Kam jadramo ? Pogled v prihodnost držav je strašen. Dve reči rasteta silno hitro in žugata udušiti zlasti Evropo. Te dve reči sta vojaško breme in državni dolgovi. Oglejmo si danes samo te. Leta 1800 so imele države okroglo 12 in pol miljarde dolgov; leta 1850 že 42 in pol miljarde; leta 1900 pa 156 in pol miljarde; leta 1910 je bilo pa že 229 in pol miljarde dolgov, to je 229.000 miljonov frankov ali 217.000 miljonov K državnih dolgov. Ta dolg pa še vedno raste in sicer silno hitro in vedno hitreje, tako da bomo kmalu pri 250 miljardah. Če bodo v tem razmcrju rastli dolgovi, ne bo konečno od dohodkov državc za druge namene ničesar ostalo. Vse države se zatekajo na Francosko, kot v najbogatejšo državo na svetu po denar. Ogromno bogatstvo Francoskc sloni na izredni dclavnosti in štedljivosti prebivalstva. Bogastvo pospešuje rodovitnost zemlje, vinska kultura, luksusindustrija, ki nadkriljuje vsa enaka podjetja drugih držav. Francozi imajo naložen svoj denar v inozemskih vrednostnih papirjih; Francoska je upnik celega sveta. Tako imajo Francozi v inozemskih papirjih naloženih čez 50 tisoč miljonov frankov, Dva tisoč miljonov frankov znašajo vsako leto obresti od tega kapitala, če računamo samo 4%, ki na Francosko nazaj prihajajo. Te obresti morajo inozemska industrija, inozemska podjetja plačevati Franciji. Pri znani štedljivosti Francozov ostane ta velikanski znesek dva tisoč miljonov zopct obrestonosno naložen. Odtod je razumljiv ta skoraj neusahljivi vir francoskega narodnega bogastva, ki ravno sedaj z miljardnimi posojili preskrbuje skoraj vse evropske države razun Avstrije in Nemčije, katerim je iz političnih ozirov zaprt francoski denarni trg. Vsled tega bogastva je pa tudi francoski vpliv na gospodarstvo in politiko izvanreden. V politiki se čuti francoski vpliv na mednarodni položaj sosebno v zadnjih letih. Še vcčji jc pa ta vpliv na gospodarskem polju, sosebno v lastnem interesu, odkar se Francija drži pridpa, da posodi le oni državi svoj denar, ki ob enem tudi podpira njeno industrijo. Avstro-Ogrska je ob balkanski vojni največ trpela. Najvažncjša industrija države, železna, jc silno trpela. Nastala jc dcprcsija, kakor že dolgo ne, in pri tera denarna stiska, ker so sc državi odrekli inozemski viri posojil. To neugodno stanje trajalo bode šc naprcj, sosebno ker sta Francija in Anglifa nam nasprotni, Nemčija pa ima sama toliko dcnarnih potrebščin, da Avstrije nikakor nc more financijelno izdatno podpirati. Zato bo morala naša država biti zadovoljna, če bo dobila pod menj ugodnimi pogoji za najnujnejše potrebščine posojilo. Najboljši dokaz je obrestovanje naših industrijalnih' papirjev. Papirji najboljših naših podjetij se komaj obrestujejo s 4%. Kljub vsem tem žalostnim našim sKušnjam se merodajni krogi nc streznejo- Stari kurs nezadovoljnosti narodov v Avstrijf vsled zistcmatičnega zatiranja manjših na» rodc ¦ na račun Nemcev, Italijanov in Madjarov se nadaljuje. Kdo bo tedaj pričakoval zboljšanja tch žalostnih razmer, dokler narodi v Avstriji svojc najboljše moči izčrpavajo v mcdsebojnem boju? Vlada pa, namesto da bi skrbela za mirni, dosledoi razvoj naših bogatih zakladov, porablja '"t ture in protežira krivično in sebicno tuje interese na škodo. svojih zvestih podanikov.