Deklica in smrt. Nato so nastopili igralci. Oder je bij okusno pripravljen in izdelan po zamisli režiserja. Vrstilo se je 11 slik. Ena za drugo, kakor na filmskem platnu. Nobenega odmora, le padec zavese in hitra primerna sprememba je označila naslednjo sliko. Težko reči, katera je bila lepša in po vsebini bogatejša. Vsaka je globoko odjeknila pri gledalcih. Kako tudi ne! Saj je bila nanizana zgodba, ki se po navija prav vsak dan na naj raz-
£
o
(
\
Jbassett
r-JT-nj-
Zvezni Progresivno konzertativni kindidat za Spadina okrožje je odprl pisarno na
• 485 Bloor St. VVest, Toronto 4
če prebivate v tem predelu mesta
SPADINA OKROŽJA,
vam bomo v naši pisarni radi pomagali v vseh zadevah, ki se tičejo vlade g. Difenbakerja v Ottawi.
• Mi vam lahko odgovorimo na vpalanja v vseh jezikih.
(Publishcd by the Spadina Riding Progressive Conservative Aisociation)
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti.
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
(ARL VIPAVEC
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronlo, Ont. — EMpire 4-4004
ohtad i	Prenočišče, hrana, ogled
rwiUK 1	. ....._ Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM ■ TALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion BLED i *
' *
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
ličnejše načine in odtenke. Smrti ne moremo uiti, pa naj je to berač, ki ga tare revščna, bo-gatinec, ki ne ve kam z denarjem, vojak, ki z orožjem osvaja svet, pa se smrti ubraniti ne more, mati, ki se bori z dušo in srcem za ljubljenega otroka, dekle v cvetju pomladi, polna upanja, ljubezni in strasti, cesar, kateremu se vse klanja, toda pred smrtjo mora kloniti tudi on.... Igralci so mojstrsko podali igro, niso Je igrali, ampak igro živeli. Glavno vlačo Smrti je karakteristično in veličanstveno podal režiser g. Ciril Pfeifer. Oskrbnika ja igral g. Lojze Arko; ljubek je bil nastop Angela v osebi gdč. Ana Maria Gonja. Ima prikupljiv glas in bo, če bo marljivo vežba-la, krepko šla v smeri Marije Kranjčeve. Prav posrečen je bil g. Lojze Gregorič v vlogi berača, vloga trgovke je bila kakor nalašč za gospo Ivanko Gerželj,
prav dober je bil v vlogi vojaka Stanko Simrayh, skrbečo mater je naravno podala gospa Ema Erman, prisrčna in kar moč naravna je bila ljubica, ki jo je igrala gospa Mija Rode, kot vedno je bil tudi tokrat kos svoji nalogi v vlogi cesarja Marjan Edman ml. Napovednovalec Ivan Gerželj je lepo povezoval sliko za sliko, glas Gospoda Boga je bil kot gost France Rozina iz Mihvaukee-ja. Prav dobra je bila glasba in svetlobni učinki. Pri klavirju je sodelovala gospa Nelca Palčič. Skratka: Bilo nam je, kot da smo v velikem mestnem gledališču, še več, kakor da smo, v cerkvi. Saj je bila igra kakor ena velika pridiga za vsakogar. Vse je bilo lepo zlito v umetniško dovršeno enoto. Igralcem in g. režiserju naše
Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča
JOEDERMASTJA
'V	v
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS
Pristne krajnske klobase, kislo zelje-in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8-0830
priznanje in čestitke. Upamo, da nam bodo ti mladi talenti pod isto skrbno režiserjevo roko pripravili še kaj novega. Le eno naj bi dodal: Udeležba bi lahko bila mnogo večja. Vsak, ki je to igro zamudil, je zamudil nekaj velikega. Drugič dajmo z veliko udeležbo in z največjim razumevanjem priznanje idealizmu te mladine. Slovenstvo in kultur-nost pokažimo predvsem v praksi. — Mg.
• Vile rojenice — so se oglasile v družini odbornika SNZ Ivanke in Metoda Žerdin na 2031 W. 23rd Str. Osrečile so ju z deklico, prvorojenko, ki bo nosila ime Andreja. Srečnima sta-rišema naše čestitke rz željo, da bi prvorojenka Andreja bila
družini vedno v veselje in ponos!
• Slovenska poštenost je prišla v svetovne časopise. Mladi Jerome Šoukal je šel z bratoma v sobotno slovensko šolo. Na cesti je našel—dobitek—200 dolarjev. Kdo drug bi si privoščil nekoliko veselja: sladkorčke, kino itd. Ne pa naši slovenski fantje. Denar so oddali na pristojno mesto. Njihova imena in slovenska poštenost je prišla v velike dnevnike kakor Chicago Tribune, Chicago American, SuriJ Times, in Dayly News. Celo slike so prinesli. Čast fantom, ki so ponesli slovensko ime-v -javnast. Listi so izrecno poročali, da so šli v slovensko sobotno šolo. Čast tudi roditeljem, ki so otroke tako lepo vzgojili!
Chicago
•	Kulturni odmevi. — Dasi že skoro izven redne sezone, smo imeli priliko videti in slišati dve važni kulturni prireditvi, ki zaslužita vso pozornost in je vredno, da o tem nekaj napišemo.
•	Koncert, posvečen skladbam p. Vendelina Spendov, OFM, dne 7. aprila je bil prvi omembe vreden dogodek. P. Vendelina poznamo kot izvrstnega pevovodja, še več, izkazal se je tudi kot odličen skladatelj in komponist. Poleg dušno pastirskega dela v fari, je ves posvečen nauzikL Odkar je dokončal študije na De Paul univerzi v Chicagu, kjer je dosegel Master Degree, se ie vrgel neumorno na delo. Do-
ALKOHOLNIH PIJAČ V ONTARIO
Stopilo v veljavo 1. aprila 1962,
da vam ni treba več imeti ali pokazati dovoljenje za nakup alkoholnih pijač v LCBO trgovinah.
Toda to ne pomeni, da je zakon, ki prepoveduje nakup alkoholni pijač (alkohol, vino in pivo) mladoletnikom (pod starostjo 21. let) kaj olajšan.
Nasprotno, med tem ko bo preusmeritev nagih alkoholnih zakonov olajšala nabavo upravičencem, se bodo zakoni in uredbe proti tistim, ki bodo nabavili alkoholne pijače za nedovoljene namene (posebej še nakup istih po mladoletnikih), najstrožje izvajali.
Sodelovanje vseh dobrih državljanov za striktno izvajanje zakonov o nabavi alkoholnih pijač je zares zaželjeno.
Honourable Allan Grossman, Chief Commissioner The Liquor Control Board of Ontario Toronto, Ontario
MIRU
Bolj kot kdaj koli preje od 1940. leta sem, dolgujemo danes posebni pozdrav — članom-državljanom v kanadski vojski, ki so vedno pripravljeni braniti našo svobodo ter pomagajo čuvati svetovni mir.
DEPARTMENT 0F NATIONAL DEFENCE
• , a
"r
NOVICE
Jugoslovansko gospo« darstvo pred novimi težavami
O Jugoslovanskem gospodarstvu je NEW YORK TIMES zapisal v svojem uvodniku dne 27. marca naslednje:
"Statistični podatki jugoslovanskega gospodarstva v letu 1961, ki so sedaj na razpolago, kažejo, da je gospodarski razvoj nazadoval. Izvoz je nepričakovano padel, med tem ko je uvoz rastel še naprej, tako da je neugodna plačilna bilanca znašala lansko leto približno 250 miljo nov dolarjev. Delavske plače so se dvignile bolj kot produktivnost, kar je prigomoglo k dvigu cen— ki ga je bilo možno napovedati,—to je činitelj, ki je na drugi strani pripomogel k manjšemu izvozu. Z ozirom na to, ker mora Jugoslavija plačevati velike dolgove tujim upnikom, jo lahko čaka viharno gospodarsko vreme...."
Po vsej verjetnosti je to "ekonomska podlaga" najnovejšega družbenega pojava v Jugoslaviji—politične amnestije, ki naj bi napolnila vladne zakladnice s tujimi valutami, ki jih komunisti potrebujejo.
Ukrajinci so se pridružili Madjarom
Bela Fabian, predsednik Federacije bivših madžarskih poli tičnih jetnikov v New Yorku je izjavil v pismu "Svobodi": "Ob tragični obletnici 4. novembra 1956 želimo počastiti junaštvo petih ukrajinskih divizij, ki so se pridružila madžarskim upornikom ter so se junaško borili ob njihovi strani, dokler niso podlegli premoči sovjetskih tankov. Ostanke te armade so poza-prli in pozneje deportirali v Sibirijo...."	, ] ,
16 protikomunistov je bilo deležnih iste usode kot Bandera
Ameriška tajna služba CIA je priskala smrt 150 političnih sebnosti, ki so umrle v zadnjih petih letih na področju članic NATO in v Južni Ameriki. Za 16 primerov so ugotovili, da so bili usmrčeni kot ukrajinski voditelj Bandera z fostrekom strupa in da niso umrli naravne smrti, ka kor so doslej domnevali
NOVI PREDOR SKOZI ALPE
Italijo in Švico so povezali s 3.7 milje dolgim predorom pod Velikim prelazom sv*. Bernarda, ki bo na razpolago ta avtomo bilski promet. Tako bo promet možen tudi v zimskem času, ko je prelaz zaradi obilice snega nepreihoden. Predor bo posebno korstil pošiljanju italijanskega sadja in zelenjave na sever ter zimskemu turističnemu prometu na jug.
Predračun za Peace Corps potrjen
Poslanska zbornica in senat sta potrdila predračun za pomoč gospodarsko zaostalim pokrajinam v obliki prostovoljcev Predračun za drugo leto tega podviga znaša 63.7 milijonov dolarjev, kar bo omogočilo dvigniti število izvežbanih prostovoljcev v 1. 1963 na 10.000.
Prva postaja na zemlji za komunikacije s pomočjo satelitov
Bell Telephone Company je zgradila v gozdnem področju države Maine prvo zemsko po stajo, ki bo sprejemala signale ki se bodo odbijali od nameravanega sistema umetnih satelitov. Ta sestav bo omogočal televizijsko mrežo, ki bo združila v enoto ves svet. Prvi poizkus 3 maja je popolnoma uspel.
Ameriški naborniki — nad polovico nesposobnih
Narobniki v ZDA, ki so bili poklicani v vojaško službo, so bili v večini odklonjeni. Potrjenih je bilo samo 48.8% od vseh vpoklicancev v obdobju 1958— 60. 51.296 nesposobnih odpade v na nesposobnih, 23.6% duševno na nespošbnih, 23.6% duševno nesposobnih, 3.1% fizično in duševno nesposobnih in 2.49-6 moralno nesposobnih. Upoštevati pa je treba, da se jih mnogo iz istih letnikov javi prostovoljno 2a vojaško službo in ti so po navadi sposobni za službo. Pri prostovoljcih jih odklonijo samo 7.3%.
Kardinala še ne bo to jesen
Tvrdka Ford je nenadoma spremenila že objavljene načrte, da bo postavila jeseni na trg manjši avto kot je dosedanji tip kompaktnih" avtomobilov Car-dinala. Pravijo, da je razlog za to spremembo stalno padanje nakupa majhnih avtomobilov. Vse evropske tvrdke, ki prodajajo majhne avtomobile, imajo težave s prodajo, ki je padla v ZDA od viška 600.000 avtov 1. 1959 na 380.000 1. 1961. Edino izjemo predstavlja Volksvvagen.
Sovjetski način gospodarskega izžemanja
Aleksander Kutt, estonski ekonomist, je ugotovil na podlagi uradnih sovjetskih statistik, da znese gospodarsko izkoriščanje Sovjetov njenih evropskih satelitov približno eno milijardo dolarjev letno. Metoda je enostavna: satelitske države morajo prodajati Sovjetom svoje izdel ke pod ceno in preplačati vse, kar uvažajo iz Sovjetije. L. 1956 je Sovjetska zveza n. pr. kupovala žito na Zapadu po $62.30 za tono in ga prodajala satelitom za $82.60, v 1 1957 so bile odgovarjajoče številke $58.40 in $81.10. V 1. 1961 so Sovjeti računali satelitom 300% višje cene v 41 predmetih, s katerimi so trgovali.
•	Po statističnih podatkih pora bijo države naslednje odstotke narodnega dohodka za socialno skrbstvo vseh vrst: Japonska 5.4%, ZDA 5,7%, Švica 8,2%, Itafi-ja 14,2%, Avstrija 16,5%, Francija 17,9% in Zapadna Nemčija 20%.
•	Taborenje je zelo priljubleno v Zapadni Nemčiji. Taborišča so registri trala v lanski sezoni 2,270.00 taboriščnikov in 6,226.400 prenočnin, porast za 13.6% in to kljub neugodnemu vremenu v avgustu. Tujcev v taboriščih so našteli v juliju 433.200 in v avgustu 305.500; mnogi so prišli taborit celo v zapadni BerlLi.
t. i
ALI
NAJ SE OPERACIJA GOSPE POTOČNIK ZAKASNI VSLED PAPIRJENJA STEN NA DOMU GOSPE ŽUPANČIČ
i
Izgleda čisto preprosta želja. Zdravnik ge. Župančič je mnenja, da je ona toliko zdrava, da gre lahko domov, toda ona je izrazila željo, da še ostane v bolnišnico "... samo za nekaj dni, ker dome preurejajo spalnico" Toda njena soseda, ga. Potočnik, potrebuje neobhodno operacijo, a bolnišnica nima niti ene postelje prazne, Ga. Župančič, kot nekateri drugi pacijenti, ki žele ostati v bolnišnici za nezdravstvene razloge, niso pomislili, da bi kdo drugi želel dobiti posteljo in prostor v bolnišnici.
V teh dneh, ko naše prebivalstvo tako hitro raste in vedno več bolnikov rabi postrežbo je zaželieno panoetno sodelovanje vseh, da se tako zagotovi čim uspešnejša uporaba bolniških postelj'in izvežbanega osebja, k. ga ze imamo. Tu ni samo vprašanje izgradnje novih bolnišnic ali dodatka števila postelj. Te niso le drage za nabavo in upravljanje, ampak so na drugi strani bolniške postelje le malo vredne če ni dovolj no Število zdravnikov strežnic in drugega visoko kvalificiranega tehničnega bolniškega osobja ki lahko nudijo potrebne usluznosti.	3 ' '
lilUHiH'!! Ii,l Zahteva po zdravniški negi je edini razlog za osebo, da zasede bolniško posteljo.
i j
Tu je način, kako VI lahko pomagate
1.	Ne prosite vašega zdravnika, naj vas pošlje v bolnišnico, če to ni njegova zahteva.
2.	Vaš zdravnik naj odloča, kake uslužnosti rabite v bolnišnici.
3.	Bodite pripravljeni, da prepustite vašo posteljo drugemu paiientu, kadar vaš zdravnik odloči, da lahko zapustite posteljo.
KAJ LAHKO TO POMENI . . .
Ce bi znižali povprečno število dni bolnikovega zdravljenja v Ontarijskih bolnišnicah za en dan, bi tako uporabne bolniške postelje nadomestile 6 bolnišnic s 500 posteljami, ali 12 bolnišnic z 230 posteljami, ali 24 bolnišnic s 125 bolniškimi posteljami. Gradja teh bolnišnic bi stala najmanj 50 mijonov dolarjev, in uslužnosti, ki bi omogočile obstoj tem 3000 bolniških postelj bi dodatno stale 21 miljonov dolarjev VSAKO LETO. Poleg vseh teh stroškov pomisli, kako bi krajša doba bolovania v bolnišnicah prešla preko pomanjkanje bolniških strežnic in drugega usposobljenega bolniškega osobja!
Msi jim. jLj Mil
MANJ
v BOLNICI
BO PRIHRANIL
3.000 bolniških postelj = S50. miljonov +$21. miljonov na leto.
l^lfffi^ftilV.lll.i .i Tiskano v interesu boljše bolniške uslužnosti v Ontario po naročilu '
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION
;SI9® VOMGS SfRSST,
TORONTO 7» ONTARIO
. ONTARIO '
Cleveland
Hon. L.B. Pearson, voditelj Liberalne stranke v Kanadi. To je najnovejši portret voditelja opozicije, delo fotografa g. G Campbell-a, ki je uslužben pri podjetju Ashley & Crippen v Torontu.
•	Pomladansk koncert Glasbene Matice	""V
V nedeljo popoldan, dne prvega aprila, je Glasbena Matica priredila v Slovenskem narodnem do mu na S t. Clairju svoj pomladanski koncert. Spored je obsegal vrsto ljubkih slovenskih umetnih in narodnih pesmi. V drugi del sporeda pa so vključili tudi tri odlomke dunajske glasbe Johanna Straussa. Na sporedu je bila tudi Avsenikova pesem: Tam kjer murke cveto.
Zbor in solisti so pod vodstvom dirigenta g. Antona g ubija ponovno prepričali poslušalce o svojih kakovostnih pevskih in izvajalnih sposobnostih in talen-1 tih, ki nikdar ne popusta.
•	"Prva legija" Slovenskega! odra	< • • -
Na tiho nedeljo, 8. aprila, p«r poldan je Slovenski oder podal na odra nove šentviške dvorane dramo ameriškega pisca Emme-ta Lavervja, v prevodu Jožeta Pogačnika, Prva legija. Drama prikazuje življenje in notranje Dorbe udov jezuitskega reda v nekem ameriškem kolegiju, a njeno jedro je občečloveški problem vere. Tako jo slovenski oder izbral za svojo letošnjo pomladansko ia postno pred-
stavo res lepo, globoko in dovr šeno dramsko delo. Težko nalo go, ki si jo je naložil s to dramo je Slovenski oder po svojih mo čeh in prilikah lepo in dostojne izpolnil. Igra je zapustila pr številnih gledalcih najgloblji vtis in so jo smatrali za eni doslej najlepših vprizoritev Slo venskega odra. Režiral in lep< scenerijo je zamislil g. Milar Dolinar.
• Občni zbor Slovenske pristavi
V soboto zvečer, 14. aprila, si je v Baragovem domu vršil 1 redni občni zbor Slovenske pri stave. Odborniki so podali po ročila o delu uprave. Dosedanj uspehi dela so bili najbolj očitn v poročilu g. Hinka Lobeta, od bornika za članstvo in finance katerega delovanje je v največj meri omogočilo uresničitev za misli in vsejalo seme razvoja z: bodočnost. Tako je mogel v svo jem poročilu namigniti, ne ii na dosedanje uspehe, ampak tu di nakazati optimistčno razvo„ v bodočnosti. Konkretne načrt« za ureditev in izgradnjo pristavi pa je prikazal v svojem poročili odbornik g. ing. Franček Goren šek, ki je bil načelnik gradbene ga odseka, izdelal in razmnoži načrte. Iz poročil odbornikov j; bilo očitno veliko zanimanje članov za pristavo, kakor tud. navdušenje, ki so ga potrdili i prostovoljnim delom na pristavi, veliko število prireditev v preteklem letu, kakor tudi številna udeležba na njih, številni posamični obiski in taborenja mladine in družin. Na občnem zbora je bil ponovno izvoljen stari odbor, z eno izjemo, pod predsedstvom požrtvovalnega g. Jerneja Slaka.
• Prva obletnica slovenski!«
Jddaj na postaji WXEN.
V začetku aprila je minilo eno eto odkar se je v Clevelandu na -adijski postaji WXEN, "postaji larodov", začela enourna vsako tnevna slovenska radijska odda a. Spored vodita ob sodelovan ,u g. Pavla Borštnika, dr. Milar 'avlovtič in g. Rado Menart Spored je vedno pester in zani niv in vključuje tudi novice ir. comentarje g. Borštnika. Vod itvo oddaj tudi vedno skrbi za o, da je spored primeren dobi, jrazniku ali dnevu. Tako sta ve iki teden in velika noč našla jolnega izraza v lepo prirejenem sporedu.
• Konec dramatskega društva Ivan Cankar"
Tekom preteklega meseca se e v Clevelandu razšlo dramatiko društva "Ivan Cankar", ki e bilo eno naj delavnejših slovenskih društev v Clevelandu v iesetletju pred drugo svetovno .ojsko in prvih let vojske. » Naro&suia
Najlepša hvala onim, ki so ;e odzvali in poravnali naročni-10. Prosimo pa tiste, ki tega še liso storili, da posnemajo njih •gled.
Ministerski predsednik g. J. Diefenbaker in kandidat Konservativne stranice okrožje g. J: Bassett, lastnik Torontoskega dnevnika "Toronto Telegram".
za opadina
• 11. aprila je začela delovati
>rva kanadska atomska elek-rarna, ki bo po nekaj mesecih loizkusov začela proizvajati paro in električno energijo. Ta poizkusila tovarna blizu Rolphto na s kapaciteti 20.000 kw je prototip velike elektrare, ki jo že zidajo ob Huronskem jezera in ki bo proizvajala 200.000 kilo-wattov.
Najnovejši jugoslovanski zakon o amnestiji
Prizadevanje jugoslovanskih
komunistov, da bi spremenili klasifikacijo političnih beguncev \ gospodarske izseljence, je opazovati že nekaj časa zlasti v prizadevanju državnih predstavništev \ tujini, da bi pregovorili begunce bodisi vrvnitev domov, bodisi vsaj na obisk. V obeh primerih pričakujejo od tega porast tujih deviz, ki jih očitno zelo potrebujejo. 29. marca t.l. pa je začel veljati najnovejši zakon o amnestiji, ki bo koristil kakemu tisoču oseb, ki so zaprte v državi samii ki pa je namenjen predvsem kot vaba kot računajo 150.000 vojniili in povojnim emigrantom, da bodo lahko "uredili svoje odnose z do movino". Cena za to ureditev je kaj velika: 1) vsakdo se mora pri javiti jugoslovanski oblasti v tuji ni in vložiti prošnjo za ureditev tega razmerja, ki pomeni isto kot vsaj teoretično priznanje lastne krivde; 2) tudi ča, ga sprejmejo kot epokorjenega grešnika, ne bo-
do nikomur povrnili gospodarske škode, ki so mu jo povzročili Konfiskacije premoženja in po dob no so dokončne.
Pogoji "normalizacije" očitne dokazujejo, da ne gre za nobene spremembo v mišljenju, marveč [>amo za praktični kompromis, k ne bo kompromitiral komunis tičnih voditeljev, ki pa bo nudi praktično možnost izkoriščanj; d o m o t o ž j a in navezanosti na domovino tistim, ki se jo zapustili iz ideoloških razlogov
Kolika je potreba po valutah dokazuje že dejstvo, da je Izse [jenska Matica poslala pismo ir izrezek iz Dela celo uredništvi' Slovenska države.
Družinske doklade za priseljence izenačene z rednimi
S. 1. aprilom so bile družinske doklade, ki so jih sprejemali do-
slej priseljenci v znesku $5.— za vsakega otroka do 16 let, dokler po enoletnem bivanju ne dobe pravice do redne doklade, izenačene z rednimi. Znašale bodo kot ?a ostale $6,— za otroke do 10 let, in $8.— za otroke od 10 do 16 leta. Ker ne bo več razlike, bo tudi izplačevanje preneseno v ministrstvo za zdravje in blagostanje, ki izplačuje redne doklade. Mnogi so pričakovali, da bo vlada zvišala doklade, toda zadnji predračun je zvišal zamo znesek, ki ga smejo davkoplačevalci odpisati za vsakega otroka, od $250.— na $300.—. Računajo, da bo kakih 80.000 davkoplačevalcev na ta način oproščenih davka, toda to ne pomeni nobene pome>-či družinam, katerih dohodki so tako nizki, da itak ne plačujejo davka, ki bi pa zvišanje najbolj potrebovale.