38
l)r. 1. Tavčar: Otok in Strnga.
Otok in Struga.
Novelota.
•Spisal dr. Ivan Tavčar.
ekje na Slovenskem se vije precej mogočna reka mej širokim
poljem. Hudobna voda je to! Kjer koli se zavije, zajeda se
globoko v ilnato zemljo, ter napravlja peneče vrtince. Dolgo-
časno olšje jej senči bregove. Če pa se z dalje ozreš po tej vodi,
zdi se ti, da je struga nalita s samim črnilom.
Prav pri bregovih raste loček, ali gleno in tista resnata. povodna
trava, ki se sedaj vzdiguje, sedaj zopet k tlom potaplja, kakor bi s
svojim nemirom hotela pokazati, da tudi njej ni po volji mokro
stauišče v temnili valovih.
Tu pa tam se iz ločka vzdigne povodna ptica, ter leta, tužno
kričeč, nad vodo. I^e redko kje. zagledaš ribo na vršini, samo, otožno,
kot je vse otožno pri tej vodi. V globini pa preži tolsti som, ter se
sedaj pa sedaj s brusfem zažene za svojim plenom.
Tik levega obrežja vleče se prašna cesta, polna črnega prahu.
Polje ob strani je obdelano s koruzo, glavnim pridelkom nerodovitnej
krajini. Vsak trenutek te srečavajo lačni obrazi; vsak korak se ti
odkriva revščina in beraštvo. Če pa se nad taboj razteza še sivo,
oblačno nebo, imaš občutje, kakor da si v kraji, ki sta ga ravnokar
smrt in lakota s svojo grozo prepluli!
Iz širnega polja se omenjena reka končno zavije v ozko dolino.
Tam pa je krajina prijetnejša. Črni gozdovi se na obeh bregovih do
visokih gorskih grebenov razprostirajo, mej njimi pa napravljajo zelene
senožeti, njive iu vinogradi harmonične lise.
Kavno na istem mestu, kjer se reka skrije v dolino, postavili
so naši predniki grajščiui podobuo poslopje. Od nekdaj so tu gospo-
dovali mogočni iu premožni baroni iz Struge, kakor so se po tem
svojem, tik reke stoječem posestvu imenovali. Ali tedaj, ko se naša
pripovest pričenja, je Struga skoraj podrtimi. Njeno zidovje je razrito,
odrgneno, rujavo-rudečkasto. in razpokano. da se je bati. da zleze
poslopje vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širocega grada tiče
tanki stolpiči, na katerih so strešice sumljivo naguene, kakor da so
se ti štirje stolpiči napili kislega vina, in jih sedaj glava l>oli! Na
dvorišči stoji kapelica, z visoko, kupli podobno streho.	/
Krog grajskih zidov rastejo koprive in druga taka slaba zelišča.
Uadje in kuščarji imajo tu notri svoja selišča. Za poslopjem se po
hribu navpik razteza vrt, ki je bil morda nekdaj čedno in okusno
obdelan. Ali sedaj poganja trava po peščenih stezah, in mesto rož
in cvetja se šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganim
ostrešjem gnezdeči, pojajo se nad poslopjem v zraku, ter s svojim
kričanjem napravljajo nemir. Človek pa se malokdaj prikaže iz
žalostnega tega dvora. Ali vendar je istina, da se je še stanovalo
na Strugi. Ti pa, ki so prebivali v njej, pretrgali so bili uže davno
vse vezi mej svetom in mej saboj.
Komaj četrt milje pod Strugo se dolina mahoma razširi. Sredi
reke se očem odkrije precej velik otok, obrasten s smerekami,
brezami in trepetlikami. Xa tem otoku se dviguje ponosno poslopje,
grad Otok. S svojimi stolpi in strmimi strehami je grad romantično
krasen. Človeku, iz dalje to poslopje opazujočemu, pa se dozdeva,
kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka. ki so ga mimo hiteči
časi tu pozabili. In vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visocega
portala tropa svitlih vitezov, ali pa da se prikaže na balkon v tesno
obleko zavita gospica s širokimi, nagrbaučenimi rokavi.
Modeme naprave krog grada, lope in drevoredi človeka pač
hitro v zdanjost pokličejo. In če umazani grajski hlapci s kletvinami
tolste konje na vodo pripode, raztopi se takoj tudi romantika. Mimo
Otoka pa se leno vali voda, globoka in zeleno-tenma. Nekoliko čolnov
je privezanih pod vrbovjem in po vodnej vršini se gonijo gosi, race
in trije ali štirje mogočni labudje.
Lep kraj je to! In tem lepši se ti vidi, čj si prišel na Otok
mimo dolgočasne, podrte Struge!
I.
„Xamen moj je storjen! Čemu naj mi je še to pusto življenje?
In kadar imaš te vrste v rokah, pretrgana je uže nit mojega življenja!
In sam jo bodeni pretrgal, ter povrnil stvarnici svoje atome!"
„Moj Bog. če bi bil dobil žensko, kakor so je zaželele moči
kipečega mojega srca! Ali ti, Ana, bila si moje prokletstvo! ti si
tista teža, ki me vleče v pogubno globočino !"
„In ali si se le količkaj potrudila, da bi bila umcla čutila
moje duše V Vsak korak si mi ogrenila! In sedaj, ko se mi je
življenja, vsa sladkost odkrila, ko me vabi sreča od daleč, sedaj niti
zopet ti z nerazvezljivimi verigami tiščiš k sebi! Vse sein pozabil in
vsakemu sem odpustil! Samo tebi ne odpuščam! In na robu groba
imam jedino to zavest, da te sovražim, sovražim!"
Grotinja Ana je vse to mirno prebrala, in z glasom, kakor da
bi brala vsakdanje pismo ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši
pa je ponosno dvignila šc vedno krasno glavo, ter dejala mrzlo:
„Kliza, kak lantast je bil to!"
Grofica Eliza pa ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je trgala list
za listom na leskovem grmu, ki je raste) tik klopi, na katerej sta
sedeli. Ona pa se je razvnela:
„Kak lantast! In s sovraštvom do mene je šel v smrt! Ali
Ilog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja nikake
skrbi! Sramoto je zapustil meni in svojemu otroku! Tako strašno
sramoto! Da! tudi jaz ga sovražim, sovražim šc sedaj, ko je uže
davno razpadel v svojem grobu! In če se spominam tistega jutra,
ko so ga tam doli konec otoka valovi bledega in z zeleno travo
obvitega pripluli k produ, tedaj ga ni kota v mojej duši, kjer bi
tičalo najmanjše milovanje do tega grešnika! Gospod Bog ga je
udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil je smrt, katero je storil!"
„ „ 111 kako je vse to prišlo V" vpraša Eliza, nngrof Milan je
bil vendar tako resen značaj !ua
„Kako je to vse prišlo? Tisti romantični nagibi, kateri so
napravljali. da je bil slab gospodar, slab zakonsk mož, slab oče
svojemu otroku, ti nagibi so ga zapeljali, da je hladnokrvno preko-
račil meje spodobnosti, ter postal slabši od najumazanejšega umazanih
svojih hlapcev!"
„„In kako je prišel v dotiko z ono rodbino?""
Grotinja Eliza je besedo „ono" poudarjala. Potem pa še pristavila:
BnSaj ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi iz Struge, če
se ne motim!""
„Y starem sovraštvu!" odgovori grotinja Ana. „Tam gori nekje
pod Strugo tiči sredi vode gola skala. In nekdaj se je stari baron
/mislil, da je k tej skali privezati dal čoln. in da si je tam postavil
leseno lopo. Stvar pa ni bila všeč grofu. Milanovemu očetu, ki je trdil,
da je isto skalovje njegovo. Vnel se je prepir in potem dolga, dolga
pravda. Ali končno so državni gospodje razsodili, da tista pečina ali
tisti otok ni ne otoškega grofa, ne struškega barona, ampak jedino
le last državna! Zapravdala sta mnogo denarjev, ali pripravdala
Dr. !. Tavčar: Otok in Struga.	4l
si samo strupeno sovraštvo! Stroški pa je bil zvit lisjak, ter je
tiste petine kupil oil države in jih dobil v svojo last. Potem je
na njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala velikanska, bela
zastava s črnim grbom gospodov iz Struge. In vsako jutro je
priveslal k temu stolpu, ter »asih tudi sprožil mala dva topa, s
katerima je bil svojo trdnjavo oborožil. Stari naš grof pa se je jezil
in penil, in naj bolj tedaj, kadar se je tisto streljanje do nas razlegalo.
Z baronom iz Struge se nikdar nista pogledala več. In ko je necega
dne blisk v tisti stolp udaril, ter ga požgal in ga razdrobil, ni ta
prigodljaj stvari čisto nič izpremenil. V grob sta nesla svoje sovraštvo!"
Na roko si nasloni težko glavo.
nAli grof Milan je potem pozabil na isto sovraštvo, ter stopil
s Strugo v tisto pregrešno zvezo, katera ti neznana ni!11
„„111 koliko časa je stvar tebi skrita ostala V" vpraša Eliza.
,,Bog ve koliko? Vselej, kadar je prišla spomlad, hotel je takoj
iz mesta tu sem. In če nisem hotela, odšel je sam, ter me pustil z
otrokom. Tu na Otoku pa je lazil ves ljubi dan po teh smerekovih
gozdovih in pri tem je nekdaj staknil tistega revnega otroka. In
menil se ni niti plemenite krvi, ki se je tudi po njenih žilah
pretakala, niti starega njenega imena! Zapredel jo je v svoje pregrešne
laži. Iver s Struškimi nikdar občevali nismo, ga ni poznala osobno.
Tudi se je bila menda ravnokar povrnila iz samostana in sveta ni
po/.nala čisto nič. Delal jej je vse mogoče in nemogoče obljube, ter
jo kmalu imel v svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse — menda
še celo ob pamet! Oj to so bili strašni dnevi Kliza! Pomisli, ko se
je to vse zvedelo! Ti ne znaš, kaj je trpljenje! Ti tega ne veš!
Tudi jaz nisem vedela do tedaj!"
BBIn kako se je končno zvedelo vse?"" vpraša Eliza tiho.
„ Zvedeti seje moralo! Sedaj je od tedaj kake dve leti. Spomladi
smo bili prišli tu sem. Nekega večera sedimo ravno pri čaji. Milan
je bil čudno raznemirjen in razburjen. Na vsako vprašanje je ostro
odgovarjal. Kar pride sluga in pove, da hoče mladi baron iz Struge
z gospodom govoriti. In v istini je takoj za slugo vstopil baron
Konstantin iz Struge. Mlad človek je bil Tedaj je bil ravno dokončal
študije na univerzi, ter postal zdravilstva doktor, kakor so si mej
zimo aristokratični krogi dopovedovali. Govorilo se je tudi, da ima
čudno demokratične nazore. Jaz ga do istega večera nisem poznala.
Tedaj pa je hipoma stal v sobi, bled in razžaljenega pogleda. Milan
42
Dr. I. Tavčar: Otok in Struga.
je planil proti njemu, ter ga s silo vlekel iz sobe, in po stopnicah
navzdol. Nekov kmet ja je potem videl ob vodi hoditi. Prepirala sta
se in jezno kričala. Drugo jutro pa grofa ni bilo v gradu. Ali dva
dni potem so valovi vrgli njegovo truplo tam doli na prod. In kakor
mi je sedaj stvar jasna, končal si je sam svoje življenje!"
Nekoliko časa molči, kakor da bi ne mogla nadaljevati.
„ Potem pa se je sodnija polastila reči in mladega barona iz
Struge so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v vodo. In pričela se
je tista grozna pravda. Po časopisih so vlačili naše pošteno ime,
celemu svetu pripovedovali ta „ roman", milovali mene, milovali mojega
otroka, ter trgali čast starej, plemenitcj rodovini. Najmanjša stvarica
ni ostala skrita! Vse, kar so ti smerekovi gozdovi doživeli, vse je
moralo na jasni dan! In pa še le tista javna obravnava, h katerej sem
morala priti jaz in vsi moji strežaji! Vse se je trlo k obravnavi, ter
vestno poslušalo, kako da je oženj eni grof iz Otoka snubil baroneso
iz Struge. Oj to so bili trenutki! Barona pa so obsodili, da mi je
umoril moža, ker so ga priče videle, da je pozno v noči hodil z grofom
ol> bregu, ter kričal in se prepiral ž njim. Ponosno je trdil, da je
nedolžen, in s ponosom se je podal v ječo!"
Po kratkem prennlku nadaljuje:
„Bil je v istim nedolžen, kakor to pismo priča. V pozne j noči
in malo trenutkov pred .samomorom svojim je je pisal Milan v kmečkej
koči. Drugo jutro je je prinesel otrok v grad, ter je izročil oskrbniku.
Oskrbnik Igla pa je bil na vse jutro pijan in zamešal je list mej svoje
račune, ter pozabil nanj. In še le čez dve leti smo ga dobili. Barona so
takoj izpustili in pred nekoliko meseci je prišel v Strugo nazaj. Dobil je
podrt dom. Stari baron je bil še pred obsodi«) nagle smrti umrl, in dekle
je zblaznelo, kakor mi pripovedujejo. Vsem pa so postavili nekakovega
kuratorja; zemljo so dali v najem, spodili družino, prodali živino in denar
zaračunili 15og ve kam. Oglašali so se tudi dolžniki, in gospodarili, da
je bilo groza. Sreča je, da ima rodbina nekov denarni fideikomis, kate-
rega se dotakniti niso mogli. Mladi živi sedaj sam za se, lazi po gozdovih
in smrdljivih kmečkih kočah, ter zdravi umazane bolnike. Nikjer ga
videti ni! Olikano družbo sovraži, ter se je ogiblje. Žalostno življenje!"
lUzsrdila se je, ter zmečkala list v roki:
„In to, to vse je zakrivil ta človek! In meni očita moje obnašanje!
In še iz groba me sovraži! A tolažim se, da ga jc uže dohitela
pravična božja jeza!J
J. Šnman: Glasniške postave.	43
Molče je zrla potem tija pred se. Eliza pa je dejala mehko:
„.Hladno je! jiojdivc v sobo! In tudi mrak uže nastaja!Utt
Vstali sta, ter odšli z vrta. Pri klopi v leskovi grm pa se je
usedel slavec, ter zapel žalostno pesen o nesrečnej svojej ljubezni.
Votla pa je šumela mimo, ter s šumenjem morda pripovedovala drobuej
ptici o nesrečnej ljubezni, zavoljo katere si je nekdaj grof Milan
končal sam svoje življenje.
(Dalje prihodnjič.)
Glasniške postave in njihove premembe znaeijo
dobo v zgodovini jezika in naroda.
Spisal J. Šil 111 a 11.
tari Slovenci in dendenes Čebi, Poljaki, Itusi, gornji in spodnji
Srbi govorijo: prinesi mi vod v, imate rvbv; enako
govorijo tudi Bulgari: dobri-te kravi. Toda mi Slovenci,
Hrvati in Srbi imamo obliko vode: prinesi mi vode, imate
ribe, dobre krave. Ilodilnik jedniuski, imenovalnik in tožilnik
množinski ženskih samostalnikov na a, enako lunožinski tožilnik
možkih samostalnikov smo namreč v novi slovenščini posneli po
izgledu mehkih debel, t. j. kakor ima duša v rodilniku tudi že v
stsl. duše, enako so se po tej sliki zravnala tudi trda debla. Tako
je postala oblika vode iz vode po sliki in obliki duše.
Ta trditev se daje dokazati. V dokaz služijo goltniška debla,
n. pr. roka; roka ima v stsl. v rodilniku itd. raky, v nsl. roke
iz roke po sliki duše. Da bi oblika roke bila štora in iz one
dobe, v kateri so bile glasniške postave še obstoječe, imela bi se
navedena oblika glasiti roče, a nikakor roke, kajti k se je pred
e omehčeval, primeri otroče o tr oče t a iz otroče. Isto velja o
goltnikih g in h, n. p. noga noge iz noge mesto nogv; muha
m ulie iz muhe mesto muli v; tako tudi pri možkih samostalnikih
tožilnik množinski volke iz volke mesto volk v stsl. vli. kv,
l oge iz roge mesto rogv, dulie iz d ulic mesto duh v. I)a so
se goltniki k g h ohranili pred iz tega sinemo sklepati, da stoji
ta e mesto v, ki je bil trd glasnik; oblike roke noge muhe
volke itd. so tedaj mlade iu spadajo v 0110 dobo, v kateri so