79. številka. Trst, v soboto 6. aprila 1901. Tečaj XXVI Edinost I t aia enkrat u d*n. :«un stsie j is p f«ioikr,f. ob 4. uri zvečer. nt iMfa : u celo leto........24 kron za pol leta.........12 - u četrt let*........ 4 „ u en mesec........ - kroni Naročnino e plačevati naprej. Na nara fb* bret priložene nBrf1^!!;!!* *e uuravn r*ira _ Po tobakarnafc ▼ Trttu w prodajajo po-•Mcezne 'tevilke po S »totink (3 dtč info Truta pa po 8 utotink (4 nvč. Telesa itf. 47«. Oglaat ■e računnio po vrstah v petitu. Za ve č kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi ocrtani itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edt&gjttr je noč •v J Naročnino, reklamacije in oglane sprejema upravniSt vo. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trat. Lredulfitvo In tiskarna se uatiajata v ulici Carinila Siv. 12. Upmviiifitvo, In •prejemanje tiiseratov v ulici Molifi piccoio šiv. o, II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik "'—"i ■■ ■ ■ ------ Lastnik konsorcij lista „Kdinosf* 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs Vstajenje. Dan*-« je dan veselja » vsem širnem svet«. Kamor - koli je prodrla krščanska prost veta. kamor - koli padli žarki nje svetega. «»grevajočega slavč danes sr^a vstajenje Onega, ki je prižgal to sveto luč, pr«»$rnavši žnjo tmino iz človeških sn* ; slavč zmago resni**e nad krivico. pravice nad krivico, življenja nad smrtjo. Devetnajst vekov je'minolo odkar človeštvo peva Aleluja v proslavo svojega odrešenja, odkar se tope srca nod u t i som sijaja in veličastnega pomena tega eseljnokrščansitega slavja. Ze jm> letni dobi, v kateri spada ta veliki praznik, je prelepo simboliziran njega p« »men, je simlx>lizirano vstajenje, zmaga življenja nad smrtjo. Zima, doba mrtvila, odrevenelosti r**' je umaknila, narava l»ožja se je vzdramila iz trdega sna, v katere:ii so bile vklenjene nje ^ile : v deželo prihaja pomlad v svoji deviški, pisani obleki, obsuti z de-bte<**im cvetjem in bujnim st>čnim zelenjem : ■a mestu mrtvila je vsklilo snovanje in delovanje v veliki tvornici l>ožje narave, tem •udesu Stvarni kove vsemožnosti. Koli divna, izrazita. govoreča podoba vstajenja Onega, ki je, dvignivši ne iz groba, premagal smrt ;n jN»~lal milijonom ljudij v svet radostno sporočilo, da so v st varjeni za življenje! Poezija tega veliketra praznika odrešenja in krščanske prosvete je silna ; sn*e, ki je res r-r^e, človeško sr»*e, ako le ni nkamenelo, se ae more odtezati čaru te poezije. Tudi narodi, ki kakor taki nimajo razloga, da bi se veselili, se vesele te dni. Ko se proslavlja vstajenje in odrešenje, ki nam je bilo doneslo sporočilo, da smo ustvarjeni za življenje — ne sme biti ža'osti. Tudi mi Slovenci smo med onimi, ki kakor sinovi vere. nepremično zvesti velik« ■i.sli krščanstva, iz globine duš slavimo to veliko -lavje. ki se pa kakor sinovi svojega naro.la ne m .p ino veseliti j ol oženj a svojega. In kakor «1 a so sprememl>e v naravi, prehod iz dobe mrtv.la v dobo življenja, hotele ravno let«»s |*»sebno izrazito siml>olizirati to ju »loženje na-^e: trdo borU> našo za — narodno PODLISTEK Velik grešnik. Pove8t Kin-ki spisal J t. JV. Mumij* - .S ihirtjal Posl l\>drarski. V. \ tem hipu so -e začule stopinje jet-n -kega obuvala in starka se je vsa zganila. Kasuar je izpustil najprej jetnika ter tako str<»go pogledal Budzka, da je ta zbežal, kakor bi ga vet^r nesel iz gol»e. Za njim je sledil tudi sam Kasuar, stopaje |m» prstih, kakor bi se bal k«>ga sprebuditi. »Ti mal&k...« je rohnel razjarjen starce na Budzka. Ti varuj se !« V pisarni se je meti tem vršil nem prizor. Starka se je dvignila s svojega sedeža, se vzravnala, zrla nekaj hi|>ov na (»okorno pred njo ctoječega jetnika ter se inu konečno zgrudila k nogam. On pa je stal kakor poprej ter se ni ganil. -1 >rag: vladika, odpusti!___» je zajec- Ijala Avdotija Markovna. pripleza vsi k Ci-rilovim nogam. »Oh. prišla je nepričakovana nezgoda.« Ciril *e je sklonil ter potlačil starkino glavo do tal. »Nrfcje se prikloni, draga, nižje, i^aj se ■e priklanjaš meni . ..« zakonu te narave, sili v svet svitel in topel žarek, da mislimo in se veselimo : tu je vendar enkrat, tu, deviška [>om!ad se svojim dehtečim cvetjem in sočnim zelenjem ! — pa so naenkrat zopet temne oblaki, ki zatirajo obnebje in hladen piš se l>ori za nadvladje s toplim zefirjem. Trdovratna je letos ta borba med mrtvilom in življenjem v naravi..... Ni-li to pristna slika naše borbe za narodno življenje, borbe za naša prava, za našo slobodo, za uresničenje tistega prava do življenja, katero nam je oznanjevalo vstajenje Odrešenikovo_____?! Tudi mi hočemo biti deležni dobrot krščanskih civilizacije.... saj smo narod krščanski par excellence ! Vsebina velike ideje krščanstva pa je pravica — jednaka pravica za vseh! In luč, ki jo je prižgalo vstajenje vsemu človeštvu, je luč slobode — slobode za vseh. A mi, ki nosimo globoko v srcu idejo krščanstva in jo hranimo in netimo s pobožnim navdušenjem, mi se moramo še danes obupno boriti za svojo slobodo in svoje pravo...! In če je tudi včasih trenotkov, ko se nam dozdeva, da »e je krivica, ki jo trpimo že stoletja, jela umikati, da se oblaki, ki nam zastirajo obzorje, začenjajo trgati in da skoro zlato solnce posije svoj žarek tudi pred naš prag: pa naenkrat zopet zapihajo sovražne sape, sev žarka, silečega skozi oblake, se je skril zopet in zopet je temno nad nami . . . ! Ali človek bod i tudi sebi pravičen in oster sodnik! Prav za prav: najprvo sebi! In kakor človek, tako tudi narod. Ce smo sami sebi taki pravični sodniki, moramo priznati : da smo tudi sami krivi na žalostni usodi svoji ! A naša krivda prihaja od todi, ker vsakogar umejeno prej in vsak o m u r odpuščamo raje, nego bratu! Ker nočemo uvaževati resnice, tla ga v vsem človeštvu ni človeka, ki bi bil brez slabosti in brez greha, da torej tutli sami nismo brez madeža, brez krivde; ker torej vedno le vi- »Ti naš trpin !« je ihtela starka, ležeča na tlaku. »Zakaj si nas zapustil, predragi ? Brez tebe smo vsi zgubili glave.« »Nil, du, dovolj... Vstani trpinka.« Pomagal j? starki vstati ter jo posadil na poprejšnje mesto. Ona ga je gledala, ne otrši si solz, ki so jej tekle po licu. Najbolj jo je mučila njegova jetniška obleka. Bil je v njej ves drugi človek. Lice mu je bilo bledo, toda mirno. Zaprašeno okno z umazanimi sipami je dajalo le malo svetlobe, sploh se je zdelo človeku tu vse tako umazano in sivo. fZa naše grehe trpiš muke«, je spregovorila Avdotija Markovna, ko se je zopet zbrihtala. »To čutimo tudi mi . . . Jaz. ne-srečnica, sem te zavela. Oh, nikjer nimam j>okoja : po dnevu in po noči mislim na to. Moj greh, vladika...« Ciril se je nasmejal. »Veliki greh, Avdotija Markovna, se ne da kar tako odpraviti...« »Oh, velika je naša ženska slabost . . . Ako bi se ne bil razsrdil na mojo malodušnost ter bil ostal pri meni, ali bi se te bil smel dotakniti kdo s prstom ? . . . Toda tući ti, vladika, si bil |K>nosen v malih rečeh, ko te je vjel Akakij v hiši za popotnike. Kaj bi te bilo stalo spregovoriti samo moje ime? On sam bi te bil privel k meni... Razsrdil si se na-me, nespametnico ter nisi pomislil, kaj smeš zahtevati od stare ženske ? .. . Evo, vsa sem tu.« limo grehe bližnjega, svojih pa ne! Od todi prihaja, 1 bile v nas za borbo za naša prava, za našo slobodo, za naše vstajenje — ako bi znali odpuščati, in ako bi bili — po vstrpljivosti, po odpuščanju: po vzgledu Onega, čegar vstajenje slavimo — zložneji ! Da, to je hud greh nas Slovencev, katerega ne moremo utajiti : v svojem medsebojnem življenju ne znamo upoštevati resnice, da ni kdo ni brez greha; da ne znamo posnemati izgleda Izveličarja, ki ni nikogar izključil od Odrešenja! Nikogar : tudi krivičnikov ne! To je največi, najsijajneji, najv«višeneji izgled odpuščanja, kolikor jih pozna zgodovina narodov ! Tega izgleda ne posnemajo Slovenci v svojem medsebojnem življenju.....Klonimo torej tilnikom in priznajmo: tudi mi — kakor narod — nismo brez krivde na svojem lastnem po-1 oženju, nismo brez krivde, da nam je tako težka borba med mrtvilom in življenjem, med krivico stoletij in pravico bodočnosti ... .! Spoznajmo svoj greh, po spoznanju pa krenimo na druga pota v svojem medsebojnem življenju, a v ravnilo nam bodi vsikdar resnica, da nikilo ni popoln! Urav na vaj mw svoje življeuje po ideji krščanstva, po nauku odrešenja ! Potem bomo močni proti onim, ki nam odrekajo naše pravo in našo slobodo. To naj nas ne plaši, tla smo mi majhni, a nasprotna sila velika. V veri trdni in oboroženi značajem in poštenjem, moramo zmagati, saj zmaga naša bo zmaga one velike ideje, katero slave danes milijoni po hramih božjih in po svojih rodbinah ! Vstavši iz groba je Odrešenik proglasil načelo jednakosti ljudij ! Iz načela jednakosti ljudij izvira načelo jednakosti vseh narodov! Narodni princip, za katerega ae borimo mi, torej ne leda ni v n a s p r o t s t v u z n a u k o m O d r e-šenika, ampak je njega logična posledica! Zato to načelo mora zmagati tudi za nas, ako se pokažemo vredne take zmage. V mejsebojni vztrpljivosti si moremo izvojevati pravo in slobodo, s slobodo pride mir našemu narodu, a z mirom plemenito tekmovanje, ko se bodo kresale iskre uma, nazorov in nazir^hj, ki pa ne bodo užigale strehe nad nami, j^mpak razsvetljevale pot našega razvoja in napredka! Zveni naj torej te ilni velika pesem v proslavo odrešenja človeštva po Njem, ki je bil božji Sin, a vmes naj done tudi akordi prošnje in nade, da bo siromašni narod slovenski skoro slavil svojo narodno Veliko noč, svojega — narodnega vstajenja dan. Kvišku srca! Aleluja! »Vidim, da ste vsa... Za vas vseh se bojim, toda roke delajo svoje.« »Ne muči me, prosim te ... Cela dva dni sem se brez oddihljaja trudila za-te in izvršila sem . . . da. Drago mi je to prišlo, toda na to se ne gleda *. Po teh besedah je vzela starka iz rokava polo papirja pozorno preganeno na štiri strani ter jo podala Cirilu. »Citaj«. Ciril je vzel papir, ga počasi odprl ter jel čitati, nemo premi kaje ustnice. Bilo je to uradno dovoljenje vzeti ga na dom proti kavciji. Ciril je še enkrat prečita 1 listino, jo pozorno zložil, zacmokal z ustnicami ter, vr-nivši jo, rekel z mirnim glasom : »Zast mj si se trudila«. Avdotiji Markovni sti omahnili roki od groze. Uprav tega se je bala, ko se je vozila v ječo s svojim tisoč rubljev dragim konjem. Vladika Ciril je ponosen. Dokazalo se je. V prvem hipu starka ni vedela kaj bi rekla in kaj storila, Cirilov upor jo je spravil iz ravnotežja. Videla je zopet sivo jetniško suknjo, obnošene šlebedce, bledo lice, ter ni vedela, kaj naj stori s tem papirjem, ki jo je stal toliko truda. »A kaj je s teboj ?« je nadaljevala tiho. »Na-me se srdiš in sebe ne pomiluješ___Neprilično je moški moči tlačiti žensko slabost do konca ... Utrudila sem se, rajše bi namesto tebe sama sedela v ječi«. Kasuar in Budzko, ki sta stražila v t A. J. Dobrjanskij. A doli' J v a n o v i č vitez pl. Do b r-janskij, c. kr. dvorni sovetnik, odlikovan z visokimi avstrijskimi in ruskimi redi, je umrl dne 19. marca t. 1. v Iunsbrucku v visoki starosti o s e m i n d e v e t ti e s e t i h let. Kdo je bil Dobrjanskij ? povpraša mnogoteri Slovenec, ki s tem vprašanjem pokaže, da njegove politične vesti ne sezajo daleč črez domače meje. Dobrjanskij je bil velik genij, za Avstrijo in slovanske njene narode vele-zaslužen mož, in on im-i posredne in cel6 neposredne zasluge tud' za slovenski narod. Dolžni smo torej ob njegovi gomili nekoliko spominjati se tega redkega moža, patrijarha vsega Slovanstva. Dobrjanskij je sin maloruskega naroda, rojen med narodom na gornjem Ogerskem ; bil je lini jat, kakor njegovi sorojaki in se je, s sv. tajinami previden, tudi kakor tak preselil v večno življenje. To smo dolžni pov-darjati gledć na to, kar namerjamo tukaj razložiti ob kratkem, da se ne bodo nekateri fanatiki prekriževali že v naprej. Dobrjanskij je po završenih gimnazijskih naukih dovršil pravoslovje, je prišel v mesto, kjer se je predavalo o gornem pravu in eksaktnem prirodoznanstvu ter je proučil do korenine tudi te nauke. Ze kakor gimna-zijalec si je do cela prisvojil poleg latinskega in grškega tudi staroslovenski jezik, tako, da je v teh jezikih mogel pisati tudi učene razprave. Zgodovina ga je mikala vse dolgo življenje, najprej pa seje vglobil v vso slovansko in vse cerkveno zgodovino, in kar je pozneje spisal ali govoril v tem pogledu, prednji sobi, sta videla, kako je starka vdru-gič padla jetniku k nogam, kako je plezala za njim, hoteča doseči škofovo roko ; kako se je jokala in se opravičevala, toda »služabnik božji« jej je odgovarjal nekaj s tihim glasom ter ostal neizprosen. »Evo — gos s kremplji !« mislil si je Kasuar, grize si svoje dolge brke. »Služabniku božjemu je to znano«. Spomnil se je, da je priča tega ponižujočega prizora bil Budzko in z jednim samim pogfledom ga je zapodil ven na hodnik. »Nu, prenehaj, dosti je«, je govoril Ciril starki, zalivajoči se solzami. vTvoje solze so kakor dragi biseri . .. Bila si izvrstna učenka, sedaj pa vzdihljeji mučijo tvoje osrčje. Dovolj!... Tako treba . .. Da. Ti mi nudiš papir, toda ne p .misliš, da so t«* vse njegovi zapeljivi napadi. Cegava pisava je na papirju ? To pomisli . . .« »Ali mar brez papirja ni mogoče ?« »Svet je vstvarjen brez papirja ter tudi premine brez papirja. Tudi jaz sem se iz početka, ko sem prišel sem, vdal malosrČnosti... Tesno je tu, dušljivo, nesnažno .. . Moje pregrešno telo se je temu upiralo, toda še pravočasno sem se spametoval. Gospod je poslal milost meni grešniku, ti si pa dirjala za papirjem. Ne pojdem od tod, dokler me oblastnija s silo ne zapodi«. (Pride še.) bilo je do korenine temeljit«* in tak«'» stro-kovnjasko, da so se veščaki prvega reda klanjali njegovemu duhu in njegovi izredno glo-l»oki nčeiK«ti. Prišel je rano v važne državne služIte, vlade ni pa kmalu zapazile izredno nadarenost, spretnost in marljivost Adolfa Ivanoviča ter so ga hotele imeti najl>olj na Dunaju in v Hudimfiešti. Ko po ruske ete prišle na pomoč Avstriji proti <»gerskim pun-larjem, ga je avstrijska vlada imenovala civilnim in vojnim komisarjem tor ga poslala k ruski vojski v Galicijo. Za usluge, ki jih je t daj izrševal. je dolu! odlike od našega in ru-kega «*<"»arja. Madjari so ga začeli takrat |w»sel>e sovražiti in odtlej ni imel do smrti miru pred njimi, dasi je za ogerske narode storil mnogo, mnogu tudi v gos|N>-darskera pogledu. No, on se ni v strašil „Ma-djarov: deloval ;e med njimi ''akor name--tništveni sovetnik in |*»znejeT ko je bil jM>k. nadvojvoda Albreht namestnik v Hudimjtešti, kakor njegov namestnik. V tej visoki služIti Politični pregled. V TRSTU, dne •». april« lHOl. O razmerah na Francoskem. Narodu francoskemu sovražni svet ne ve, kako 1 >i v zadostno črnih barvah slikal, kako pokvarjeno demoralizirano je socijalno in političko življenje tega naroda. To namišljeno demoralizacijo slikajo v tako temnili barvah, da moraš misliti, da je ta narod v popolnem razsul 11 in da ni vet* rešitve zanj. Isti narodu francoskemu sovražni — nemški svet zastavlja vsa prizadevanja v to, tla bi Francija ostala osamljena, brez zaveznikov. In v ta namen jo slikajo kakor nevredno zaveznikov. I in vsio te dni skuša isti franeozkemu narod u sovražni svet označiti Francijo kakor naj- ; ti ujo sovražnico naši državi. I)a bo zavračal ta kriva in tendencijo-zna opisavanja razmer v Franciji, hoče neki Francoz v praški »Politiki« vsakih štirinajst dni priobčevati »pisma«. Prvo tako pismo Nemčija in Italija. Po listih kroži sedaj vest, da se nemški kancelar grof Bii-lo».v in italijanski ministerski predsednik Za-nardelli sni de ta vnovič. To [bi bil pač naj-zgovorneji protidokaz trditvam, da je grof Bfilov prišel v Italijo le za zabavo in da se malce povozi po kanalih staroslavnih Renetk. Će se vest o drugem sestanku uresniči, potem je najbližja misel, da je bil prvi sestanek v kupeju v Veroni re3 le čin uljudnosti, v pozdrav (torej brez političnega pomena). S tem pa ni rečeno*, da je potovanje grofa Bulo\va v Italijo brez političnega namena. Namen bo skušal doseči na drugem sestanku. Xa prvem sestanku je torej grof Bfdo\v oddal le vizitko s prijavo, da bogovo-ril pozneje. Pa tudi okolnost, da je čas za svoje potovanje določil tikom pred italijansko-francozko demonstracijo v Ton Ionu, povišuje verojetnost, da je prišel v Italijo z resničnimi in visoko politiškimi nameni. „ . , priobčuje v danes došli nam »Politiki«. Prije imel priliko tudi <*esarju (»ogostoma poročati , , . ^ 111 J ' ..... znava, da se dogaja tu in tam, da kakov svoji vplivni o stvareh svoiega iM»drg«-rski izbran z:» poslanca za Peš-tanski deželni zln>r, ali ga niso hoteli potrditi. Svoj govor, ki ga je takrat namerjal držati v dež. zln»ru, je itosel^e priobčil tudi, _ .... 1 • j . , 3 r * u« u ' 1 novine, ker se v rranciji glasno povdarja, tla nja okolica propade. Izruti je treba iz nasin »trije je le v temeljitem fede- okoličanov posebno oni konservativni duh, ki ralizmu in v neomejeni narodni se jih tako trdovratno drži, da je res težko Tržaške vesti. (rospodarski položaj Trsta. Pišejo Tako je bilo tudi nedavno temu, da so nain : Gospodarski položaj okolice, posebno nekateri francozki listi (ali zavedeni v to po spodnje okolice, ni preveč razveseljiv. Gornjo pisavi vsenemškib listov) pisali, kakor da je okolico bi se dalo še za silo v skupnosti re- naša monarhija že v razsul... Ali dopisnik šiti z uzornim kmetijstvom. Tu ima nasa «Politike* povdarja. da se je ravno v Fran- kmetijska družba obilo zelo hvaležnega dela. ciji že mnogo resnice pogumno govorilo o Av- Ali zboljšanje kmetijstva se mora izvršiti striii. A baš to najbolj jezi izvestne nemške naglo, zelo naglo, ako nočemo, da nain zgor- na nemškem jeziku. Iz tega govora se raz- Qxdnv].. Avstrije je le v temeljitem fede-! okoličanov posebno oni konservativni duh, ki kriva ne le učenost, temveč tudi državniška j •> J •> .... modrost |H»kojnikova. Pozneje je bil še izvoljen g j ^ ^ Sosebno preklinjajo onega, ki od* uvajati potrebne reforme v naš narod. Po- V Peštanski ,»>or m j, v njem tud. govoril: ^ ^ n||grtil| in te. ^bno treba gledati na to, da odpošlje vsaka no. ko je videl, da sam ne doseže n,cesar, ^ ^^ ^ Rar pa se (,()Staje yfls nekaj 9Vojjh ralaa je na Ogerskem dal urediti tok mnogih važnih rek, in .-iccr dobro in ob najmanjših Mroskih, tega tukaj jn»sel>e niti ne drugače bi morali jtovdarjati, da omenjamo; urugaee o, mora., ^vaarjan, oa ^ ^ k . sq vzdržujejo> y I>oljtiki moramo i)iti sicer ko. ,e o„ prv, na Monivskem m Mezskem izsled.l .^ . e m ^ Xako šiHjo krive pojme o Fran- likor mogoče idealni, računati pa moramo premog ve ž. le .n dokazal, da se premog __ ^^ ^^ takf) je tudi tll uraa. vendar ,e z reainimi stVarmi in potem se go- nahaja tudi na < 'eškem. Nam je tu do navajanja važnejših ,J1* , zaneg:. j>erila. Ali baš to kaže, kako stroga tovo ne bomo motili v svojih računih. je franeozka javnost v vprašanjih nravstvenosti, Skrbeti moramo za to, posebno tu pri -lovn:- _ lU'lj" btor v.-^aR^o- ^ ^ ^ ^ y ^ ^^^^ nas, Uier je Hkoraj vsa inteligenca, katero pla-Zelal ^^^ Najvažneje je, da je volja služijo večinoma magistratu proti nam; plana vso moč, da bi se ne izpolndo njih ^ državljanov, da ostanejo jedini in da se čujemo državne uradnike - ti služijo ger- smatrajo členi iste domovine. manizatorski (in deloma latinizatorski) politiki Prvo pismo zaključuje z zatrdilom, da v proti nam; slednjič plačujemo duhovnike in tudi ti v velikem številu služijo nam na- J« stremljenje, in svaril hrvatske pa češke prve politike, naj ne verujejo M ad j aru m in se ne udajo za d u v a 1 i-z e m ! Par teh hrvatskih in čeških prvakov je še živih n -ed a j gotovo spominjajo nekdanjega svojega prijatelja in angela-var katerega pa ni-o |M«lušali. Nadrobneje nočem tu drezat v rane. katere se itak ne zacelijo več. — Madjarski voditelji -o |>oznali mišljenje in delovanje I Kibrjanskega; skušali so šc po vsi varjenem duvalizmu pridobiti si ga s tem, da so mu ponujali nevtralno ministerstvo kmetijstva.c Toda <»n se ni dal pregovoriti in ni hotel za tako dekoraeijo zatajiti interesov nemadjar-skih naroe in šel zopet .ned nansle delovat, in sicer med oger-ke Maloiuse. A tam, kjer je pod njegovim vpliv« 111 oživel narod, so mu Madjari stregli po življenja: hoteli so ga takt« ali tako umoriti, in jedenkrat je všel le s tem, tla so ranili njegovega m na :ia mesto njega. Videl ie, da ~e mora umakniti iz < >gerske, r J„ , . ... , 1 ..... j toulonsk. pretekt. in na prošnje ruskih ro<1oljul>ov v <*aliciji| m^____„ , ie prišel .neil nje. No, tu pa mu niso dali Franciji so skepticizem in diletantizem, mate rijalizeni in nemoralnost le na površju. To so sprotni politiki. Mi imamo torej od vse te le postranski simptomi jedne onih kriz Fran- inteligencije dvojno škodo, prvič to, da mo-xlUii> rije, katerim je pravi vzrok: Francija išče ramo za nje trošiti svoje materijalne sile in sebe in se ne more odločiti, katero pot naj drugič pa v njih negativnem delovanju. Za nas ub«'re, ker Francozi trpe na različnosti idejalov. bi bilo bolje, da ne bi niti imeli take inteligencije. Toulcnske slavnoati. Predvčerajnjim Vendar nas vse to ne sme ustrašiti ; v takem so pričele sUvnosti na čast italijanskih gostov. položaju se je nahajalo že neštevilno na-V opernem gledališču je bila na večer istega rodov v svetovni zgodovini, a vendar so do-dne slavnostna predstva, kateri so prisustvo- segli in nadkrilili svoje zatiralce. Na strani vali vsi višji uradniki in laška kolonija. Svi- zatiranih narodov je vedno ona žilavost in rali so marsiljezo in laško kraljevsko korač- neumorno delovanje, kar pa vse večinoma po-nico. Petja se je vdeležilo tudi navzoče greša gosj>odovalna stranka, ki je vsled brez-občinstvo. Ljudstvo je navdušeno vsklikalo l»rižja omehkužena, ker se jej ni treba dosti n^Jl,MJ ,/ivela Francija« in »Živela Italija.« I/. Pariza poroeajo, tla je bila ministerska seja pod predsedstvom Loiibeta, v kateri se je določil program s'avnostim. Predsednik republike Loubet dospe v Toulon drugi dan |m» prihodu vojvode genoveškega; tega vsprejme beliti glave za svoj obstanek, ker jo vzdržujejo organi, plačani od zatirane stranke. Radi tega se »a našo stranko more in mora staviti veče zahteve. Mi se ne moremo primerjati z gospodujočo stranko, mi ne moremo imeti iste udobnosti, kakor imajo nam intelek-tuelno jednake osebe, ker ne smemo nikoli Dogodki na Vatoku. Iz Herolina pozabiti, da smo členi zatirane stranke in si iMHroeajo da je grof NValdersee brzojavil ce- moramo pogoje udobnosti in blagostanja še le Poljaki miru .n kmalu so ga začel, uvajati, ^ ViIjelmU) naj iziM16luje, da bi vse vlasti pribojevati skupno kakor narod in ne vsak češ, da deluje z. pr.klj učenje (.alic.jek ^ ale gvoje ^ ^ Kitajske, ker je ne-| za-se, kakor posamična oseba. Sicer več o Kasiji. rr<.ut coni me chez nous. < >p. ured.) | ^ ()n.I>re6iti konflikte, kateri lahko terr o drugi priliki. Hotel sem s tem le ne-\akopal. so njemu .11 nekaterim toyarise.11 nusta>jo med vojaki u>Hkill vljtstL Grof kako dokazati, da potrebujemo, razun one veliko pravdo: vrgli >0 ga celo v jeco na Walder8ee )v men(la |irišt>1 <]a w ,rgT— »---« — ^ še druge neodvisne inteligence, katero čudil. se njegovemu duhu m _ ^g^ kakor je na Kitajskem in j moramo seveda, hočeš nočeš, sami vzdržavati. pogumu, in on in v>.. k. h* luli na zatožm ^ ^ ^ uu][ njeffova >s;:iva ,)r; Ta inteligenca mora vzdrževati proti težje odklopi ž njim, so bili oproščeni. Po te.11 tožnem dogodku je prišel l>o-brjanskij na Dunaj, kjer je živel v zatišju, vendar mnogo obiskovan od prijaljev iu če-stilcev. Na Dunaju je pisal mnogo raznih razprav in je tudi osebno vplival, kolikor je mogel. Poznali so ga učenjaki, aktivni in vpokoieni politiki. Poznali so ga kakor starega avstrijskega patrijota, kateri želi mogočno Avstrijo, toda v starem, skupnem okviru, ne pa v obleki duvalizma. I>a bi Avstrija »stala zoj>et silna, je kazal na potrelio odstranjenja duvalizma in na u vedenje nacijonalne avtonomije, bodisi poleg ali brez deželne avtonomije. (Pride še J koncu. Razkrit revolucijonaren odbor v Rusiji ? Iz Peirograda poročajo, da se je tajnemu redarstvu posrečilo odkriti centralni urad tajnega revolucij ona rnega odbora. Redarstvo je udrlo po noči v sedež revolucionarnega odbora in je po boju. ki je nastal meti redarji in navzočimi členi odbora, ujelo 'JI odlx>rnikov. V istej hiši je bila tudi tiskarna, kjer so slušateljice na visokih Šolah opravljale delo stavcev. Skupno število do-sedaj radi nemirov aretiranih znaša 3000. Tudi ta vest ui še potrjena in je najbrž židovska izmišljotina, kakor je bila drzno izmišljena vest, ki se je širila te dni o namišljenem atentatu nekega častnika na ruskega carja v delavni s .bi tega |x>slednjega. visni inteligenci in zraven tega tudi pozitivno delovati. Je vse zastonj, mi smo zatirana stranka in, da se materijalno in moralno rešimo, do-prinašati moramo žrtve, a te žrtve niso zavržen denar, temveč plodonosno naložena glavnica. V sjHKlnji okolici, ali v takozvanem prednestjn so razmere drugačne. Tu se s samim kmetijstvom ne da več preživljati gosto prebivalstvo in treba iskati druga pota gospodarstva. V Skednji, Barkovljah, (uključno tudi Kontovelj in Križ) ustanoviti bi se morale krepke ribiške zadruge, katere bi bile — pesebno v Skednji, kjer je ribištvo premalo, ali bolje: med našim ljudstvom še ni razvito — nov vir gospodarskega blagosta- nja. Kakor že omenjeno ima spodnja okolica premalo zemljišča, da bi se lahko vsi njeni prebivalci preživljali s kmetijstvom, ali toliko pa ga vendar še ima, da bi se lahko lep del iste posvečal raeijonalncmu kmetovalstvu. Tu bi se moralo pričeti s temeljito radikalno akcijo. Po vBej okolici morala bi se ustanoviti gospodarska društva (N. 1». ne zadruge !) katerih odbori bi imeli nalogo v svojih sejah natančno presojati gospodarski položaj svojega okrožja in iskati primerna sredstva za izboljšanje istega. Kdor pozna okoličanske razmere spodnje okolice, ve, da je skoraj vsaki načelnik družine tudi posestnik, ve pa tudi, da je mnogo takih, katerim ni niti od daleč to posestvo zadostno za prcskrhljeva-nje svoje družine. Mi moramo smer našega delovanja obračati v to, da bo v okolici manj posestnikov in več posestnikov. To sc pravi: manj nazovi-posestnikov in več resničnih posestnikov. Ne mislim pa pri tem hišnih posestnikov, temveč posestnikov zemljišč. Nikakor ne bi bilo prav, da bi oni mali posestniki, ki imajo tudi svojo hišo, katera zadu-stuje njih družini, prodali tudi to in šli stanovat v tujo hišo, temveč menim, da naj bi mali posestniki prodali svoja zemljišča večini našim posestnikom, ter dobljeni denar porabili v druge namene, o katerih bom' govoril pozneje in o katerih bi imela nalogo razmi-šljevati tudi taka gospodarska društva, kakor so zgoraj imenovana. Da bi se moglo pa to urejevanje posestev redno in dovolj hitro vršiti, morajo se zraven teoretičuo-gospodar-skih društev organizirati v okolici tud^poso-jilnice z neomejenim poroštvom, katere bi dobivale svwjo življensko moč od centrale j. »Tržaške pos. in hranilnice«: v Trstu. Kjer so že v okolici jednaka in slična denarna društva, bi se morala ista primerno organizirati oziroma obrniti smer svojega delovanja v urejevanja zemljišč. Boljši posestniki bi morali jemati pri takih posojilnicah hipotečna posojila in pokupiti zemljišča onih malih posestnikov, katerim ni kmetijstvo glavni posel. Delovanje sedanjih denarnih društev ni pravo, ker so ona v veliki večini slučajev le nekake financijelne rešilne postaje, kar je sicer jako hvalevredno, a ne bi smelo biti v glavni namen takih društev. Kmet bi se moral privaditi na to, da izkorišča posojilnice v zboljševanje svojega stanja ne pa v zadnjo pomoč v bližajoči se gospodarski krizi. Kmet se večinoma zateka v posojilnico, kadar je od oderuhov že do kože odrt in, ker ga pa more ta navadno potem tožiti, da dobi svoj kapital, kateri je v skrajni nevarnost:, očitajo posojilnicam, da nimajo srca, za kmeta. Kmet naj bi se bil pravočasno zatekel v posojilnico in videl bi, da bi potem isto blagoslavljal. Na ta način bi bil rešen en tlel gospodarskega vprašanja. Rešitev tega dela je, kakor je razvidno izzgoraj povedanega precej lahka in Iu ne delala mnogo preglavic, kar je tudi naravno, ker onemu, ki je precej premožen, je mnogo lažje gospodarsko pomagati, kakor takemu, ki je v gospodarskih stiskah. Seveda ne i>i bila s tem stvar še popolnoma dovršena in bi trebalo potem tem kmetovalcem skrbeti za raeijonalno obdelovanje svojih zemljišč, kar pa spada v strokovno kmetijsko znanost. O onem delu okoličanov, ki bi prodali svoja zemljišča in dobili za to denar, govorilo se bode drugič. Kakor rečeno se I »odo ta razmotri vanja še nadaljevala. Povdarjam pa že sedaj, da ne zahtevam, da bi se ta inoja mnenja smatrala kakor dogme. Moja želja je temveč, da bi sprožil razpravo o tem važnem vprašanji, da bi tudi drugi izrekli svoje mnenje. da pridemo tako do najboljega določenega načrta, kako rešiti gospodarstvo naše okolice. Oiiiui naivnim Slovencem, ki se kar čudijo množici »PIccolovili * brzojavk. Nakaterim našincem, katerim je trža- na 20 kron glol»e k<-r, da ni hotel izročiti polo hišnemu e«»sp darju ! ! Na utt»k gosp. B. je i-nmestništvo znižalo kazen na 10 kron — katere mora plačati, ne da bi bil dopuščen utok do više instance! Komentarja ne buno pisali, upamo pa, tla ni rečena zadnja beseda o ti malenkostni, a kričeči afrri! Tudi — ljudsko Štetje! Pišejo nam : V ulici Kapiccio št. .*» stanuje družina Kože, sestoj«-«"a iz treh oseb. Gospod R'iže je podnajemnik in ni ne prejel ne {»odpisal pole za ljudsko štetjt*. Kakor njemu, tako se je zgodilo tudi njega gos[»o larju stanovanja. Polo je dal liUni lastnik »Previdenzi» in ta je po-siala svojega «moreta» po podatke, izvzemsi — obče valni jezik, za katerega ni dotienik niti vprašal! Gospod K., slute, da so ga upisali za Laha. je sel k « Previdenzi* in je zahteval, naj mu pokažejo polo, na kateri so vpisani on in njetra družina. Rekli so mu, da nimajo še dotične {»ole! Potem je poslal gosp. S., naj pogleda, kako so tra (gt»sp. H.) vpisali. Prvikrat je gosp. S. opravil na isti način, kakor prej g. R., drugikrat pa s.> gospodu S. pokazali jmiIo, kjer je videl v 13. rubriki za vseh ! Na protest g. S. je uradnik prečrtal ono rubriko, kjer je bil pisati gt»sp. K., pustivši ostale, to je družino g. K., za Lahe ! Gospod S. so odpravili, ne da bi popravil: sleparijo, češ, tla on nima pravice govoriti za tretje t »sebe ! Kasneje je šel go?-p. Kože zopet osebno, da zaukaže {»opraviti, kar ne odgovarja resnici, toda opravil ni ničesar, ker je « Previ cienza dotično polo že odposlala (?) na pristojno mesto. Dne .» t. in. je bil magistratov komisar v stanovanju gori imenovanega: ker je pa bila gospa sama, ni i i otela »lati ni kak i h podatkov, ker je je bil mož naročil, naj prepusti to zadevo njemu. Komisar je pustil pozivnico, s katero jej Lrosj>. K. šel takoj na sekcijo v ulico Giotto. Tam so mu pokazali gori omenjeno polo, na kateri je bilo še vse tako, kak »r opisano zgoraj ! Stranka je zahtevala, naj gt.spodje {»opravijo, kar ne odgovarja resnici, unla t »d govor je bil : naj stranka lepo molči, češ, tu je vse v redu ! Zapisani* daje, kje tla je rojen on. njega soproga in njegov s n — tir u gega tla ne treba! Na ojtetovano zahtevo stranke, naj -e vpišejo, da oti in njega družina govorita slovensko. so mu rekli : Mi zapišemo to. kar nam -poroči magistratni komisar — kateremu morate verjeti! — Goa|>od Kože je odgovoril, «la on ne veruje ničesar, ako ne vidi z lastnimi t»čmi, in je imel tudi {»»{»olnoma prav! Magistratov«*! so mu pa zagrozili s kaznijo in so celo {»odpričali ter napravili — zapisnik !!! Ne -»prejeti ! Magistrat vabi nekatere ne vseh i onih, ki so poslali slovenske prošnje za (»odeijenje obeanetva ter jim tam enostavno vrača d o t i $ n e prošnje! < >pozar-jamo vse one. ki bi bili slučajno povabljeni, naj ne v s prejmejo takih prt»šenj, ampak naj zahtevajo, da se jim iste vrnejo zakonitim {»otom. z motivacijo, zakaj da se je prošnja vrnila! Drugo izve«lo pri našem uradniku v ♦ Del. [>odp. društvu*, ki jm sluje vsaki dan od 6. do ure zvečer. Na raz* neto besedo miren odgovor. Kadi »misli«, ki smo jih te dni priobčili v našem listu, nas je »Slovenski narod« trdo prijel. Zlit je na nas iz vseh golid : sni. jezo, zasmehovanje, sarkazem, preziranje. Nekoliko izgledov : »Nas j»a. ko čitamo to zastarelo, ol>-rabljeno, a v todidakto vst vo, ali bolje avtoignorantstvo. nas boli glava, kakor tla smo štirinajst dnij nepretrgoma sedeli v Vencajzovi gostilni ter se zalivali z ozveplanim petijotom*. * * Vf. luzategadej ji bode tukaj, in staro o«Uočnostjo, povedano, da ne bodemo prenašali, da bi ona megalomanijski SVOj so sklenili požreti tudi tega Slovenca. V ta HOSiČek vtikala v razmere narodne na- namen so ga pozvali, naj prinese domovinski predne stranke na Kranjskem. Njeno list, ker je Tavčar pristojen v Ivangrad ob dentruktivono početje na tem polju čina Komen. Dobil je zahtevani domovinski pobijati hoćemo 8 kolom. Če treba tudi S list in (ker sam ni imel časa) dal je istega krampom.« svoji ženi, da ga ponese na sekcijo. Tam so J* začeli magistratni pisarji tako dolgo obdelo- »Prej smo včasih še prenesli to in ono vati Tavčarjevo soprogo Rozo, da so slednjič vodeno šalo tržaške »Klinosti«, letos pa spisali novo popisno polo in upisali vsej se zahvaljujemo za take šale, s kvaležnostjo, Tavčarjevi družini laški občevalni jezik. Naš in če treba tudi z robatostjo !« slavni magistrat misli, kakor je videti, toliko \ časa šteti, dokler še zadnjega tržaškega Slo- »Slovenski Narod« nam očita, da hočemo venca vpiše za Laha. Radovedni smo le. ko- narodno stranko razdvajati in rušiti disciplino liko kredita bo moral občinski svet še dovo- v nje vrstah in nam za to olteČa »kol« in liti za to pačenje ljudskega štetja. In potem • »kramp«. Glasih* narodne stranke naj ve, da so gospoda še iako brezobrazni, da očitajo nima ni t«»11 k«» »krampov« ni toliko »kolov« ljudstvu, da jim isto ne gre na roko o Ijud- na razpolago, da bi nas prisililo, da bi posegli — skein štetju ! po kolu in krampu. Kaj čemo; nismo vstvar Boj proti sv. Cirilu iti Metodijll. jeni za rabo takih — argumentov in zato ne Predseduistvo bratovščine sv. Cirila in Me- bomo vračali milo za ti rago. todija nas je naprosilo objaviti, da je pre- Kdor je čital »misli« v našem listu, častiti škofijski ordinarijat v Trstu ukazom mora priznati — naj se pa že strinja z od dne o. aprila 11*01. št. 50./P. naložil njimi ali ne — da je bila beseda mirna, župniku Hrovatinu, «la mora pevce bratov- •»tvarna in tla je v vsem članku ni niti ene be- sčine vsprejeti kakor cerkvene pevce na sede, ki bi bila žaljiva za narodno stranko, slovenskih pobožnostih. Tutli je preskrbljeno, Ni z jedno besedo ni naš dopisnik segel tla bratovska zastava sv. Cirila in Me tod ij a preko meje dostojne in dovoljene kritike, ni- ne bo imela nobenih zaprek povodom eer- jedne besede je ni tam, ki bi opravičevala kvenih procesij. Odbor bratovščine vabi vse takov ton polemike, kakor ga je izvolil ubrati svoje ude, tla se udeleže velikonočne proce- » SI o venski Narod«. Ce naš dopisnik v čem sije pri sv. Jakobu. — Mi smo s tem zado- nima prav, če Jje kaj zgrešil v presojanju voljni in želimo, tla nam ne bi vsaj cerkvene stvari in dogodkov, povejte nam to in mi oblasti več nasprotovale. bomo poslušali, radi in z zanimanjem ; in tudi Izpred Iiašili sodišč. 53 letni ribič Vid uvaževali bomo, če bo vaša beseda prepri- Spadaro iz Pirana je bil sprejet v piransko čevalna. Ne moremo pa za molčati, da vidimo hiralnico, ker je bil bolehen. Prve dni marca mi žalosten znak dekadence našega politič- J>a so ga provizorično namestili tam za pa-nega življenja v tem, da nam glasilo stranke, znika, ker je jeden paznikov za nekaj časa odšel, ki se imenuje narodno-napredna in ki vedno tem časom pa je Spadaro izvrševal svojo povdarja svoj zmisel za slovensko vseukup- službo s tem, da je drugim v hiralnici — nost in svoje zanimanje zlasti za obmejne kradel! Začasili so ga, ko je nekemu bolniku Slovence, tla nam tako glasilo prepoveduje ukradel desetak, ali takrat ga niso mogli govoriti o slovenskih stvareh in uloviti, ker je nenadoma pobegnil. Pred nekaj zlasti še o politiki s 1 o v c n s k i h z a- časom pa je sin okra lenega bolnika v Trstu s top ni kov na Dunaju!! O čem =memo naletel na tatu in ga naznanil redarjem, ka-sploh govoriti?! Prosimo, povejte nam!! terj ^ zaprli. Sj»adaro je bil svojedobno »Slovenski Narod« opravičuje sicer svojo izgnan iz Trsta inje bil včeraj radi tatvine razjarjenost s tem, tla smo hoteli rušiti tli- in radi prestopka izgona na tukajšnjem de-sciplino njegove stranke in to tikom preti vo- želnein sodišču obsojen na šestmesečno ječo. litvami. In zopet te prosimo, čitatelj, {»režitaj |z|ef v Benetke. Ob priliki velikonočne enkrat, :t pazno, naše »misli«, in pritrdiš n;h praznikov, napravi Llovdov parnik «\Vurin-uarn gotovo, tla bi uam »Slo* enčeva« stranka brantL (v slučaju ugodnega vremena) izlet mogla z dvajsetkrat večo upravičenostjo oči- v Benetke. Odhod iz Trsta jutri v nedeljo tati, da je naš dopisnik hotel »rušiti« disciplino (lne 7 t m ob g uri zjutraj, odhod iz Be-v nje stranki!! V koliko je opravičeno domne- netk pa v. ponedeljek 8. t. m. ob 6. uri po-vanje člaukarja, češ, tla st) se »misli« pisale v peludne. Vožnja traja kake štiri ure in stane Ljubljani in radi ljubljanskih volitev, posname y/ Trsta v Uenetke 8 kron, tja in nazaj pa čitatelj iz naše izjave: da je OSObje našega k,.on __ Kosilo in večerjo se lahko dobi našega uredništva pripravljeno s prisego po- na parnjku po 2.40 kron, brez pijače, trditi pred sodiščem, da članek ni bil pisan K. Redni odhod iz Benetk, ki bi v Ljubljani in da ga je pisala oseba, ki biva raorai t,jti v p0ndeljek ob 11. uri zvečer, izven Ljubljane in ki ni bila nikdar — koli- a razstava jed'I, kuharske strok Popoto-tovanje po Domovini« dvoglasen »O ra tor i j« s spremljevanjem glasov i rja, harmonija in deklamacij, po sledečem redu: 1. »ITvod«, igranje na glasoviru in harmonju. »Ah ni 1: zemljica krasna«, petje, zbor. 2. »Xa po-tujčeni zemlji«, deklamacija. »Popotna«, petje zbor. 'i. »Velikonočna«, (S. Gregorčič), deklamacija. »Molitev«, petje samospev soprana in zbor. 4. »Kmetski hiši«, (S Gregorčič), ?Valček v domačem krogu«, petje, zbor. 5. » Veseli pastir«, (S. Gregorčič), deklamacija = V gozdu«, petje, zbor. 6. »Rudar«, (J. pl. Orlovic in H. Ražem), deklamacija. „Rudarska' petje, samospev soprana in zbor- 7. »Ra-heljsko jezero«, (S. Gregorčič), deklamacija. »Ribarska«, petje samospev soprana, alt in zbor. 8. »Domovini«, (S. Gregorčič), deklamacija, »Koračnica v domovino«, petje zbor. II. D. 1. »Kitica slovenskih napevov«, izvajanje na glasoviru in harmonju. '2. »Petje«, izvaja mešan zbor. III. Del. »Dva gospoda jeden sluga« bnrka s petjam :n glasbo v enem dejanju ; glazbo in napeve priredil H. Ražem. Po izcrpljenem razporedu bo slobodna zabava. neje, naj izvoli inalee pogledati v našega in njih glasila liste iz zadnjih dni. V prvih bodo videli govorečih dokazov, tla mi »avtodi-dakti« in »avtoignoranti« znamo misliti se svojo glavu in da nam ne nedostaje samostalnosti tudi {»roti onim, {»roti Katerim se »Slovenski Narod« pripravlja na boj v Ljubljani. V svojem glasilu pa najdejo, kako so se oni sami sklicevali na to, kar smo pisali mi »avtodidakti« in »avtoignoranti«. Sieer Aretiranee. ki se hoče uuioriti. Včeraj zjutraj so aretirali stražarji blizu Llovdo-vega arsenala 40-letnega kovača Antona Berne, kateri je bil že {»red 12 leti izgnan iz Trsta. V zaporu se je hotel obesiti, a so mu to še pravočasno preprečili, in so ga potem odvedli v bolnišnico v oddelek za umobolne, ker sumijo, tla ni pri zdravi pameti. Dražbe premičnin. V torek, dne 0. pa nam je »Slovenski Narod« že namignil, aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled komu poklanja take lepe epitete, z vpraša- naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- njem : kdo urejuje »Edinost«?! To je naš mirni odgovor na razjarjeno Itesedo v »Sit»venskem Narodu«. Izjavljamo pa, tla nas ni >kol« ni »kramp« v »Narodu« ne zavedela nikdar, tla ne bi tudi nasprotnico narodno - napredni stranki s o «1 ili, kakor zasluži, tla nas ni »kol« ne »kramp ne zavedeta nikdar, tla bi bili narodno-napredni stranki namenoma in ve-tloma krivični. Pravice do mirne in stvarne kritike pa si ne damo kratiti, kakor ne za-merjaino nikomur, če nam odgovarja z dru-gačimi nazori. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Ronco 12 in Barriera 12, oprema v zalogi, pohištvo in obuvala : ulica Ponte-ro so in Michelangelo, oprema v zalogi, vaze in pohištvo : ulica Valdirivo 18, glasovir in pohištvo; ulica Michelagelo 696, stroj in pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 13.7, ob 2. uri popoludnt 1(3.o C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 5. — Danes plima ob 10.36 predp. in ob 10.22 pop. ; oseka ob 4.22 predpoludne. in ob 4.23 popoludne. Niso se siti. Se vedno nas je preveč Slovencev v Trstu in magistratni organi se Veselica pevecv »iratOTŠČinc sv. Cirila trudijo dan za dnem, tla bi skrčili naše šte- i u Metoda v barko v Ijaiiskeiu „Narodnem vilo. Ker jim rezultat prvotnega štetja še ni domu". Dne 14. t. m., na belo nedeljo, pri- po volji, {H»čeli so krčiti še tisto število Slo- rede pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda vencev. katero so prvič napravili. Gosp. Fran Tavčar, stanujoči v hiši gosp. Frana Godine št. 904. pri sv. Ivanu, se je upisal prvotno za Slovcnca ; no, magistratni organi pri sv. Jakobu veselico v »Narodnem domu« v Barkovljah, ker v mestu ni mogt»če dobiti v u» primernega prostora. Cisti dobiček te vesilice je namenjen za šolsko družbo sv. Ci- Vesti iz ostale Primorske. t »Prava naša Sloga« prepovedana. Mi nismo prijatelji represalij in pro-ganjanj. Sosebno pa ne na škodo časopisov, ker vemo le predobro, da je sloboda v izražanju svojega menenja neprecenljivo dobro za ! razvoj naroda. Tudi onim, ki so drugačnega menenja, privoščamo radi {»»polno slobodo. Privoščali bi jo tudi KrstiČu in njegovi »Pravi«, ! ne mene se za to, da je v službi najhtijih l sovražnikov našega naroda in tla na uprav ! infermalno zloben način sramoti naše narodne idejale naš narodni ugled, ter odvaja ljudstvo i od zvestobe do svoje narodne ideje in je zavaja v izdajstvo. Da pa to pot izrekamo iskreno zahvalo prevzvišenemu vladiki krškemu, za to imamo velevažen razlog, toli odločilen, da se morajo {»red njim umakniti vsi drugi oziri. Kdor gazi javno moralo, kdor v narodu vedorna in proračunjeno ubija čut sramožljivosti in mu tako rekoč ueeplja gnilav v mišljenje in čutstvovauje, ta je zgubil pravico do najmanjega obzira. .Kjer je morala naroda v nevarnosti, tam nam ni tudi najhuja odredba prehuda. Kerstičeva »Prava Naša Sloga« je bila, zlasti v zadnje čase, tako ostudna, tla je škofova odredba opravičena v polni meri. Omenivši, da ta smrad silijo tudi v krško škofijo, pravi škof Mahnič : .....skrbeči, da se v škofiji čuva in ohrani vera in življenje katoliško, z oblastjo, ki smo jo dobili od Krista Gospoda zabranjujemo in prepove- dujemo vsem vernikom te škofije čitali rečeni list. Ta zabrana pa se tem bolj tiče onih, ki na kateri koli način rečeni list širijo ali ga drugim dajejo citati: le-te spominjamo resno, naj odnehajo od započetega početja«. Vesti iz Kranjske. * «Sla periska posojilnica v Vipavi« je na svojem občnem xl>oru dne marca t. 1. poleg sedanjih nadzornikov izvolila na novo g. Ivana Božiča, deželnega poslanca i u župana v Pod d ragi. Bratje Sokoli! Bratje Slovani ! Vzpo-ininjaje se še danes z radostjo na rninole krasne sestanke vsesokolske in upoštevaje njih veliki pomen za razvoj slovanskega Sokolstva sklicujemo f>o šestih letih IV. shod veesokol-ski na in '»0. junija in 1. julija 11*01- in to zo|>et v naši starodavni slovanski zlati Pragi, na kateri vas tem potom najprisrčneje vabimo. Na dnevnem redu slavnostij bodo tekmovalne vaje in skupna javna telovadba vseh sokolskih društev. Mi hočemo z ^mogočnim, organizovanim nastopom pokazati vsemu svetu resnični in globoki ztnisel naroda našega za zdravi in krepki život, za sestavno, vsestransko vzgojo ta lesno, hočemo ravno v tel« trenotkih nasproti nesrečnemu vplivu modernega življenja in upornih bojev pokazati, da naša misel ne upada, da ideja sokolska, hrepeneča k visokim idealom povznesti vse sile narodne, verna j »rev zeti nalogi, vztrajno in neodvračljivo speje k novim vspehoin v prospeli in korist drage nam domovine. (> teh krasnih trenutkih želimo vroče, kakor o minolih sestankih, videti zbrano vso slovansko rodbino sokolsko, stopajočo mož poleg moža, junak poleg junaka v tesno združenih vrstah pod enim praporom in geslom. v dokaz enotnih interesov in idealov, in v utrjenje vernih jKjbratimskih vezij, v katerih nas spaja krvno sorodstvo in skupno pokoleuje slovansko. Kadi tega Vas vabimo, dragi bratje, kar najprisrčneje na svoje praznike. Pridite po-veselit se z nami na napredku skupne naše stvari, poradovat se v sredi odkritosrčnih tovarišev in prijateljev, pridite pomerit junaške svoje »ile v viteškem tekmovanju — mi vas pričakujemo in vsprejmemo z odprtim naročjem. /lata slovenska Praga, katero krasi starodavni plašč kraljevski, |>olna plemenitih s|K>minov na veliko in slavno svojo zgodovino, v sprejme vas kakor rodne brate in se gotovo potrudi, tla si svoj izlet v t red išče češkega naroda ohranite v prijetnem spominu. Natančni vsjM>red slavnostij se naznani |*ozneje. — Na zdar! Do svidenja v Pragi ! Pred-*edn;6tvo »Zveze češ kosio v a uskega Sokolstva « V pragi, dne 10. svečana 11*01. I »r. Jo«. Se li e i ne r, I >r. -lan. P o d I i p n v, tajnik. starosta. dobna temu |>oralatlnemu cvetu, ua katerem se leskečejo, kakor kristali, solze prestane boli . . . I)a, mati umem te, a moči nimam, da bi padel pred-te in ti razkril svojo dušo. Za to je prepozno in bojim se tudi, da bi te ta pogled ne razveselil. Veš mati, ti si me učila ljubiti, ti si prva usadila v srce tisti cvet. Da pa se ni ta cvet razvil tako, kakor si želela ti iu jaz — nisem sam kri v, veruj mi! Obstal sem na ulici . . . Ob zidti velike hiše je slonela žena, zavita v raztrgano ruto in dojila »lete v naročju. Po licu pa so jej tekle solze . . . Ko pa sem prišel domov, slonela je mati moja še vedno na oknu . . . — Stori hitro, ne odlašaj. Da, da — oklenila s« se me še trdneje, tako, da mi je za tren«»tek zastala sapa — potem pa si me potegnila proč... To so okna moje ljubice in za njimi sedi ona. Pristopil sem, da bi potrkal, a roka mi je okamenela in kakor blazen sem zbežal v* črno noč. Povsod ti ! Povej mi. kaj hočeš od mene, zakaj me ne pustiš v miru, me zalezuješ, da ne morem delati, misliti, govoriti ? Ti nočeš ? Moraš ! Molčiš! Beži, pusti me, da jokam, da umrem. Tvoje oči so grozne in tvoj'smeh me dela blaznega. Kaj hočeš sploh ? Ona jc stala mirna in strašna in odsev sveče je padal na njeno, v črne cunje zavito telo. — Prav, da si prišel, prijatelj. Reši me! Govoriti hočem, odkriti ti dušo svojo, poslušaj me! Dvigni me iz blata, reši me teh vezij, da bora sloboden in srečen... veš, prihajajo trenotki, ko sem čuden, grozen in tedaj nisem rad sam. Glava me boli in čudni gostje prihajajo v mojo sobo... Vid.š, tam je — daj mi roko. — Ah. tvoja roka je mrzla in tvoj po- i ..... „ ..... , ,. , , . • J , , , , . ' da bi si občevalm jezik skovali s tem, da bi gled neznosen, te steklene kroglo —tvoje oči,' , . . . ,. ■ stiti stare 6 , j od vsakega posamičnega jezika vsprejeli po-1 . .. , . . . kie si oriiatel ! ,. , , t vanja bi se lahko rabil kakor nekako navo- J 1 J J ' ... samične oblike in tako napravili nekako me- ...... Sam sem in ti ne greš. Beži, ne po-i . . .0 , dilo, po katerem bi se ravnali sedanji slo- 6 sanico, ki se ne govori nikjer. Poleg tega pa: ....... , ,. . , , . trubi me' , , - vanski pisatelj:, da bi sc dosegel nekakov & * ....... . , . 1 ie vendar, z ozirom na ta ali drug pojav, ... „ .__. .. — To ie moja ljubica. Te oč , poglej A . ' . . ..... J jednoten slovanski zlog. Znanje sicer Iran- J , J , , . . : , koristno, preiskovati slovanske jezike in vspre- ... , . . , i „ te ustnice, te zlate kodre, te bujne, devske . . 1 , . .... . . ., , cosk> izrek, da ima vsaki človek svoj zlog, .... lemati to. kar ie običajno pri drugih pletne- . . . . -uri J ' J t . pa nekaj uzajemnega vendar me ne škodi, kajti nih. Docent slavistike na berolinskem vse-, . „ . . , . . , . , .. kolikor toliko bi zaključek takih razprav učilišču, dr. Berne ker, je lani izdal knjigo . .. .. ' , vendar bližal slovanske pisatelje, bi pospe- z naslovom »Die NVortfolge :n den slavisehen ... , . . . , . , , i ... ' . seval slovansko vzajemnost in Iu olankotil Sprachen«. Berlin 1900 8. 1H1. Razprava je . . 1 . učenie tu pisanje b" ' "" -----1.............■ vadno besedi, katero pojašnjuje, u. pr. rus. »množestvo ljudij« ; kar se tiče rodilnika lastnosti, obžaluje pisatelj, da ni mogel nabrati toliko vzgledov, da bi mogel določiti kaj iz vestnega. Lastnostni p r i d e v e k stoji v ruščini, maloruščini, bolgarščini, srbščini, slovenščini, češčini pred samostavnikom, v poljščini red ni določen, posestno zaime in pridevek sledita v staroruščini, v vseh drugih jezikih nimata določenega mesta. Pridevniki na oskb omahujejo v vseh sit vanskih jezikih od najstarejših tlo najnovejših časov. Kakor v stazoindščini, grščini in latinščini stoji apozicija navadno za samostavnikom ; izjeme so redke. Nedoločuik nima določenega mesta. Pisatelj je pač imel namen dokazati, da mu je znano primerjalno slovansko jeziko-sloje in njegov zgodovinski razvitek. Zato je navajal iz staroruščine dve vrsti virov, namreč letopisca Nestorja in potem Hipatijev prsi. Pridi da te poljubim. Slika mi je padla iz rok, ona pa me je hotela objeti, že je stegnila svojo roko po meni. — In tedaj sem dvignil svoje roke proti Besedili red t slovanskih jezil. Goreči rodoljubi so se že mnogo trudili, da bi približevali slovanske narode, da bi se . . ' . . ' . . . . . 1 ' _ i rokopis, Danielov potopisni Domostroj ; tuul spoznavali med seboj in jačili na tak način;!. . . . .. ,„. ' j j i le primerjal htvanscino potem pa na koncu posebno šibkejšim plemenom je to na veliko | ^^ ^^ g praktiSnega stališ5a korist. Splošno se misli sedaj, da se Slovan. ^ ^ ^ ^ prip0r0gal0f rabo omenjenih morajo poprijeti ruskega jezika kakor obče- hesedni|l plemen preiskavati v geškem, bnl- valnega jezika, da jim ne bo treba rabit, j ^ 8,,J8kem> lužižkem in slovenskem nemščine. Davno je že ponesrečilo podjetje, | ^^ navadnem pisraenem jeziku, in opu- vrire. Zaključek takega preiska- .lila obširniša v rokopisu, in seje predložila . njej, padel sem pred njo, ter jo prosil, da naj modroslovski &kulteti v Berolinu, da bi se jeZ,k"' me zapusti, naj me pusti samega, da morem ^^ ^ ^ ^^ babilitoval za pri. vatnega docenta slovanskih jezikov na berolinskem vseučilišču. Tvarina je raz pred cijena v drugem slovanskem umreti. Ona ni hotela. Počasi in negotovo sem se bližal pisalni mizi, v kateri ie ležal samokres. Bal sem se, . .. .... ■ f J tak<», da pisatelj preiskuje, kam se v stavku da mi ira iztrga iz rok in s tem prepreči ... , . • .. . , .. postavljajo 1) glagol., 'J) breznaglasnice, .i) moje rešitve Tedaj pa sc je dvignila njena postava, še jedenkrat me je pogle.iala in sc pri tem strašno nasmejala —- potem pa zginila. V so bo je stopila moja mati in mi prinesla zajuterk. Pri pogledu na njene sive lase in gube na licu mi je padel samokres iz rok. — Moj Bog, kako slab človek sem ! skloni, 4) pridevki, 5) nedoločniki, <») kakov Brzojavna poročila. Velikonočne cerkveno slav n ost i. DUNAJ ■». (B.) Slovesne službe božje, ki se je vršila danes v dvorni župni cerkvi, so ie bes od ni red slovanskih jezikov v primer. ' . . .... . ' , J ..... ... se udeležili cesar m na Dunaju navzoči mui- z drugimi sorodnimi jeziki. Rabo omenjenih delov stavka preiskuje v starih in novejših narečjih ruščine, srbščine, češčine, poljščine, samo v novih narečjih maloruščine, bolgarščine, slovenščine, daljne lužiščine. Naj poprej, vojvode. Protest anarhistov iu socijalnih demokratov. ŽENEVA G. (li.) Včeraj se je vršilo in sicer v vseh jezikih, se je oziral na rabo tu protestno zborovanje radi izročitve anar-v narodnem jeziku, sedanji pismeni jezik jc hi«ta .JatVeia Italiji. Nastopili so anarhistički upoštevan samo v ruščini in poljščini. V socijalnodemokratiški govorniki. Po zboro- Mladost. Spisal P o d 1 e s n i kov. Slonel sem ua oknu. K meni je prišla moja mati, ter se naslonila poleg mene. Po- liti Tista doč. Ivan P-k. Zopet si tu. Kako sem se te bal ! Bežal sem pred tel»oj daleč, daleč, blodil sem po samotnih, zapuščenih ulicah, hitel dalje — a povsod si bila pri meni. Povsod sem čutil tvoje mrzle rok.', objete kroir mojega telesa, dihal tvoj zoper ni dih in gledal tvoje steklei.e, u d rte oči — — — Dalje, dalje! Iz niske, umazane krčme sem čul godbo. Satu ne vem. kako sem zašel med te ljudi. Med te vesele, žareče obraze, med te našemljene mestne vlačiige in postoj«če. Godba je svirala, jaz pa sem plesal z neko žensko z rudečimi lasmi in umazanim obrazom... Za trenotek sem pozabil... Pa zopet si prišla in ovila mrzle, koščene roke krog mojega vratu. Tedaj sem zakričal, da so plesalci obsiali iu zrli začu-deuo na me. Dalje, proč! A, ti si me spremljala. Na nebu so gorele zvezde. Vidiš, tam se je utrnila prva... druga... Dolge senee kostanjev so (»udalečez ulico in /delo se mi je, tla Mopam jk> truplih na-p<11 gnilih mrličev... Dalje, dalje ! Tam sjKidaj je šumela voda. Obstal -em in gledal v mirno valovje. iposievan samo v rus*;iui m polji ruščini je v starejši dobi stal glagol v za- vanju je šlo kakih 100 dijakov, največ četku in na koncu, v poznejših časih in oso- sov, pred ruski konzulat, kjer so potrgali bito sedaj se glagol stavlja najčešče v sredo ?rl> * zi(,a ter ga razbili ob pereat-klicih in stavka; maloruščina se približuje staroruščini, žvižganju. Od tu jc šla množica pred itali-bulgarščina novoruščini; v srbščini glagol janski konzulat, kjer pa je med tem došlo časi, počasi mi je začela gladiti z roko lase, rad stoji na začetku, v slovenščini na vseh orožništvo preprečilo nadaljnje izgrede, pueasi Pogledal sem ji v oko. Solze trel1 mestih, v zanikanih stavkih pa na koncu, Tudi pred zasebnem stanovanjem itali-Zbežal sem na ulico, kjer so gorele sve- v ^čini najrajše na koncu, potem na za- janskega konzula je prišlo do demonstracij. jj^ četku in najmanj v sredi; v poljski narodni O polunoči jc bilo vse mirno. Dosedaj niso — govorici na vseh treh mestih v jednaki meri, v zaprli nikogar. Glavni pouzročitelji so Rusi. Da, mati! Danes so ti j»>li siveti lasje, pismenem jeziku kakor v ruščini najrajše v LONDON (li.) Lord Kitchener javna licu so se ti nabrale gube, jaz pa te še sredi; lužiščina sc ravna po češčini. lj:1 jz Pretorije včerajšnjega dne : Polkovnik ljubim, kakor v istih mladih tineli. Zdiš sc Glede b r e z u a g I a s n i c se ne bomo Plumer jc zašel Pietpotgieteraruft, ne .) Bi vsi! miuisterski pred-solze pa so bile skeleče. Mati, danes sc za- sedanjik od biti kakor pomožuik ; imperf. ;n voditelj narodne stranke » . u . 1 . . . i tvrtke «G r a n ti M a gasi na u Prix bixe» svoje bolesti. Mar nisi vetlela, tla ti objem zavzemajo breznaglasnice bo, že, li prvo sina lahko t,lajša nesrečo ?! Mar nisi vedela, mesto. 2) Izmed dveh zaimenskih sklonov da sem imel tudi jaz pravico trpeti s teboj, stoji dajalnik pred tožilnikoin. -'») Oblika bi kakor sem imel dolžnost te ljubiti? Srečna 1 se povsod stavlja pred zaime. si bila, da sem slonel na tvojih prsih in ti gledal v oko. <'e pa so prišle v na jine oči skrivne solze, ali si vetlela čemu so prišle Kar se tiče reda ti o p o l n i 1, stoji dajalnik preti tožilnikom, n. pr. >daj mački kos mesa«; »gospodu glavo odseka« ; tožilnik v moje? Iu jaz nisem vedel, zakaj v tvoje, stoji preti dajalnikom, če je povdarjan, n. pr. Danes pa se maščujejo te skrivne solze, te j »siromak sina vragu zapisal«, zatrte boli iu zidajo steno med nama višje j Kar se dostaje rodilnika, stoji svo- in višje . . . ! Jilni rodilnik, če je samostavnik, v poljščini Zakaj »i nisi prlzade\ala. da bi me j in ruščini zadej, n. pr. poljs. »cz a sv mio umela ? ! došci swojej< ; v drugih slovanskih je- •laz sem sc učil to in -edaj gledam tvojo i zikih omahuje besedni red rodilnika. Ce je tluši i, kakor gledam pomladni cvet v čaši na svoj ilni rodilnik zaime, stoji v stari ruščini svoji mizi. In Ijul>ezen tvoja, tista velika, j zadaj, v drugih jezikih omahuje, n. pr. rušč. mogočna ljubezen, ki krasi to dušo, je po-1 »po delom jegoc. Delilni rodilnik sledi na- n a Dunaju, I. Graben l.~>. Izbor, ukus in cene nam zagotavljajo obilnih naročb in cenjenim damam se ugodno nakupno blago pošilja brezplačno s* vse kraje. Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno uporabo domačega sredstva »tira. Koze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi, 203. — III. —Glej oglas! Sv. Ivansko konsuuitio društvo bo imelo svoj letni redni občni zbor v ponedeljek dne 8. t. ni. ob 41/*- uri popoludne v društvenih prostorih. — Med morebitnimi predlogi je tudi predlog za nakup zemljišča za napravo svojega lastnega doma. Odbor. t Književnost in umetnost. Ver Prešerna ! vzklikali so slavilci njegove stoletnice: cenene izdaje za ljudstvo, za narod trei>a nam! O dosedanjih izdajali je bil vedno upravičen izgovor: kdo sij bo krhal oči: ali kje imamo Slovenci salonov za take umetniške in* drage knjige ?! Omogočite prej narodu, da se Im> lahko zanimal za svoje pesnike in pisatelje in potem Šele sodite ga v tem obziru ! Vsakdo, ki se je kaj zanimal za naše širše sloje ob času, ko so naši časopisi slavili Prešerna in mnogo zanimivega poročali v poljudni obliki o njega življenju in delih, prepričati -e je moral, kako vse željno pričakuje in se vedeli obetane priproste in cenene | izdaje. Pa nič ni ne slišati ne čitati več o ' njej: kdo ve. morda je vse zopet zaspalo —j tožil mi je pred kratkim neki rodoljubni de- i lave*. In dasi nisva ne on ne jaz ravno |m>- I vršna čitatelja naših listov in si včasih pri-! voščava celo oba ljubljanska dnevnika, nisva | i iztaknila. da so »doktorja Franceta Prešerna jNKv.ije« izšle že pred mesecem v Ljubljani :n sicer *•* tako lepi obliki za borih 7 O novč., da lahko trdimo, da Slovenci nismo za tako ceno še prejeli lepše knjige. Kes knjižica se, ne glede na nje zlato vsebino, že po svoji ukusni zunanjosti dovolj sama hvali, da ue potrebuje nikakoršne reklame ! A to je že preveč slovenske skromnosti, recimo raje ma-lomarnosti, da se tako važen pojav v našem slovstvu naznanja morda v najkrajši vestici zadnjih stopcev ljubljanskih listov. Gospoda, saj to je vendar namenjeno vsemu narodu, j in sicer umerno ta jv»jm v njega edino pravem, to je, najširšem pomenu, menimo, da za inteligencijo je bilo v finih izdajah dovolj poskrbljeno, in izven Kranjske žive tudi Slovenci, celo večina, ki se zanima preveč za Vaše liste. < )menjeno malomarnost zagre- j šajo naši knjigotržei v lastno škodo in na j škodo kritike. Tu ne velja noben izgovor: uredniki naših obmejnih listov so preveč' preobremenjeni z najnujnejšimi stvarmi, da bi >e mogli jvečati z literarnimi stvarmi, a literarne liste, sami znate, kako malo se čita. Ne tožite, da narod ne kaže zanimanja in zmisla za knjige! V {»oštevajte vendar malo' razmere in narav našega ljudstva, ki nima novcev za najfineja opremljenja. niti ukusa za kake parižke slike, niti časa, niti vzgoje, da bi r-tikalo za svojimi n ij lepšimi biseri. No, Prešerna imamo torej, in sicer v izdaji, da smo je lahko veseli, da si je prvi naš gourmand ne sme želeli lepše, da mora tako lična in priročna knjižica uzadovoljiti tudi naše najširše sloje. Knjigarna Scb\vent* nerjeva v Ljubljani nam jo nemudoma jk>-skrbi za SU nvč. (fioštnina je všteta). Sezi vsakdo po njej in skrbi, da se bo pridno širila in čitala v narodu, tla čim več prošiue naš duh nesmrtnega pevca iskrena želja : Ivlinost, sreča, sprava K tiani naj nazaj r«e vrnejo! < >tr«'»k kar ima Slava. Vsi naj si v roke -»ežejo. I >a oblast In s njo čast. < >bi!iKMt lw»do na-a last ! Trgovina in promet. lSr/ojaviii in telefonski promet mese-■ea febriivar 11MU- — Na e kr. brzojavnih po-- tajali poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca tebrtivarja liHU in sicer. na P r i m o r > k e m : oddanih............ 4:*».~>4 došli h............. 4Mt>*> tranzitujočih..........I 'M >427 vseh brzojavk ^iM.'jJT od teh jih odpada na Trst sarn : t nldani h............ ^9431 došli h............. 3S&9* tranzitujočih..........1214o3 vseh brzojavk 1*34*»:? na K r a n j s k e tu : oddanih............. f>2S0 došlih.............. 8082 tranzirujočih.......... 112.~>0 vseh I »rz» »ja v k 1 'J F e I e fo n s k i p ro m e t: \ interurbannem telefonskem prometu bilo je jn »govorov v istej dobi: v Trstu............. 1999 » Opatiji............ 477 » Pulju............. H » Ljubljani......................Hi V lokalnem prometu govorilo se je: » Trstu............2 Gorici........................<>o04 * » 0|»atiji........................."J«>0* » » Ljubljani......................18920 « na občinskega obbodsika. se odda pri županstvu občine Naklo na Goriškem, p. Divača. < ddtodnik mora Kiti zdrav, trezen, slovenskega in nemškega jezika dobro zmožen in imeti čedno pisavo, da pomaga laliko v pisarni : ako zna tudi laški, ima prednost. Plačo bode imel kron na mesec; je pa 111«i i m-kaj |k »stranskega zaslužka. Službo je nastopiti 1. dne maja t. 1. Prošnje dne t. m. Ivan Godinakkkxkkxkkkkkkkkx Tnov.-obrto reiistrovana za Ans z neomejenim jamstvom. Trst klepar (limar) ulica Scussa št. t. — Trst. izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rabo po morju, in pri obrtnijah, tako nove kakor poprave bodisi iz jednostavnoga ali dvostrokega pleha, zinka, lamarina, medi, bakra, pakfona itd. Podpisana izrekam vsem, ki so spremili mojega soproga, gosp. Antona Bitencja nadućiteljca v pokoji k večnemu počitku najtoplejo zalivalo. 15og plača j ! Hedvika Bitenc na< I učitelj vdova. Aleksander Levi Mini m Prva in največja tovarna pohištva m vseli vr*1 & ------•t T R S T S* ^^ TOVARNA: ZALOGE: iS? Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 {45 vogal I (šolsko poslopje) z^jt Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 % ------MOM /ffi Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vriuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. % ILBSTROViKJ CENIK ZASTORI i K FRANKO m V GORICI, semeniSka nI. št. 1., I. na(1 str. -K- Obrestuje hranilne vloge, stalna, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 4l/»°/o in vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih Ivrsuje kopke in sisaljke po naročbi. \ zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. meno lastne. Reptni davek plačuje zadruga Vse po najnižih cenah. ■ 3ama- Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-| lež po H00 kron po 1 krono na teden, ali I daljših obrokih po dogovoru. l>eleži se obrestujejo po 6.1 r>°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.HtJ<>. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in ^>d 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Sloreei profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno 4. tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčnjoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje iu telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navadnem telesnem zaprtju. Razpošilja se proti povzetja v Mjical po 12 iu več stefleničic. Crodaja sn v lekarnah v Trstu. Primorskem. Istri in 1 hilmaeiji po :{0 stot- stekleničioa. Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. © 4 < I i < % OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri ^erKvi Sv. Petra (Piazza Rosario pođ IjndsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke 1't^tne naročbe se izvrže v tistem dnevu. < l'lpo-iI jutev je poštnine prosta. 1'revzfinM v<:iko delo na dei»elo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in topnostjo p<> konkurenčnih cenah. /a mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster » I t l I ft I I & I I GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr j v lastni hiši. -^-------- ; Hranilne vlogo sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/o. da bi se odbijal rentni; davek. Posojila dajejo se samo članom iu sieer na menjice |K> (i °/0 in na vknjižbe po nl[tof0. Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. «dPri pred nekoliko dnevi svojo go- . .... stilno, v kojej toei vipavsko, istrsko in ______ . nemu občinstvu, prijateljem dalmatinsko vino kakor tudi Dreherjevo I PPD|-|AI|P _ TRCT ^ nivo I. vrste. Kuhinia ie nreskrblicna vedno i LI 11 I/ \ W I I 1V I izdeluje in pošilja Prva sisešlca izielovalnica tauiMnc 3. Stjepušin •I* ^f- Sisek (hrvatska) Odlikovana na pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 z velikimi kolajnami. "^Pt Velik ilustrovan cenik se i»ošilja na zahtev vsakemu brezplačno in t ranko. Jaz Ana Csillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jihvsled 14-me-sečne uporabe svoje srnno-iznajdene pomade. To so n&jslovitiše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim po-vzetjem povsem sveta iz tovarne, kamor naj se poši| ljajo vsa naročila- Ana Csillag Dunaj L, Seilergasse 5. Zaloga tih in inozemskih vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo iu drobno in znancem, da bom točil do- I>ivo vrete- Kuhinja je preskrbljena vedno . . , . . 1 z gorkimi in mrzlimi jedili, mačl pridelek. Cenjenim gostom je na razpolago tudi Priporočam se za obil en prostoren vrt in i g ral išče na krogle. obisk Ivan M u riju Bole. Obljub uje to.cn »t postrežbo in pričakuje 'obilih obiskov. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. GAPSICI iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po stot- 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO** iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se _^ sprejme originalni izdelek. y O Ricbteriefa lekarna pri zlatem 1 m i Pragi Elt»«h«tlne mile« S. Spostovanjeiu, . Cb^ ^^ C^l ^^ ^ France Benčič, krčmar. Zaloga obuvala ulica Riborgo 25. Bogat izbor vsake vrste obuval za ženske, moške in otroke. Cene nizke. Zii obilen obisk se priporoča. Peter R e h a r, čevljarski mojster. Via delle Acps št. 12 (nasproti ..Cafe Centrale) \'elik izbor franroskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogerskib vin, Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, Konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in 1 brlnjevec. Izdelki J. vrste, došli iz do-i tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošiljanje na deželo po poštenem povzetju. ■ Ceniki na zahtevo in franko. ■ Razprodaja od 1 „ litra naprej. M. U. Dr. Ant. Zahorsky l Slovenska družina daje v najem lepo moblirano sobo za dva gospoda v ulici Geppa št. 10, I. n. priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok. neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. S. od 9-11 in od 2-4. Dunajska filjalka ▼log« na knjižio« i Nrzno posredovanj«, posojila m vrtd- lr)»f menični eskompt, vini rarvlnkuliranje obligacij. Živnostenskd banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica r akcijah 20,000.006 K. ^ Reservni zaklad nad 7,000.000 Mm Centrala v Pragi. Podru žn i o« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubhml^ Taboru, Benešavi. (glavi, Moravski Ostravl. Povsem zastonj m m vdobi vsakdo ravno izšle krasne ilnstrovane modne liste, obseg:ijoee pariške, angleške in dunajske Izvirne nzoive toalet. knnfekeij, jopie, klobukov, dežnikov itd. Nadalje izvirne podobe, najmodernejših zagrinjal, preprog in iu»števil 110 drugih jjotrehsein. Vse dosedanje zbirke prekaša: lisici spomladanska zbirka. koja obsega bogat izbor krasnih novostij svilenih snovij, volnenega in perilnega blaga <»<1 najnavadnejšili 38 meter od krasne bat iste, priStnO °rig. pletene švicarske StOt. batiste in e rcer e žira n barvan Atlas-Satin više. najboljše vr^te. najno- n . Spomladne 1.04 »ejše proge in l^P cm. snovij, .. . . više. * -iroke. meter po kron nerastrgljiva vrsta za _ Home- angl. obleke, 12U cm. spuns, ... t . više r :-iroke, meter po kron črne ali barvane, krasne . __ Svilene 1-96 posebnosti meter po snovij k n vi>e. in pralna svilu, gar. . . AnnlPŠki P"«tnob»rvan v najino- 44 MiiyiGoi\i dernejSim risan ju in ka- Qfn-i. _ riranju, metei o in Iranko kataloge v slo-vensko-italijan^kt-n jeziku z vsekakor 4IH» >likami « wh vr>lali aparatov za stroje, potrebnih predmetih /.a kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. I" EfCeiie nižje Mor flrupl Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni poboji. Solidne zastopnike se isee. IVAN SCHINDLER kr,ilj- privilegiran la>tnik Dunaj, lit Erdbergstr. štev. 12. Za 10 K genfska rem. ura iz plaque zlata je edina gidvanično k 14 karatnim zlatom pomešana dražestna ura, kojo vsakdo oeni na 100 K. V resnici pa stane z bogato graviranim in odskoeljivim _ g i pokroveem, nepresežnim Za ±U Kron jamstvom v dobroti in preeiziji da ."> let le 10 K : anker rejia-sirana, l\ okrovei 14 K : remontoir iz pristnega srebra, s 15 kamenčki, s li močnimi in bogato jrraviranimi srebrnimi okrovei, kot najboljša ura pripoznanri, izvenredno močna 10 K ; nikelnasta, dobro regulirana 7 K • )0 stot. najelegantnejša verižica iz plaque zlata za gospode in dame 4 K. U kamini zlati prstani za dame in gospode pomešani s pristnim srebrom. Vsak prstan nosi c. k. novčarski pečat. Jame; se za dolgotrajno stanovitost. ISiseri in barv. kamenčki so zelo umetno i/i>rušeni m se čudežno svetijo. Stane '2 K. močnejši I\ ; poročni prstani 'J K 2h stot. (za mero se v pošlje odrezek papirčka). If^" Privabljiva novost' i Koncertna piston piščalka vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke cene, veliko presenečenje. R rez sekiric zamore svirati vsak najlepše plesne komade, korač., pesni itd. Instrument ima 2S glasov, koje spremljajo kaj čudežno i »asi. Stane o K. Bogato ilustr. cenik gratis. M. Rundbakin. Dunaj, IX., Berg-g-asse 3. Najboljše stiskalnica za grozdje t, i n OLJKE so nase stiskalnico najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše autoinatieiie paten-tovane t rt ne 1> r i z ir a I n ie e proti peronospori „S Y P H O N I A" ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti. JI Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su-Stiskalnica za grozdje. -enJe gadja jn dnh veget;lini,K življenskih i.. mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo iid- n;i roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito Automatićna briz-galnica. razni vrii- kostili in vsi tlrugi stroji na jx>ljotleljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji TH. MATFARTH&Co. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj. II. 1. Taborstrassr st. 71 Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi in srebrnimi kolajnami in pohvalnimi pismi . Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo poTsoii. ijer še nismo zastopani. .,Čnvati se pred ponarejanjem".