ua. Pod naslovom »N o v a A v s t r i j a« je objavil neki avstrijski slovanski politik z imenom »Mioravius« več temeljito in stvarno pisanih člankov. V teh razpravlja 0 vprašanjih, ki so za bodočnost državc sploh ter za nje slovanska plemena posebe največje važnosti. Ta vprašanja se tičeio prihodnje preuredbe naše države, revizije notranjih politiških razmer v posameznih avstrijskih narodih ter razmerja ined njimi. Že iz kratko označene vsebine teh vprašanj je razvidno, da je s temi vprašanji tesno združeno šolstvo, zlasti osnovno šolstvo, ki udarja vsakeniu narodu značaj, oblikuje njegovo individualnost ter ustvarja temelje narodovi kulturi! Brez narodnega osnovnega šolstva si nobenega kulturnega naroda ne moremo mis 1 i t i ! In tudi bodočnosti nikogar in ničesar ne moremo ustvarjati, ako najprej ne zapletemo v globino in višino prvili in glavnih pogojev narodove eksistence — n j e g o v e izobrazbe, ki naj objerna vse sloje ter vsem slojem zbudi in razmahne duševne sile ter jih usposobi za tekmo v boju življenja in tako potom posameznikov do skupnosti (narodu — državi) najvišje mogočo energijo včuvanju svoje eksistence ter v napredovanju v moralnem 1 n materialnem p o g 1 e d u ! In nai naši državniki in politiki kakorkoli preurejajo in preurede staroslavno naso monarhijo, mimo enega vprašanja ne pojde nihče! Tojevprašanjeizobrazbe vseh narodcv, vprašanje narodnega šolstva, živIjensko vprašanje narodov i n d o m o v i n e ! Č i m v i š j e s t o j i t o šolstvo, čim popolnejše in prav i č n e j š e j e u r e j e n o i n o r g a n izovano, t e m g o t o v e j š o i n s i j a jnejšobodočnost g a r a n t u j e d rž a v i ! Zato imamo tudi in zlasti slovenski ueitelji pravico in dolžrvost, da nc stojimo ob strani, ko se rešujejo taka vprašanja vitalnega pomena, ampak da se zanje najintenzivnejše zanimamo. Naši tovariši, ki so na bojnem polju, zastavljajo svojo kri in svoje življenje za moč in veličino države; mi pa, ki smo donia, glejmo na najdragceenejše narodoviO iraetje — na njegovo šolstvo, da nas kdaj ne obs o d i o č i t e k, da smo v tem velik e m č a s u z a p e č j o d r e m a 1 i, p op (O 1 n o m a p o z a b i v š i, d a smoučit e 1 j i s v o j e m u narodu, s t v a rnikinotranjesileinlepotesvoi e d o m o v i n e ! Novi državni siuotri, pravi »Moravius«, imajo z ene strani svoj višek v misiji, da je posredovalka med Vzhodom in Zapadom, na drugi strani pa da se dalje razvija v moderno pravno, kulturno in gospodarsko državo na podlagi narodne, verske in gosp,odarske enakopravnosti vseh svojih prebivalcevvokvirjudržavne en o tnos t i. Kakor gotove ustavne naprave, tako se tudi stranke ne sinejo smatrati kot svrha za^se. Stranke ne obstojajo zaradi sebe, temveč so le sredstvo, ki se naj z njim realizujejo zahteve posameznih narodov, ki skupno tvorijo avstrijsko državo v narodno-kulturnem, gospodarskem in politiškem oziru. Nemci v sudetskih deželah zahtevajo naradno avtonomijo, Nemci alpskih dežel jo odklanjajo in se nagibljejo deželni avtonomiji. — Ist.o razcepljenost vidinio tudi v slcvariskem taboru, v katerem znaten del južnih Slovanov, Slovakov in Malorusov istotako energično zahteva narodno avtonomijo, kakor se največji del Čehov in Poljakov opira na deželno avtonomistično stališče. Nas najbolj zanima vprašaiije glede d e ž e 1 n e i n narodne avtonomi- j e, ki ustvarja že dolgotrajen spor v politiškem življenju naše monarhije. V tem sporu padajo narodne meje, ker vidimo pristaše, oziroma nasprotnike prvega in drugega principa v obeh skupinah: mfed Nemci in med Slovani. — Čehi in Poljaki se nagibljejo k deželni avtonomiji. Prvi v skrbi za historično celokupnost svojega kraljestva, drugi v strahu, da bi uvedba narodne avtonomije skrčila politiško veljavo poljskega elementa na korist Malorusom! Mi južni Slovani monarhije pa se nagibljemo k narodni avtonomiji iz razloga, ki mu tudi naši severni bratje ne inorejo odrekati veljavnosti: ves naš položaj priča, kako so politiške meje, ki nas ločijo v različne upravne skupine, ubijale vsako našo veljavo in ustvarjale neprekoračljive zapreke proti našemu razvoju. Izvzemši Kranjsko so nam večine v zakonodajnih zastopih odrekale potrebna sredstva, in tako smo ostali v svoji celokupnosti brez sredstev, kar nam je onemogočalo vsako uveljavljenje življenske sile in energije, ki je je v nas v razmerno obilni meri. — Pri Nemcih vidimo nasproten pojav: oni na severu se nagibljejo k narodni, oni v alpskih deželah k deželni avtonomiji. Prvi, ker bi se hoteli emancipirati od deželne uprave, drugi se upirajo narodni avtonomiji, ker bi bila na korist Slovencev v tistih deželah, kjer imajo Nemci moč v rokah. Najvažnejši razlog pa, da se mi avstrijski južni Slovani in posebe mi učitelji cgrevamo za narodno avtonoraij o, je ozir na naše šolstvo, na našo narodno kulturo, ki bi sicer ne mogla izvrševati v taki meri, kakor smo to povedali na začetku tega članka. M i h o č e m o tudi Novi Avstiji ustvarjati t e m e 1 j i n š č i t, z a t o p a m o r a m o i m e t i p r e d v s e m d o v o 1 j n e h r ane in pogojev življenja svoji narodni samiobitnosti!