290. številka. Ljubljana, soboto 18. decembra. XIII. leto, Uhaja vsak dan, lzvzeuiši uonedejke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejeuiau za a v st r o - o* e rs k 8 dežele za celo leto 1« gl., za nor „-r i h „| M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za rn mesec 1 gld 10 kr Za ptriiuiuria na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitelje na ljudskih ftalsfa Ifl za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta *2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznani I h h*» plačuje od četiris'opne potit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku Dopisi naj se izvole frankirati, l.okopiai se ne vračajo. — Uredništvo |e v Ljubljani v Franc Kulmanovej hiši št. li gledališka stolh*-Opravništvo, na katero tt«J oe blagovolijo pou.ljati lUurOtaine, n-l-.l.im.u-ije, ov.nanila, t. j. administrativne stvari, je V „NirodnaJ tiskarni" v Koltnmuvaj bili Protivnikova očitanja imajo za vsacega, kdor hoče sam sebe dobro pozuuti in se poboljšati, dostikrat kako zrno resnice, ki je vsega premisleka vredno. Tako na pr. nahajamo v zadnjem broji (16. dee.) graškega nemškega lista dopis iz Trsta o „slo-venskera rogovilstvu v Primorji", ki izreka očitanje primorskim zlasti tržaškim Slovencem, katero naj bi m ti dobro zapomnili. Spominjajo vloge tržaškega slovenskega političnega društva na ministerstvo za poslovenjenje srednjih šol huduje se, da ima uže „uzemlje specifično slovenske civilizacije vedno bolj širiti se, od Maribora do Pulju, od Uskukov do Dobrača da ima torišče te kulture segati in slovenski element nad nemškim, laškim in hrvatskim (?) prevladati". In kaj dopisnik zoper to navaja V Da je v srednjih šolah v Trstu, Kopru, Pazim premalo, jako malo slovenskih učencev. Slovenci v tržaškej okolici in v Primorji dajejo svoje sinove premalo študirali 1 Priznati se mora, da je v tem resnice in zato je trebu, da se v uurodnih glasilih zopet pozornost dotičnih Slovencev na to obrača. Tržaški Slovenci imajo premalo narodne inteligence ravno ker ne dajejo sinov študirati na srednje šole. Uradniki so laški tudi zato, ker je slovenskih premalo, ali jih celo nij. Nikjer nij tacega pomanjkanja duhovnov kakor v Primorji in če pojde tako naprej, bode še slabše nego je. Zato je dolžnost omikanih tržaških in d nizih Slovencev, da skrbe za inteligenten p odraščaj s tem, da slovenske ljudi v okolici in v Trstu pregovorjajo, naj dajo sinove stu- di rat i na srednje šole, zlasti gimnazije. Naj | jih pa tudi podpirajo v tem. Koliko jako u b ožil ih kmetskih in delavskih fantov izštudiru (in je potem v odličnih stanovih narodu na čast in korist) v Ljubljani, Celji, Mariboru, Novem mestu, Gorici. Lažje bi to v Trstu mogoče bilo in da nij, krivi so mnogo primorski Slovenci sami in njih indolentnost ali m« lomar-nost do srednjih šol. Vsak talentiran slovenski fant, ki se i/šola, je pridobitev za naš narod. In na vse moramo Slovenci obračati oko, ako hočemo za boljšo narodno prihodnjost skrbeti, kar nam mora vendar glavni cilj biti. Naj torej tudi rodoljubi primorski pospešujejo, podpirajo, agitiraju in pomagajo v tem smislu, da bode kmet, delavec, in vsak drug, ki kolikaj sam premore, ali ki le kakorkoli kakšno p 0 d-poro doseči more, svojega sina tudi v srednje šole dajal Le če nam povsod zarodi krepka narodna inteligenca, bode tudi narod imel krepko vodstvo. Spet o štetji ljudij. Češko novinarstvo s tem kaže, kako važen se mu zdi občni popis ljudij ali ljudsko štetje, ki bode po ctlej Avstriji 31. decembra 1880, da vedno prinaša članke, ki češki narod in slasti češko inteligencijo opo-zorujejo in Opominjajo k pazljivosti in agitaciji v tem smislu, tlu se gotovo vsak Ceh vpiše v rubriko „umgungssprac he" kot Čeh, a ne da bi zapisal se kot Nemec, ako slučajno tudi nemški govori. Tako prinaša „Pokrok", glasilo večine čeških poslancev, v četrtek uvodni članek: „nalog štutlentovstva in narodnjakov po deželi za božične praznike," v katerem I članku se dijaki in vsi narodnjaki poživljajo, naj se pri popisu ljudij pazi, da se narodnosti ne bode kvar delala. Ker so naše razmere reškim n;i|h<»lj po dobne, naj tudi mi Isto željo ponavljam >. Kakor bode kilo zapisal, da „ navadno govori.14 k temu narodu ali ljudstvu ga bodo prišnli. Noben rojen Slovenec, če tudi ne ml ki ali laški zna in govori, ne sme teua zapisati, ampak mora zapisati svojega rodu jezik, da govori slovenski. Kaiti potem nas bodo šteli, koliko nas Slov« ncev je, kaj vagani), ali smo se kot narod pomnožili in okrepili, ali pa nas je meni m srno oslabeli. Torej govori, uči, pripoveduj Ijulem pometi tega popisa povsod, kamor tvoj vpliv seže. Politični rn7,isie«l. V Ljubljani 17. deconbn« V državnem zboru se je 16. decembra nadaljevala debata o dovolitvi proViSO« ličnega budžeta. Nemvirtli je vlado Qupadal«, minister Dunajevski mu je odgovoril. Trgovinski minister je zbornici izročil novo obrtniško postavo v posvetov, njn Dunajske nemško-nacijonalne judovske novine strastno napadajo zdanjo većino državnega zbora zavolj tega, ker je legltimacijskega odseku večina potrdila volitve iz zirnreu ISvatrl|«*Heya velikoposestva. Kriče mej svet, da se večina državnega zbora zdaj ne dotika samo interesov jedno stranke, nego da ruši pravno državo. Ti nemški fcospo Ije so pozabili na češki chabrus in predzadnje volitve v kranjsko trgovinsko zbornico. Tačas ustavover-ceni nij bila nobena državljanska pravicu sveta. Slovansk deluvsk ljudski shod hode na DiiiiaH v nedeljo 10. t. m. Sklicali so ga tamošnji slovanski delavci ter postavili v pro- Jan Kollar, otec vzajemnosti slavjanske. (Dalje.) A ob učinku, kateri je pesen postopno proizvajala, čitain v omenjenih „,Jahrb.w 1845. sv. 1. to-le: „Die erste Ausgabe derselben („Skivv Dcera") enthielt Liebesgedichte, deneu man keineu tieferen Sinu unterlegte, vveil damals (1S21) ini čeekisclien Sluvventhum eine tieiere Auilassung der Literatur und des jNatiouallebens nicht voi handen vvar; die z\veite Auflage (1824) enthielt bereitseinzelnenationale Ideeu, allein ihr Umfang vvar noch zu klein (150 Sonette), und der Kreis, den sie besprach, zu eng. Damals machten diese Dinge Aufsehen in der biihmisehen Literatur. Allein ganz auders, mit klaren und lesten Worten, mit stiirmisclier Begeisterung, mit niiunifassender eeht Bluvviscker Liebe trat die dntte, die vollstiin- dige Ausgabe auf (1832); mit eineni Freundes-opfer ward die Mdglicllkeit des Krscheinens erkauft, mit unendlicher Begeisterung vvard sie von allen Slovvaken enipfaiigen. Allein die Miinner, die damals in IJohmen au der Spitze der sogenannten otlentlichen Stimme, der Journulistik, standen, fassten die grossen Ideen, des Dlchters nur unvollkommeu auf, oder mussten vvenigstens eine solche Autlussung der Oetlentlichkeit iibergeben, ' vielleicht durch iiussere llindernisse gehemmt. Nicht vvenig trug dazu auch der Umstand bei, dass der Dichter um auch seinen Landsleuten, den Slo-vvaken, auf vvelehe seine Dichtuug zu allerniichst bereclmet \var, VI i stiindlich zu sein, seiner Sprache, der bOhmischen Scliriftsprache, ein-zelne Kigeiithiiinlichkeiteii der slovvakischen Mundart beimisehte. Dem zuiolge ward die gr088e Dichtuug vreniger besproehen, als sie es verdiente; und die Idee von der Zukunft 1 der Slawen, welclie in ihr freilich noch wie in Idichten Nebel gehttllt erseheint, ward kaum j erkannt, viel vveniger anerkannt, noch so ver-I breitet, \vie man ervvarten durfte. Auf der andereii Seite trafen die erhahenen Bilder mit soleher Heftigkeit auf d as Herz der Feinde der Sluvven, dass der Dichter von da uu uls Vorkilmpfer ultraslavvischer Tendenzen ver-schrieen \vurde. Daher kam es, dass die magvnrisirten Slovvaken aus der Dichtung niclits als (Jift und (Jalle sogen, die sie dann auch redlich ihren Lundsleuten in Ingarn durih die „Vierteljakrsscbrift" mittheilten." „Slavv Dceia" je pa napravila tudi veliko pozornost. Češka mladež, vzpodbujena po tem delu, začela je proučevati narečja svojih so-plemenikov, ter z njihovimi književnostmi upoznavati se. Ta pažnja na ostala narečja pak je mnogo pripomogla i vlastni jezik češki popoln jevati. Po nngromadjenem tu — za oni čas nenavadnem — povestniškem gradivu iz celega Slavjanstva, povzdignile so se i znanosti o povestnici in odnošajih slavjanskih tudi v I širjej kroge. — Mnogo vpliva imel je Kolkif gram dve točki: I. Narodnostno vprašanje in 2. Zahtevanja delavskega stanu. V u it u J«' (lr/a» c. *»rl»**Ki knez je podelil grškemu kralju takovski red; nedavno pa je grški kralj dal srbskemu knezu veliki križ od rešen ikovega reda. Oboje je smatrati kot znamenje dobrih razmer mej obema državama. Iz Otinja se poroča, da se mohamedanski izseljenci vračajo nazaj v I leiuj. Ulcinjeem namerava črnogorski knez na nekoliko časa Odpustiti VM davke kot odškodnino za mnoga trpljenj* v zadnjem času. TurMlia vlada je poslala po telegrafu okrožnico do svojdi vnanjih zastopnikov, v ka-terej prosi evropske velevlasti odločne podpore pri rešen ji grškega vprašanja. /liigic&ke „Times" pilo* z ozirom na turško okrožnico o grškej stvari: Da bi Grška nehala oboroževati se, naj Turčija da (Jrškej koncesij, kakeršne je ta od nje zahtevala z odobrenjem Evrope. V grškem vprašanji pa mora na čelu stopati Francija, ne pa Anglija, katera bi soglasnemu sklepu Fvrope pristopila, sama pa neče postopati. Ako hoče Francija držati se svojih starih predlogov v grškej stvari, ali pa staviti nove, potem bodo vse velevlasti sprejele jih in na Turčijo pritisnile, da jih bode izvršila. Drugače ostaje samo grsko-turška vojna, na katero pa se ne sme misliti. Angleškega vnanjega ministerstva državni podtajnik sir Charles Dilke je v Kensingtonu javno govoril o ulcinjskej in grškej stvari. Dejal je, da, če angleški konservativci govote o „avstrijskih nazorih", da ne mislijo s tem avstrijske vlade, nego 1 a ž n j i v o t u r k o-ljubno časopisje dunajsko in peštan-sko. Dilke pravi, da Angleška ne išče nobedne posebne zveze in nij res, da bi se avstrijska vlada ne strinjala z angleško, kakor je trdil Salisburv, kakor je tudi laž njegova, ker je dejal, da je pri odstopljenju Ulcinja bilo umorjenih 700 Albancev. Odstopljenje Ulcinja se je doseglo samo z demonstracijo evropskega brodovja. Irskim članom deželne lige bode mnogo poguma dajalo to, da so porotniki v Corku oprostili Healva in Walsha, oba članova irske deželne lige, obtožena, da sta žugala najemniku Manningu. Sicer si je pa irska deželna liga osnovala svojo popolno vlado, ki razširja strah mej najemniki. V Cranghmellu je bil zadnjo nedeljo mee-ting, na katerem je bilo 20 000 Ircev navzo-Čnih, 2000 mej njimi konjanikov. Predsedoval je tamošnji župnik ter je v svojem govoru slavil Parnella, ki bode irski narod redil suženjstva in dal mu svobodo. Drug duhovnik je dejal, da mora britsko vlado zadeti prokletstvo ter je naznanil, da so Fenijanci vspo-stavili svojo vlado. Fenijancem, udom družbe za ločenje Irske od Angleške, je ljudstvo navdušeno klicalo „živeli!" Na večer pa je bilo mesto Parnellu na čast razsvitljeno. Dopisi. Iz Novega me« ta IS. dec. flzv. dop.] V nedeljo, to je 19. t. m., vršile se bodo volitve v odbor tukajšnje čitalnice. Čudno se je moralo doslej dozdevati vsakemu narodnjaku, da je inteligenca, katere imamo hvala liogu tu dovolj, tako slabo zastopana v čitalničnem odboru. Nikar ne mislite, da nemarno tu mladih inteligentnih in vztrajnih inočij, ki bi gotovo delali v prid narodne stvari ter skrbeli, da bi bila novomeška čitalnica v resnici središče, kjer naj se shaja narodna inteligenca. In vendar, ako vedo druga društva ceniti inteligenco, katera vodi vse društveno gibanje, zakaj naj mi preziramo njih pomoč v delu za narodno stvar. In ravno novomeška čitalnica pogreša inteligenco v odboru. Nikakor ne mislimo i tem, da naj bi se sedaj izbac-ttill zmožni meščanje iz odbora, kajti le skupno delovanje hasni in koristi. Prepričani smo pa do celega, da bode novomeška Čitalnica le tedaj središče narodnega življenja, kadar se poprime težavnega dela tudi inteligenca in tega faktorja sosebno Redaj merodajni krogi ne smejo prezirati. — Sedaj je skrajni čas! — Na to se dozvoljujemo opozoriti tiste kroge, ki bodo v nedeljo volili nov odbor. To pa storimo jedino le zaradi stvari, ki mora biti sveta vsakemu narodnjaku, — ne pa zaradi osobnih razmer. X Dunaja IG. decembra. [Izv. dopis.] (Cesar in Dunajčanje. — Hlamirana u stavove r na stranka.) Velika razburjenost dunajskega prebivalstva vsled cesarjevega pisma, da vsled breztaktnosti „gemeinderata" ne mara za veliko ovaeijo, katero so Dunajčanje narejali cesarjeviču, nij se polegla, temuč raste od trenotka do trenotka. Dunajčanov je sram, strašno sram blamaže in nedostojnega obnašanja svojih občinskih zastopnikov! Zares sramotno je pa obnašanje dunajskih judovskih liberalnih časnikov. Ti so vsega škandala krivi, ker ta glasila nemško-usttvo-verne stranke, kakor „N. fr. rr.H, „\Vien. AUg. Ztg.M, „N. Vv\ Tagbl.", so prva začela v laž-njivih noticah najprej na dvor zabavljati, in tem časnikom je šel dunajski „gemeinderat" na limanice. Zdaj pa svoje zapeljance ti isti časopisje ali zatajujejo ali grajajo ali se pa zvijajo, kakor da bi svet uže vse pozabil bil, kar so včeraj pisali! Zares p o d 1 e j 1 e g a, ničvrednejšega, lažnjivejšega časopistva nij, nego li je to dunajsko ustavoverno-liberalno. Tako se „D. Ztg." jezi nad Čehi in Sloveaci, kakor da bi ti zakrivili blamažo dunajskega mestnega zbora. „Wien. Allg. Ztg." — o kate-rej pravi „Tribtinea, da nema ničesa zgubiti, a tudi ničesa dobiti — dolži dvor, da je sokriv te afere ter se boji političnih posledic iz te zadeve izvirajočih. „Morgenpost" pa se jezi nad nesramno in nečastno agitacijo dunajskega mestnega zbora in pravi, da, odkar Dunaj in prestol Habsburgov stoji, zgodovina ne ve pripovedovati o takem dosrodiaji. „Tribune" pa kliče: Ven z judovskimi mestnimi odborniki, ven s kričači! Stara „Presse", katere urednik j ud "VViener je vendar kot mestni odbornik največ škandala udeležen in sokriv, zdaj ljute levite bere mestnemu zboru! Tudi „Extrablatt", katerega urednik ju d Sin-ger je tudi mestni odbornik in sokrivec škandala, meče zdaj polena na dunajski „gemeinderat". — Nemška u stavove r na stranka pa britko čuti, da je cesarjev udarec zadel tudi njo, ne le dunajske mestne kričače, kajti njeno novinarstvo je zakrivilo ves škandal, njeno nemško liberalno časopisje igra v celej reči neizmerno mizerablo rolo, njeni pristaši so v celej tragi-komediji zapopadeni, in največja nemško-liberalna občina igni tu žalostno rolo. Zato so pa ustavoverci močno potrti in upanje na vlado priti Sloje po vodi. Domače stvari. — (Čitalnica v Spodnjej S i S k i > ima v nedeljo 19. decembra v čitalničnih prostorih pri „Guziju" občni zbor. Začetek ob 3. uri popoludne. Dnerni red: 1. Odpretje zbora po podpredsedniku čitalnice. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila: a) tajnika; b) blagajnika; c) knjižničarja. 4. Volitev predsednika, blagajnika in Šestero odbornikov, 5. Posamezni predlogi in nasveti. K temu vabi p. n. društvenike najuljudneje odbor. — (Iz Črnomlja) se nam piše, da bode letošnji občni zbor tamošnje narodne čitalnice 19. decembra zvečer ob 8. uri. Vsi domači in vnanji p. n. društveniki se k udele-žitvi uljudno vabijo. — (Politično druStvo Edinost.) Na željo nekaterih gg. odbornikov začne se v zadnjič naznanjena odborova seja dne 18. t. m, ob dvanajstej ne pa ob enej uri in zborovanje igralnega društva ob 1. ne pa ob 2. uri po* pol ud ne. tudi na jugoslovanske pesnike „ilirske" dobe, izmej katerih omenjam samo našega Stanka Vraza. Njegove sladke, milodišeče „Djulabije" spominjajo nas na mnogo mestih na „Slavy Dcero". „Slavy Dcero" prevel je na nemški — a zelo okorno — med. dr. Fr. Tvrdon pod naslovom: „Slava's Tochter, Ivrisch-episehes Gedicht in 5 Gesangen von Johann Kolkih "VVort- und sinngetreu ins Deutsche zum ersten-male vollstiindig iibertragen," v Skalici 1854.*) *) Za poskuanjo podajemo tu košček Tvrdo-novega prevoda nSlivy Deere", trdno osvodočeni, da naftim čitateljem bode uže to zadoščuvalo. (Jlasi se na pr. takole (po „Lumini"): „Drei'r Dinge Aublick regt mich zum, mit Laucbe Des Zorn's gemengten llolmgclkcliter an: Dag erste (\veiss nicht, wie nian's ncniien kann) Ist Thier, daa seinen .Scbiidel triigt iiu ltuuclie; Dann Erze, die, i m atolzen Klilgelbranehe < •<'Hchwungen, sinken von der Iliinmelsbubn; E in II I (i in ch c n , so d.is Auge lir! > gewann, Und iibel riecbt, gebracht zum NaBonsdiiaiiche. Tudi Jos. Wencig ima v knjigi „Kriinze aus dem bdhmischen Dichtergarten" (Leipzig 1850) nekoliko sonetov ponemčenih. (No, ki.ko da nek Nemci to poveličevanje Vseslavjanstva pre-bavljajo!) Tudi v angleškem jeziku priobčil je ulomke iz „Slavy Deere" Iiovvring v „Foreign Quartely Reviev". Vol. II. Drugo delo, s katerim si je Kolini pridobil posebne zasluge o širjenji in utvrjenji ideje slavjanske, je spis o književnej vzajem nosti slavjanskej, kateri proglas je bil naj preje objavil v časopisu „Hronka" (izhajajoč v Oger-skej), a pozneje izdal ga v nemškem prevodu, da govori tako vsem Slavjanom brez razlike pismen in narečij — kajti samo nemško knjigo mogli so tedaj vsi čitati — podj naslovom: Docb steigort sich der Zoru zum Toben, lindo Icb Leute, deren Herzscblag \veder stosst 1'iir eine Tugend, noch i"iir eine HUmle. DieB Hind die eeklig bulnunileeren I.uicben In denen der leliend'ge (ieiBt verwest: Denn will wer leben, ausBr' er Lebeiiuzoichen!" „Ueber die literarisehe "VVechsel-seitigkeit zwischen den versehie-denen Stiimmen und Mundarten der slavisehen Nation" 1837. V tem spisu izrazuje Kollaf* jasno in določno misel, katero je bil uže poprijel 1830. leta. Slavjani — tako sodi on — smatrajo se po stoletnem razdrobljeni i zopet za jeden veliki narod, svoja različna narečja za jeden jezik, ter namerja-vajo k izvornej jedinosti. Slavjanske naobra-ženjake poziva, naj opustivši jednostrano in izključivno gojenje svojega vlastnega plemena po primeru nekdanjih Grkov nastojajo, da se čim bolje upoznavajo z razrrlmi narečji in književnostmi slavjanskimi, ter jih umno napotjuje, kako se imajo v književnosti vzajemno podpirati in v govoru in v pismu poglavitnim narečjem se vse tem bolj približevati. Protivnikom tega odgovarja: „Der Vonvurf einiger, dass wir auf diese Art unsere Sprache rus-sisiren, polonisiren, bohmisiren u. s. w. werden, so wie er an sich unslavisch ist, verdient nichtB — (Po zimi spomlad no cvetje.) Iz Kamnika se nam pošilja 15, decembra t. I. poleg Bistrice blizu Jarš najdeno prav krasno cvetočo cvetlico pomladanski svedrcc tudi svi-č ali zaspanček imenovmo («lobuuii, MpouienMkimi pemiimi in prav« Ijhcuml, najfinejša galanterijsko lilugo od usnja, prava zlata pcrena in refongl* piNnc. mape I itd. itd. (021—o) Tujci. 17. decembra: Pri »lonn : Dragan, Kichelter iz Bele peči. — Kruin is Dunaja. — Weuz<>vsky i» <\da. Pri Mali«! t Wota\\:i, Kedl iz Dunaia. — Biniler iz Gradca. — iSvub i a) i T* H ^ (j > l) ■rH •iJ H ~g P. n. Čast mi je naznanjati najudanejSe, da sem veliko trgovino Z vinom, dozdaj postoječo pod firmo Adolf B e 11 h e i m , denašnjega dne kupil in prevzel jaz in da jo bodem nada-ljev.,1 pod firmo M. Bauer, pivovarna. Trudil se bodem /mirom, da bodem imel v zalogi najboljše domače vino, katero hočem svojim naročnikom prav v ceno prodajati. Naročila sprejemajo se v i623-3) pisarni meščanske pivovarne M. BADER. V Zagrebu, dne 1. decembra 1880. Tisoč in ena noc. Bol| kratkočainib iu m kavnih povesti nij kimdo, kakor Tisoč in ena noč; do k »z temu, da tO jili uže skoro \ai narodi v svojo literaturo sprejeli. f>35 7) Vsak mesec izhajata d\a snop>ću v ličnem zavitku po 04 stianij in ono p<»i<>lio. Vse knjige hodu obsegala kakih 40 inoptrVv. Cena snopiču 20 kr., po pošti 22 kr. Abonira se pri založniku J. Krajecu v Novem mestu, pa tudi po vseh bukvarnah. 1 >ohi % h se tudi Spisi Krištof Šmida, DoidaJ izšla 2 sveska. Cena avea ■ebno lično vesan 70. trtlu 40, z\ ezku : ponudi ko 30 kr. najjača, -gfr rama I^elinr J. ^iiNshamiicr-j evo {zdravstveno vino! Kitajsko - železno - malaga - vino najzanesljivejšo in neoporekljivo zdravilo, da se kri nareja in čisti ter najhitreje odpravi: pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito moževsko slabost in neplodnost. !! Bolezni v Jabolku, gollauci in pljiičali ! ! ! Kitajsko Malaga-vino! i me j nč v sebi čistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po bndej bolezni. Profesor in zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na porodijniei v Linču o tem t'al »ri kat u tako-le govori: Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga-vinu lekarja J. Nuss-baumerja v Čelovei dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem -vrlo priporočati. Prof. «lr. J. H. Thaler. Radostno potrjuje podpisani, da je Kitajsko-železno-.Malaga-vino lekarja Nussbaumerja v Celovei preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v svojej lastnosti množitelj krvi in pospešujoč prebavljen je mnogo prekosi vhc druge železne preparate. (515 — 10) »r. I.. tVinleriklLz. Zalogo za Kranjsko ima lekar O-, necoli v Ljubljani. Tinctura Rhei. Comp. vulgo FRANC0VA ESENCA ki jo izdeluje G-abriel Piccolli, lekar „pri angelu*', "V I, j ii i»1 j 1111 i 11 it činu «J Nk pj centi. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasa-nje, hemorjide, rumeni CO itd , vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (41)0—11) 1 sklenica velja 10 kr. 2JSgjr" NaroČi se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju ,,pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s postnim povzetjem. i 18 Darila za "božič. 80 6 velikih žepnih rut i lepimi bordu« rami v ed gaiitnciu kartutm 5'> kr. 1 stenska ura, jamč sn da gr« dobro, il, 1 f>0. Isra na bitje gl. '.i b<>. 1 tiar c.ska žepna ura saneijiva • ropotuljo gl 4 1 fin nerazrušijiv dežnik gl 1.50 Od najfinejše svile k' ■'• 1 pravi ang'ešk žepni nožič od sre- brioga j<«kla M) kr. tf l. 1 krasni ovratnik za gospode kr. f.O, 80, gul. I. 1 krasno ozaljšana lampa za sobo, p ■ nohta gl. l.( 0, Na H »Hisagl. at.60,8, 1 harmonika za samouke gl. 1,60, ie spremljevamem kor;i g. 8, 4, 1 krasna cervice za čaj m kavo /a »i osob, fln porcelan, olajšan gL 4, ^. Najlepš svetilniki <- gantni, 1 par samo gl. SI. 'd 1 modema elegantna pahljača za gospe gl. i.M). 3. service za likere /a fj os >b gl. >.50 1 krasen album gl. 1, 1- isti jako eleganten^ vidik gl. 3 r)0, fi.fto. I album z godbo gl. : M>, 1J0, lO.no 1 pisna mapa, dovršeno uredjeua, g. I, 2 Najfinejše gl 8*60, o.ftt). l'najfinejl mul' za gospe til h, 3..r0 l imjfiieji ovratnik cd kožuhovine za gospe gl. 910 a.5c. l e • gamna skatljica za tobak ali cigare gl. 1 bo, 2. i jako ti'* denarnlk gl. 1, 1/0. I necessaire za gospe » škarjicami, cvuiioiu, šivaukaiiuo, svcdričeiu, gundd, n:iprstkolu gl. 9.00, B.ftO, 1 vrlo lin.t kaseta za toaleto z naj lin. diisvani, mjilom, pomailo, zrkal< >ui, dišečo blazinico, vso samo gl. 1, i.10. Isto v posebno ftoej kaseti gl. 'i,ho. 8:60. 1 orkestrion, ki igra 4 komade, kakor si kdo izbere, ali iz oper ; h za pl> s, pravilno izvršen, gl. t. Co pa igra Š komadov gl. 11.60. Potovanje okolo sveta. Lep album s 80 lino barvanimi s.ikami največjih mest celega sveta. 40 kr. Kdor hoče jesti dobro kavo ali čaj, naj si ga prireja v tiajnovejš h non plus ultra samovarih, 1 kom. za 2 osobi gl. 3. za 4 gl. 4, za b' gl b. Vsakega silijo na smeh nove jux-stvari, jako prilična za tombolo, 1 komad 10, 20, 40 kr. in višje. Praktično zložene reči. i ob dna garnitura d <>e ga srebrnega i ik ja, ki 01 ta u u tulirotn o••). H m>>čn li žl c, 8 pr 1 čn b t c a kavo, *> nožev, klnjn od j« l> *> or> čmb vi' c, I vidiki iajemdki z> :uh<>, l jednaka a mlek*, v^e kana •iHino e\ 4 nO, v«,, to h :o š I '.i. >>. Fina garnitura zi toaleto, i j u >*. nij I i iiul.vuu il SiiCegH, i k a H m t ■Ime paste, 1 tlicou line d lavo, > ririt* uomaoa za lase, 1 8«*«a o m tri iiranje, I za prah, 1 če-n o /. ro «*v-iem, 1 č<8»no za lep, 1 glavna kr« taca, 1 zobna k. t .e ea. \ s • sku >aj v lii ej lpa,e'pel kas t samo g. t. Zdravstvena garnitura za zimo za gospe »li g ode 1 fin livotms, 1 fii e moćne h ače, 1 pur rokOVio, 1 par naiikačev /a roke, 1 par u< g n ic. 1 šav) za gospode a i ruta ta na gla o i par gorktli un.čudi čievljov, v&e samo gi 3 -o Gospodska garritura za pusiti< ganti.a. 1 Itajalu