IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! Zaključni račun, ali bilanca je dokument, iz katerega je razvidno stanje sredstev in virov sredstev na dan 31. 12. vsakega leta, ter obračun dohodka in njegova delitev za preteklo poslovno oziroma kole- j darslco leto. Pri nas v Jugoslaviji l ni rhzlike ned poslovnim in ko le da j rskin leton. Poslovno loto se uje- i na s koledarskim leton, to je od 1. j januarja do 31. iecenbra, čeprav za | nekatera podjetja ni vedno 1 .naj- j bolj primerno, da morajo poslovni rezultat ugotavljati za koledarsko leto, ki pa ni vedno enako njihove- ! nu poslovnemu letu. Na primer za tovarno sladkorja je poslovno leto čas od odkupa sladkorne pese, do pre j dolave v sladkor oz. do glavne prodaje. Seveda ima vsako podjetje nežnost, da sestavi poleg "uradnega" zaključnega.računa za koledarsko le to še tudi "neuradnega" za .poslovno leto, ki odgovarja poslovnemu zna&aju podjetja. N.pr, -;a analizo ; prodajo v naši sezonski prodajalni v Lescah je bolj smiselna ugotovitev in primerjava prodajo ter celo— ! tnega rezultata za sezono, ne pa za \ koledarsko leto. Sezona za našo tr- • govino traja n.pr. od oktobra do marca, bilanca pa izkazuj? rezultat j trgovine od januarja do marca In od : oktobra do decembra za tekoče leto. j Som zaključni račun moramo vedno ob j ravnavati s treh področij. Prvo po— | dročjo je stanje sredstev in virov sredstev, drugo področje je celotni čoh -•ek in njegova delitev, tre tje področje pa so razni podatki o po s L--vanju. Stanje sredstev in virov sredstev predstavlja tisto, kar 'ponavadi pojmujemo pod "bilanco". Enkrat na leto je podjetje dolžno, da.s popi som in vskladitvani ugotovi natančno stanje sredstev. Pod pojmom "sredstva" so mišljene zaloge mate riala drobnega inventarja (orodjaT, gotovih proizvodov, nedovršene pro_ izvodnje in polproizvodnje, proizvodnih stre.jev, naprav, gradbenih objektov, opreme pisarn, prevoznih sredstev, vsa denarna sredstva v blagajni, v banki, vse terjatve (seveda izterljive) in slično« Pod pojnon "viri sredstev" so mišljeni vsi skladi podjetja (skladi so dejansko premoženje podjetja)' ter o-bveznesti. Primerjalne z lotom 1960 bomo obravnavali celotni dohodek in njegovo delitev in razne podatke o poslovanju.. S 1. januarj eri 1369 velja predpis ugotavljanja celotnega dohodka na podlagi fakturirane prodaje, kot sledi: 1969 1968 E1enenti Indeks. C ELOTNI DCEODkc Celotni dohodek. Porabljena sredstva Povečanj e dchodka Dohodek DELITEV" DOHODKA. Pogodbene obveznosti S akonske o’:v:zno s t i Bruto osebni 'dohodek Ostanek dohodka - obvezni rezervni sklad - skupne rezerve gosp*org. - poslovni sklad - sklad skupne porabe . PRODAJA Prodaja DT Prodaja izvoz Skupaj 1 PROIZVODNJA S;oipaj po I/C 112,7 118,1 130,9 103,3 Skupaj po PC 102,2 114,1 33,3 89,5 57, S ' 57,7 . 61,3 X«so ? c 112,4 117,9 129,0 120,4 Celotni dohodek, dosežen v letu 1969 je za 12,7 fo višji v primerjavi z letom'1368, done delt pa jo povečan le isa 3,3 Na povečan celotni dohodek je'vplivala povečana prodaja, I;i je vcSčja za 17,3 fJ} do6in pa je na razmeroma nizek doseženi dohodek vplivala pdvečana stopnja poslovnih stroškov, kateri so večji 18,1 fo, Iz,vr3ena proizvodnja je za 22,3 $ večja • d prej Sr. j ega leta pri 2,3 povprečnem številu zaposlenih. IQjuh selo dobrin rezultatom, ki, so .. doseženi, pri prodaji na domačen tržišču in v izvozu, saj znaša skupna prodaja že preko 50 miljonov novih dinarjev, pa s končnin poslovnim u-spehon'le ne moreno biti zadovoljni. Dohodek za sklade se je v letu 1969 bistveno znanj šal v razmerju do preteklih let, kar nan-z^lo otežuje položaj za perspektivo. Za poslovno leto 1970 moramo biti zato pripravljeni na Se večje težave kot v letu 1939. Podražili,so se namreč razni materiali, kot les in kovine in bona zato tudi z naše strani morali delno povišati prodajne cene, vendar pa ne velja to za izvoz, kjer sprememba'cen ni tako enostavna. OSTALO Povprečno število zaposlenih (po seznamu) Izvršene ure Plačane ure (brez 3) Izplačani neto OD (brez B) Zaloge po LC \ S tro ški pro i zvodn j e Investicija - osnovria sred. IZVEDENI PODATKI Vrednost proizvodnje na zaposlenega Vrednost proizvodnje na izvršeno uro POVPREČNO'mesečno izplačani OD na zaposlenega 102,3 10 Z, 4 105.5 122,1 117.5 127.5 798,2 119,5 115,0 115,5 U0 in DS sta na osnovi gornjih pokazateljev ocenilo/poslovni rezultat kot dober, trošenje pridobljenih sr j? dstev "a prekomerno. Ha podlagi, tega bo izdelanih še voc detaljnih analiz. Sprejela pa sta sklep, naj- vodstvo podjetja v najkrajšem času predloži predlog ukrepo^ ki jih nujno morano podvzeti, da so stanje izboljša. Isto'velja So posebej za sredstva investicije, ki morajo ostati v toki viš.ini, kakršne podjetje zmore. Na vsakem zasedanju DS se bo do na-daljnega stalno obravnavalo probleme nanizane v ten zaključka. in ugotavljalo, če predlagani ukrepi v zc dostni meri jamčijo za boljši poslovni rezultat v letu 1970, N mr J A ?LANHi!ANJ3 H? 3HffiMJjUUE FAOIZVO-is:Jon3 c; uči V obratu smučarije, kjer so iz dolu. jejo velike količine enakega ali bolje, približno enakega izdelka, je tipična kontinuirana prcizvcd-nja. .V ten obratu ninorso določenih l majhnih količin, kot na primer v sploSni lesnem ali kovinskem obratu, ki bi jih bilo treba delati stre go ločen: . V našem pri: eru je potrebno Ir š ati v rokah tehni- čnih opisih dolžino smuči. Ves material in polizdelki tečejo, oziroma bi orrali teči skozi proizvodnjo z določenim tcivocn« • Tajprej bi rad poudaril odnos ned pripravo dola ^planiranjem) in snu carskih obratom. Organizacijsko planska služba pravija primarno svoje delo (priprav: lelovnih na- logov in planov) ir. Selc sekundarno mora paziti - kontrolirati de- lo obrata smučarije, Povdariti pa je pomembno, da olanska služba s kontrol) proizvodnje r.ica direktne ga vpliva v 'obratu. Ko priprava dela planira in kontr lira proizvo dnje ^ 3tro jn ^ na:’:al jno, montažo) pazi, da obrat smučarije tudi ros izvršuje planirano delo, ki pa v’ končni fazi služi medsebojni koristi. Skratiia obrat smučarije in so veda prav tako pstali obrati, so odvisni od priprave dela v smislu smernic - dobivanja nalogov, medtem ko je nasprotno priprava.dela od- Peter Sove visna od obrata, da delo izvršuje - opravlja. Prevečkrat se zgodi, da v proizvodnji smuči zaškriplje, največkrat zaradi pomanjkanja materiala, kakor jo v zadnjem času -pomanjkanje losa ali Se nedognano tehnologije 'e,la. V takih primerih se skliče poleg rednih proizvodnih sestankov seveda izredni pri tehničnem vodju poleg obratovodje in seveda priprave dela s kontrolo proizvodnje z 'namenom, da se odkri je vsak zaviralni pojav, da se ga odpravi in privede proizvodnjo zopet v normalen tek. Na teh sestankih pride do iaraza delo obrata in planske službe ob poveza- vi tehničnega .vodje, llamen planiranja in zasledovanja proizvodnje je'dejansko tudi ta, da bi z vedno večjo avtoriteto lahko opravljala svoje naloge, saj ima lahko odložilni vpliv na potek dela. Po kratkem zgornjem opisu načina dela je planska in kontrolna služba (ne misliti na fizično kontrolo proizvodov) z : kaj dobrin posluhom izvrševanja in odpravljanja težav s sodelovanjem smučarskega obrata, prišli}, do naslednjih kratkih zaklju čkov: a) Analiza proizvodnje smuči v januarju in februarju komulativno v -rinorjavi s planom je takale: Pri Jotu smo komulativno (januar in februar) s proizvodnjo finalizacije 3 tik nad ,:laniran6 količino, pri lo pl j en ju { a tre j na) smo 5 dni pod planom. Vzrok za izpad pr iisv;5s.jo j c kritično stan,,'": losa. Ce bi hoteli vsaj v korak z lokaj natrpanim Jne vnin- progranon je trenutno absolutno premalo dnevno pripravljenega lesa. Za FB CII velja, ..a j.- bil . proiz vedenih pp.tovih srnici za 13 dni ko_ nulativno • \anj, zalepi j onih za 5 dni konulativao nanj po planu. Kar pa je v vnesni, t.j. nadaljni proizvodnji smuči dovolj za pokri- ' tje razlik gotovih smuči, jo v nekaj dneh nožno ta nanjko odpraviti. Ha zadnjen proizvodnem sestanku pa je bilo sklenjeno, da se proizvodnja FIB 911 ne sne znanjSati, ampak celo pospešiti (glede na pred-stojsče povečanje letnih količin), pa čeprav bi šel les na račun proizvodnje -Teta. Pri metalnih smučeh sno prav tako pod planom, pri finalizaciji za 4 dni konulativno, pri lepljenju za G dni, prav tako konulativno. Vzrok izpada pri . ton tipih smuči je post pon prehod, k uvajanju le-pilcev in.problen sredic, vendar se stanje izboljšuje, tako da se bo že od. 10. tarča dalje lepilo večje količine dnevno. Ha planiranih dnevnih količinah pa bono- lahko še le po izvršeni rek nstrukciji - pre selitvi. Za tip Pristal smači pa /elja, da se je po planu i.sole zač o la proizvo_ dnja v februarju (gotove smuči sre di februarja) in je še prezgodaj prinašati vsakršnih zaključkov, pač pa oo so začele loi>iti dvojne planirane količine, da bo rok dosežen. Torej opisana situacija ni kaj ro~ i Snata, vendar se bo spričo začetka ! poslovnega leta ob odpravljanju največjih vzrokov - pomanjkanje le -sa ii:. ozkih grl (sušilnica) b) v naslednjih mesecil: af. nek način nadoknadilo zanujeno, #oz. i-s padi e količine, ki niso še velike. Stalno je potrebno, da se zanimamo za vzroke izpadov, nogočo slabih delovnih postopkov, pomanjkanj e -pa toriala, itd. Stremeti, da se popravijo - odpravijo, kajti to je že del garancije, da delano s praviri delovnim odneson in toliko očitanim pomanjkljivim občutkom odgovornosti. . O KOMENTAR IZ VISOKIH TAT3P.! Neuspeh naših smučarjev; Ni čuda, sla naši ne dosegajo nika-kr šni!i uspehov, ko Zajc, namesto da bi tekel - skače in Kobilica, nanesto da bi skakal -toče. O IZ SEDIKALNIH TEKEh IDLA11A! Pred te)mo s Danes pred tekme mora::: trenirati, pa nc ven pri katerem bufetu bi z Sel ?A SMO TOLE N/h' ISALI IjdIJ' Jaka Sulc J » ELAN NA SVETOVNEM val P F5.lip Čufer Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki so je vršilo od G. do 15. februarja v Val Gardeni, je za nami. Udeležba na tekmovanju je za naše podjetje izredno pomembna, saj se tu izraža prodor naših smuči ned svetovno snu.carsko elito. Prav iz tega razioca in pa zaradi dejstva, da jo Val Gardena v primeri s podobnimi prireditvami sorazmerno blizu. je bila udeležba iz Slana opravičljiva« Val Gardena jo ime alpski dolini -dolgi cca 40 Im, ki leži nekako ned Brianom in Cortinod'anpeszo. V zgornjem delu te doline je bilo le tosnje svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. j Otvoritveni ceremonial tekr.ovanja je bil izveden v Crtisei-u (St. TJlrich), v velike: , drsalnem stadionu. V Ortiseiu so bila izvedena tekmovanja v slalomi. Tari je bil tudi glavni informativni center. Posebej je omeniti naš paviljon, katerega lokacija je bila izrodio ugodna za čim večji obisk. Paviljon ' stoji namreč v centru mesta, tako rekoč ob "vhodu" na zimski stadion in do slalom proge. Ta "vhod" pre- dstavlja most, ki je bil ves okra- | šen 3 mlaji in dmbleni svetovnega prvenstva. V Dan Cristini,, ki leži nekako na , sredhi ned Grtisei-em in SeIvo, jo i bil cilj tekmovalne proge za moški | smuk. Tu so bili nastanjeni tudi člani nafte servisne ekipe, / * \ 1 Selva (Wolkonstein/ je bil poleg Ortiseia pLnvno prizorišče letoš- ; njega svetovnega prvenstva. V nepo | sredni .bližini so proge za moški in ženski veleslalom ter ženski smuk, Tu so prebivalo vse državne I reprezentance, v posebni stavbi pa I jo deloval olimpijski komite, kjer j i so so stekali vsi športni dogodki s te prireditve. Od vseli j treh na | vodenih- krajev je Gelva naj lepši, i | ker je obdan z visokimi zasneženimi vrhovi, pod njihovimi vznožji i pa so razprostirajo prekrasne sne- ; J žne planjave, ki so vse preprežene i i z žičnicami, prava koka za ljubite-j 5 / Ije snučanja. Do teh planot, hi so v višini oc cca 15CC — 2C0C n$ vodijo štiri gondolske žičnice iz o-nenjenih treh lira jev, Onenbe vredno je tudi to,' da so snučišča dob- -ro vzdrževana. Povsod so pripravijo* . ne (poteptane) snučarske rroge, seveda nekatere za slabša, druge pa za boljše snučanje. Teitiiovalnc roge so bile posebno pozorno pripravljene in obvarovane z ograjo. Vsa Val Sardona slovi po dobrih rezbarjih, -:ar jo bilo lahk'? paziti v rncgih izložbah, kjer ni lahko vj_ del razne rezljane podobe od alih šahovskih figur, pa do celil reliefov oz. večjih kipov. Donačini se naoreč v času mrtve sezone udarjajo z rezbar s tv on, ki se jliu seveda vnovči šele ’ ob prihodu'turistov. UDELE2M GI.UCI POEDHU aaoizViuJAL. Glavna dejavnost v Val Gardeni je vsekakor turisen. Kako nočno je tu rizeri razvit,, nar’ pove podatek, da pride na okrog et tisoč prebivalcev kar dvanajst tisoč turističnih postelj. Pri ten pa'' je poudari ti, da kljub možici turi s ton, ki jih je privabilo svcjtovne prvenstvo, ni bilo nikjer opaziti tiste poslovne nejevolje, ki se pri nas: ob takih prilikah zelo rada pojavi, (Prispevke o c* drugih udeležencev . bono objavili v nadaljevanjih. Op. ur.) V VAL G/i33ESJI ing. Andrej Robič S H. Vil vKrkfl Iz nas le di* j e tabele razberemo, da udeležba "Elana" ri bila take slaba, če upoštevamo, ua sr bili saanj zastopani pcmecbni proizvajalci, l:ot sc s Blitzard, ICBstle a svojim GP:vI—ol., j?ritznieiyer, /ostra, itd. !>o po sebno pa so ugodno vplivale na prisotne st Elana Snov Star srau-či, ki so jih imeli funkcionarji in sodniki* ► A 6 Vrstni rod Znanka smuči slalom veleslalom sloipno 1 Eossignol .11 16 27 , 2 Djmamic 9 16 25 3 Dynastar ' 4 8 12 4 Fischer 6 5 11 5 Head 4 5 G r* Persci.ii.co r*, O 5 k O O 7 3 lan 2 6 8 8 Kneissl 2 5 7 9 , Atoiuic 1 3 4 10 Fritzmeiyer 2 • 2 4 11 Vostra 1 2 3 12 Blitzard - 2 Ul 2 13 Erfaacher - 1 1 14 Straver - 1 1 15 Kastle CPM - 1 1 IG K 2 1 - 1 Seznam zajema celoten slalom (5l) in veleslalom do štartno številke 85, h PHEGLED SMUČI. S KAT3uIi.il SC VOZIia PCSAiaZN 3 REPREZENTANCE Heproz entanca slalom: veleslalom Francija Eossignol 2 Eossignol 3 Dyr.aBtar 1 Dynastar 1 Djr iamic 1 Avstrija T^iaissl 2 Kneissl 3 Atonic 1 Italija Persenico 2 Persenico 3 Fischer 1 Head' 1 Eossignol 1 Eossignol 2 Švica Eossignol 2 Head 1 Fischer 1 Head 1 Fischer 1 7 USA Poljska Norveška Zapadna Nemčija Švedska. Kanada Jugoslavija v Španija Japonska Brazilija Češka Romunija Rusija I i Andora Dynnr:ic 1 Dvnastar 1 Head 1 K~2 1 Rossignol P. Dynastar 1 Head 1 Frit3i.'.oiyGr 1 Fiochor 2 VI* stra I Fischer 2 Head 1 Dynanic 2 Rossignol 1 Elan 2 I)ynai:iic 2 Japonsko 1 Rossignol 1 Persenioo 1 Fritzaeiyer 1 Rossignol 1 Dynastar 1 Dyna3tar 1 Dynac:io 2 Ihaiastar 1 Head 1 osoignol 2 Atonic 1 Head 1 Rossignol 4 Erbacher 1 Vostra 1 Fritzmeiyer 1 Fischer 1 Fischer 2 Head 1 Elan 1 Dynar.dc 2 Rossignol 2 Elan 4 Djmanio 2 Japonske 2 rersonico 1• Fritameijer 1 Blitzard 1 Rossignol S Dynastar 1 Dynastar 1 Elan 1 B,ossignol 2 8 Bolgarija Finska Velika Britanija Dynaaic 2 To'str a 2 Fischer 2 Kastle CPM 1 Kneissl 1 Dynamic 1 Dynastar 2 Eossignol 1 Iz pregleda je razvidno, tla skoraj ni reprezentanco, ki bi ce vezala izključno sano na enega proizvajalca sonči. O b) v skokih 3E0EI NA 90 n SKAKALNICI V SS^SEEM PLSSO Našo snuči na 4. nos tu.. Osvojil ga je ruladi skakalce. KROLL 3EIT5T Avstrija! Do 10, nosta so st plasirali štirje skakalci z našini snuČni! Piše Miha Finžgar Država itovi.1 o Skakalcev v ekipi število naših snu čiv ekipi Anerika Finska Zahodna ITenčija Češka Avstrija Italija Švedska Madžarska Švica Kanada Francija Jugoslavija Vzhodna Nemčija Norveška Fionunija Rusija Poljska Japonska 4 Člani 4 člani 4 Člani 4 člani 4 člani 3 člani 4 člani 3 člani 4 člani člani' člani člani člani člani 2 člana 4 členi 4 člani 4 člani 4 4 4 4 4- 3 pari 3 pari 2 para 1 par 3 pari 3 pari 1 par 3 pari 1 par 1 par 2 para 4 pari Skupno skakalo G8 skakalcev 9 Naši skakalci so zasedli naolednja ne s ta: 15. ne sto Ludvik ZAJC 43. ne s to Peter ŠTEFANČIČ 47. . :esto Erago PUDGAR 59. ne s to Marjan ME33C Skupno na svetovnen prvenstvu na 90 n skakalnici ie inels &> ■> -i.nV <) mmfflg j Elan 1 - ! 'Popa j 27 parov 38,7 I J ..liha Finžgar 3I£JCfc2£HI ..'0L3TI V GB3RSTD0IIF-u 7, in 8. -3. 1970. Letalnica v Oberstdorf-u je bila povečana. Pred lPti.n dni, ko je bil postavljen nov svetovni,rekord 1G5 d v Planici, so se tudi -S$;\ 1 i povečav obstoječih velikank, Polete iz Oberstdorf-a je prenašala cvrovizija v soboto in rgleljo. Ze v soboto je oviral polete veter, v nedeljo jih je onemogočil sneg. Vi doli sno poskusne polete, večino vse preko 100 n. Heinz Schnidt je dosegel prejšnji rekord skakalnice 150 i.'., ki ga je postavil Lar s Gri-.nni. Kodejaka Karel iz Češkoslovaške je.poletel na 101 n s padcen. Po ten poletu so skrajšali nizo. /idoli sno ,našega Bogataja, kako ga jo vrglo iz raleto pred nizo iz višite okoli 3 - ^ n ned gledalce pri hitrosti-90 do 100 Mn/h. ■ p iJo ten padcu .je bilo še 9 poletov iz poskusne serije. Hato je bilo tcimovanj e ustavljeno. Rezultati poletov v Oberstdorfu so se šteli od soboto 7. 3. 1970. I ■ I Nekaj najboljših rezultatov: 10 1. Matovš Josef 140 n aElan smuči v Cehoslovaška 2. Holmi Rudolf Popa smuči Oehoslovaška 3. Bachlei- Reinhol d 137 n mar; smuči Avstrija 4. Jiri Raška 143 m Popa smuči Cehoslovaška 13. Llesec Marjan 129 m Slan snuči Jugoslavija 1*4. Stefančič Peter 122 m " ? "f >' 'O smuči Cugc s lavi j a itd. Iz teh rezultatov se vidi, da se prebijajo' naše smuči v 3am vrh te cev. Mogoče bona že v Planici videli tudi Ruse na .naših siaiSoh v naslednji sezoni pa prav gotovo« U l_ PUl \ C3N3 V JAMIAHJU SO MCCHO POSKOČILE (interne informacije št. iS/Vl,) Za letos se je predvidevalo, da p_o rast cen.ne bo tako velik', kot je bil v letu 1909, ko sco dosegli v primerjavi z letom 19G0 približno 8,9 ‘jo povečanj e cen na drobno in 10,5 j> podražitev živi jenskih siro_ škov. Zdi se, da sc bila predvidevanja preveč optimistična in da ne bo uspelo zadržati težnje po dvi-. govanju cen, kar so sc ceno (nasproti povprečju leta 1339) na drobno že.v januarju povečale za d,2 $, cene gostinskih uslug zu 7,1 cene na debelo za 3, m prodaj- na cene proizvajalcev za 4,3 f>, s/ Go primerjano porast cen samo za en mesec nazaj, se pravi letošnje zanuarske z decembrskimi lani, lahko ugotovimo, da so se cene na drobno povečale le za 0,3 jj, cene industrijskih proizvajalcev pa kar za 2,1 °ji, cene gostinskih uslug za 4 %, živi jenski stroški pa so ve čji za 1,2 M Uid (M zv Lani so se cene na drobno povečale za 8,9 fo, v letu 1968 pa le za 3,9 5», kar pomeni, la je bil dvig cen v letu It 09 kar 2,3 krat večji od posvečanja v letu 1008 in .la oa ten sploh ne moremo govoriti c neki sta bilizaciji con* v Ce primerjano cene v Sloveniji s ce nami v S33J, lahko ugotovimo, da je pri nas dvig cen največji. Živila 11S,9 (indeks za januar) Industrijski izdelki 1QS,3 (indeks, za januar) * Storitve 100,0 (indeks za januar) Zivljenski stroški so 3e lani v primerjavi z leto 1908 povečali za 10,5 rL. V januarju letos so 3e nas— prot.j povprečju lani povečali že za 7,3 cjior naspr**oti lanskemu decembru sc se povečali za 1,2 jo. 11 MILANO PROIZVOIITJA HI PTiOJiUA ŠPORTNE ARTIKLOV V VELir.1 J5KBPANZIJI: Jpcrtni artikli ao r zadnjih letih i Ctosegli selo važno pozicijo na tržišču. Več prostega časa, vadno ve čji (bodici in želja po ohranitvi zdravja s pomočjo športa, so faktorji, ki vplivajo na to, da je promet g športnimi artikli in športnimi oblačili dosegel tako močan vzpon. Vrednost v Zvezni republiki Nemčiji leta 1C68 izdelanih športnih artiklov, skupaj s čevlji in _o blačili znaša preko 1,700.000.000 nenšicih mark, kar je v našem denarju cea 600 milijard storil' dinar- j jev. Od te vrednosti odpade po 500 | milj DM na proizvodnjo zimsko—špo— !0dRAD MUNCHENU rtnih artiklov in oblačil. ?ove& mje proizvodnje je bilo posebno poslednji!, treh lotih izredno vff čno in se ._ancs dviga s hitrostjc več kakor 5 $ na leto. Največji del potrošnikov zimsko—športnih £ tiklov in rimsko-športnih oblači^ prihaja v starosti med 14 in 24 leti. Približno 25 fi skupne potr° šnjo v zvezni republiki Ne mčiji pa pokriva uvoz. Evropski izvoz zinsko-špo? tnih artiklov ima v sveto''-' nem gospodarstvu vodilno vlogo. Nekatere evropske firme s področja zimskošportnih rekvizitov izvaao' jo do 70 fo svoje proizvod" nje. Ta splošna tržna sita" ; ;>y y acija se bo odražala od do 10. marca 1970 na sejmu športnih artiklov v Munche* nu - ICi'C 70. Ta soj on bo tako po številu domačih, kakor inozemskih razstavljavcev, kakor di po velikosti razstavnega prosto' ra največji spomladanski sejem gpo' rtnih artiklov v Evropi in tudi no svetu c tem tudi vrhunska svetovno prireditev svoje vrsto. IGPC 70 - zavzema 30 dvoran raz s to-' višča v Lunchenu. Razstava IGP0 70 bo prirejena na 9^ pni površini 42.000 m2 v dvoranah Muhchenskega razstavišča. Svojo pro* izvode bo nudilo 721 razstavijalce^ is £2 dežel. Lit ovil o 346 inozemski!1 razstavijalcev dajo razstavi ISP0 70 značaj pravega mednarodnega špoJv' ddn.šport.sejem Osterman ing. Jožo V 12 tnega sejna. Vstop na ta sejon pa 'bo dovolj on samo strokovni:', kupcen. Po predvideni cenitvi se pričakuje približno obisk ned 12.000 do 15.000 strokovnih obiskovalcev is. 35 dežel, V veliken sprejemen in informacijskem centru bo razstavijalcen in obiskovalcen vsega sveta na razpolago kar največ nožnih uslug. Tar: bodo poleg kontaktnih pultov domačih in inozemskih industrijskih in trgovskih združenj imeli svoje pro_ store tudi založništva in pa strokovni časopisi ter podobno. Pri sprejemnih pultih za domače, kakor inozemske obiskovalce, kakor tudi za razstavijalce pa bo mogoče nara "VTiost iz razstavišča rezervirati, odnosno naročati potovalne, hotelske in gostinske usluge, gledališke vstopnice in podobno. Težišče tega strokovnega sejna v Miinchenu je zimski .šport s 312 razstavi jalci. Nekaj številk v razde litvi glavnih razstavijalcev pa bo pokazalo širino interesa: razstav— Ijalcevs zimski šport - proizvajalci smuči 63 smučarske vezi 32 smučarski in apre čevlji 58 pribor - smučarske palice, drsalke in drsalni čevlji 122 zinsko-športna oblačila in tekstilstvo 134 celotni šport: športni artikli 53 športna oblačila in tekstil 208 letni šport: •športni artikli 55 letna športna oblačila ir tekstil 22 Ce vzamemo še tujo udaležbo na 13P0 70, je ta udeležba razdeljena i po naslednjih deželah: Avstralija 3 Belgija' 3 Finska ■12 ' I Francija 61 } Velika Britanija 13 | Hongkong 1 1 Island 4 j Italija 41 ! Japonska 7 Jugoslavija '2 i Holandija 4 l Kanada 1 Norveška 29 i Avstrija 112 | Pakistan - zah. 2 i Poljska ■ 1 'J Lipani j a 3 i Švedska 16 I Švica 26 j Češkoslovaška 4 1 10 /ameriški kupci s Ski-Check- Listo na | I3P0 7C Ameriški trgovci s športni; .i artik— 1 li, kupci, kakor uvozniki, ki bodo ; prišli na mednarodni sejem šport- j nih artiklov v lainchen bo prišli s kontrolnim seznamom tipov snuči 1 (Ski-Check-List). S pomočjo tega i novega seznama in načina o c en jeva—- nja snuči, ki je bil prvič objav- i J ljen v zadnjem Show-3hou v Nev/ Yor— | 13 Isu, j s noč razvrstiti praktično vas Bojan Zajc zn: rsmiči, ':i so trenutno na tr— go, v točkovni 3isten. V kolikor jo višje število točk. toliko bolje se vrednosti kvaliteta posai ^znega proizvoda. Za ugotovitev števila točk se toč— kiije s točkani najvažnejših sestav niii delov srnici. Tako n.pr.: Navadili jekleni robniki 10 točk, neprekinjeni robniki SO točk, profilirani kotni robn. 23 točk, in slično. Seveda ta "Ski-Cnock-List" ne daje nobenega pojasnila c lastno stili sa nih SL?j.či. Vendar pa ključ tem trgovcu in športnika nudi osnovno pojasnilo o ten, kako sc lahko različni nodeli snuči uvrstijo v lestvico že .glede na njihovo gradnj , dočin, kakor rečeno, no dajejo po— jasnila o bistvenih lastnostih sna— či, torej je stvar predvser. orientacijskega značaja, da sc snučke slične izvedbe lahko približno ned seboj primerjaj o. O gibljivi del OD I2HACAN0 S/. L333C Si.5UC/dtUA telovadno oaorjra KOVINSKI OBoAT SSDLA2SKI C3BAT OHknT PL/.3TIKS P0EJETJ2 3I7JPH0 KjlGill OHiAT EliUAB lt7C 100

a je 'bilo skupne sapo- olattih 3C delavcev, od tega: 30 mo 21: ib. G žensk GEJAtfJE DELOVNE SILE O V podjetje sno takon ueseca spreje- li sledeče nove delavce: PALA/ESTjLIČ Predrag - varilec KV, na delovno ne s to kovinska dela v kovinskem oddelim; ROSIC Helena - delavka PK, na dein vne mesto ročna nisarska dela %r obratu smučij 3UPAI! Francka - delavka NK, na delovno mesto čistilke v pomožnem obratuj 'KOŽELJ Viktor'- pleskar KV, na delovno mesto izdelovalca izdelkov iz plastike v obratu plastike na Fortunij KELIH Dušan - strugar EV, na delovno mesto brusilca orodja v pomožnem obratu; PIRIH Janez - klepar KV, na delovno mesto remontnega ključavničarja v pomožnem obratuj DETaLUJG Marija - e 1 ektromehanik KV, na delovno mesto ročna mizarska dala v obratu smučij v DOLŽAN Francka - delavka NK, na do lovno mesto ročna'mizarska dela v obratu smučij KONČNIK Erna - delavka UK, na delovno mesto montažna dela v obratu smuč i j TAVCAB Marija - delavka NK, na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu 3i:iučij JAKOPIČ Marija - trgovka EV, na de lovno . ’osto izdelovalke iz delkov is plastike v obratu plastike na Fortunij FRIDLIH Milan - delavec NK, na delo ' vd.o mesto transportnega delavca na skladišču lesaj v MEGLIC Alojz — mizar KV, na delovno mesto mizarska dela v od delku telovadnega orodja; /5 ILLJSkEt AvgaStia. - dolecvoc 1121, na dolovim nogto ročna aizars-ka č.ela v obratu snuči; CIG4LE Fortuna't - rizar XV, na de— lovno nosto nizarska dela, v oddelku telovadnega orodja - iz JLd; THELC Cveto - ni z ar ”7.'na delovno nesto nizarska dela v obratu snuči; OGRIZEK Dragica - delavka PNE, na delovno rjasto nizarska dela v obratu snuči; LEG Llarica - delavka NK, na delovno nesto čistilke v ponožnen obratu. O V inštitutu pa sta se zaposlilo: KLEL— lir jan - delaveo UK, na delovno nesto ponosnega delavca za priučitov v labola— toriju: JilRC ing. Valentin - strojni inženir 7S, na delovno n g c. te raziskovalca. O KUNČIČ Julijana - delavka NK, zaposlena na delovne:;; no s tu izd_e lovalke izdelkov iz plastike v obratu plastike na Fortuni, v po3kusnen rokuj SUPiiL' Francka - delavka ITE1, zaposle na na delovnem nestu čistilke v ponožnen obratu, na lastno .''oljo v -oskusnen deluj ZILHI Franc - nizar KV, zaposlen na delovnen nestu ročna nizarska dela v obratu snuči, v JIAj POTOČNIK Peter - ključavničar, zapo s len na .dolovnen nestu re-nontnega ključavničarja v ponožnen obratu, v JLA.; HROVAT Alojz - delavec PK, zaposlen na delovnen nestu ročna nižji rska dela v obratu snuči, v JLui. . P O It. O K E ! O Poročila so jo: Iz podjotja pa so odčli: '"V" "1 GANIČ Kati - delavka I!K, zaposlena na delovnen nostu izdelovalke izdelkov iz plastiko v obratu plastika na Fortuni, sarovoljna zapustitev '$laj PL/iTCVITJ/lK Terezija - delavka KI, sanoslena na de 1ovnon nostu nontažna dola v obratu snuči, po spora-zunu; S130L3J KRISTEIA - delavka, zaposlena v obratu snuči. v Cestitano in žolino nnčgo zadovoljstva no novi živijonski poti! ROJSTVA ! O Hodili so so: PERKOVIČ '/ERI VREČKO ing. I.AK3TJ HOČEVIl Jožici SULJiUJ TATJ;JTI i_>PEC JOŽICI LAVRIČ IVANKI kočiia mina deček deček deklica deklica deklica deček deklica 16 ELANOVO. PRVENSTVO v VELESLALOMU ZA LETO 1370 V 151? 12TU jo bilo 21. februarja! ' i / Organizator: Smučarska oakcija pri nindikalnen oportnep društvu ELAH, poč yo-dstvoici predsednika Marinšek ing, 3ojana in pjredgednilift aindi. kata tov. Vrečko Maksa Vodja teknovanja: Arh Julij Cof proge: Mulej Tine Vodja kontrole: Mencinger Oto Zbor sodnikov: Pristavec Alojz Legat Franc Strgar Frančiča Dobida Majda Vodja reševalne ekipe: Petrič Janez ■ Reditelj: Mikic Lado Ozvočenje: Hrovat Janez opiker: Knafelj Slavko PODELITEV 1IAGBAD: Pri JOŽOVCU REZULTATI: čas s HOŠKI ZAČETNIKI: 1. Ural j Franc 0.11.0 Pirih Janez .11.8 3. Košir Janez O.lik.7 4. Kocjančič Slavko O.12,C Diskvalificirani: Vrhovnik Robi Potočnik Vinko Zajc Bojan Svab Franc čas: l • .. I ZENSKE ZACETLTICE: l 1. Vidic Vlasta 0.17.5 J di skvalif icirona ! ' i i ŽENSKE TEKMOVALNI RAZRED: ■ ! 1. Pristavec Nataša 0.54.0 2. Dobida Majda 0.58.0 3. Brejc Milica 1.14.0 I MOŠKI TEICiGVALL-JI -RAZRED: ! 1. Detiček Fric 0.42.1 ; 2, Krivic Jože 0,44.3 J ; 3. Peternel Janez 0.46.1 l 4. Pintarič Franc 0.46.5 | i 5.-C. Vogelnik Andrej 0.46.6 j 5.-6. Finžgar Janez 0.46,6 i 7. Tonejc Jože 0.47.7 | 8. Hanžič Janez 0.48.0 I i 9. Vogelnik Jurij 0.48.2 j ; 10, Dežman Jože 0.48.3 i I II. Potočnik Pavel G.50.1 I 12.-13. Potočnik Peter 0.50.4 I 12.-13. Pogačnik Anton 0.50.4 \ 14. . Stefelin Tine 0,56.2 j i 15. . Resnan Janko 1.45.3 i I i f 17 Sas: Di akval i f ic irani j Prskalo Ivan. LOŠKI TURISTIČNI do ‘40 let s 1. Šlibar Avgust 0.50.3 2. Svetina Alojz 0.50,6 n> O 0 Bogataj Vinke 0.50.8 4.-5. Painkiher Matevž 0.51.0 4.- •5» Šlibar Slavko 0.51.0; 6. Hrovat Danilo 0. ' 1 **4 7. Bešter Jože 0.51.5 8. Tonejo Niko 0.51.9 9. Bobič ing. Andrej 0. i)3.o 10. Vrečko ing. Maks 0.54.6 11. Kržišnik Lado 0.56.0 12. Petrič Janez 0.56.5 13. Jiistin Janko 0.57.0 14. Košir Janez 0.59.0 15. Resman Anton 0.59.4 16. Petriček ing. Peter 1.02.5 17. Marolt Jože 1.05.9 18. Pangerc Silvester 1.06.0 Diskvalificirani: Pretnar Franc MDŠKI TURISTIČNI liAZHED nad 40 let: 7, - - • Mencinger Oto 0.47.8 2. Arh Julij 0,40,3 3. Finžgar Rudi 0.50.4 4, Sivo Bogo C.50.5 ° • Mulej Stanko C . O'jr. 4 6. Knafelj Slavko .03.8 7. Mohorč Janez: 1.04.9 ITALIJA!!!* (naši go st j o, kupci o f ime Colonbo) 1. Startna štev. 0 C.40.,8 2. » " 6 0.52*0' 3. " 11 7 0.58.8 4. " ’’ 52 1.06.6 o--------------------------------------- SEBIKALLTO ŠPORTNO DRUŠTVO "SLAN" anovsia sekcija •BGEUi IJ3 na Goren S ton so obvešča V3e člane našega p5 cvetja - šahi ste, da bo StJHOVSIIO TSHa^OV^UIS POSAMEZNIKOV ZA LETO 1970 v torek, ena 24. r.iarca 1970, s pri četkon ob 15. uri popoldne, v prostoru Izobraževalnega centra v BEGU! TJAH. Vse prijave sprejem tov. PES3TRL Jožef, do vključno petka, dne 20. marca 1970 do 14 ure, kjer lahko dobite tudi podrobnejša pojasnila. Naproša se čin večja udeležba, ker gre tudi za izbiro G članske ekipe kolektiva za sindikalne šahovske prvenstvene dvoboje. 3 šahavskin pozdraven! ■ Vodja šahovske sekcije: Jožef Prestrl l.r NAGRADNA KRIŽANKA! 1 |2 3 1 I* 1 i3 7 1 I8 9 10 11 1 i ! 12 13 1 > 1 14 « t" 7.5 j LS 17 1 i 18 =/'>'-• 'l 20 f' 21 2 S. wm m PO u c. I 24 25 23 h7 * • ■ ii t 4 L 3C I# • ' W- ' -?r=: ■ 32 ■ Ž3 S-l- . SSftf šfji! 38 36 37 Ii 38 39 ==etz-£: 40 41- 42 Ulit J; 43 '14 45 ' 46 Si 47 48 49 50 51 ti 2 53 l i * } i 54 Janez Legat VODOkAVNO s 1. pozdrav ob odhodu, 3. sadež vin ske trte, 11. pojen, ki ponazarja Številko, 13. tur ek ,14. Sc nerazvit cvet? 15. okras m. škoga, 17. znana ito3ovol' va pesen, Ifc. aenolj oki vlak, It« predatejnik acqostcma, . 21. barva p?lti, 22* Xoo5iio; 22, vozilo v i .estr.c .i rorotu, 2o. ;r> dlog, 28. rod je splav-rjcv. 27* težava, stiska, 2G. p>. -anjkanje, 30. dobi-;-, kos lesa, 31. :;ajbna od prtina, 32. 3luži za odtok v'-.dj n stroke, 33, 'brežje, 25* inr.ciaii znane anerišk& filnske igrrJ.ko ki je pred leti napravila"sou/nor, 37. pijača starih Slovanov, 30, c!~.iuon. jesenski gradili sadoš, v40, gorja&c., 41, glasbilo s strunani, 43. .;?esta jališče pentozanskih kurirjev, ‘ki. luknjica na koži, 45. bea, srd, 47. pojav na vodi, 48. stoj, pri otroški igri, 49, protesten zbor delavcev, 51. žensko i::.e, 53. prekop, 54 donače žensko ine, . liV. Idi 10 s J • ' »-'u-*. .relrlar .-itvoc določene vrednosti, 2. • ^ i listič, 3. sai_eo dom c e živali. 4. vpitje, 5.' kot 37 vodo— znaka športnih avtono-čolr:ov, 7. suženj, 8. ovoj ?,vn< '» bi lov i. z n3Za- delo enega 'no, ii, ž e:\sno ine (Liza), 12. Foča, 13. spona, 13. uj onanj e zlogov v pesnitvi, i: . korist. 20. kr diik, 23, športro srečanje treh noštev, 24, jahanje, 27. drevo - iglavec, 28. pritrdiinica, 30. okrajšava zo hektoliter, 31. poškodba, 32, soro~ 10. dstvo, 33. divja raca, 34, plamenica, 35. pokol, 3S. luža, 37. pri hod v goste, 39. najdaljša jugosl. reka, 40. pristaniško mestc o7o Istrski obali., 42, socialni položaj, 44. del skladbe, 43. ime ameriške filmske igralke Gardner, 48. krati, ca države v Sevemi Ameriki, EC. zaporedni črki v avjecedi, 52. avto nobilska oznaka Ilikšica. 3EJITE7 KRIZANI3 IS iS3JS:U3 ŠTEVILKE* i VODORAVNO : 1. SPAAK, 6. VBASKk, 12. KRVNIK, 14. ESALIST, 15. ISTO, 16. RJA, 13* KATO, 19. 3D0, 20.SPAKA, 22. NOVI, 23. PO, 24. VLADIKA, 26. BJ, 27. RADON, 29. JODL/a, 32. LOV, 33. KA (GA), 34. RIK, 35. SEtSEBL (STSUSC), 37. DINAR, 39. TL, 'iO. 3RBSTJE, 42. OH, /i4. REPA, 47. TALIA, ' .48. OKO, 49. OPERA, 51. NIN, 52. AZOV, 53. LEPELJKA, 55. ARNIKA, 57. ACISAL, 58. STROK. Prejeli smo 24.rešitev, od tega: ril; pravi mm 18 nepravilnih 6 IZZ33BANI 30 BILI: 1. nagrada PRESTAL LiAEIJA 30 din 2. nagrada POTOČNIK VINKO 20 ri: 3«, nagrada KARIŽ JILUCA 10 din dobrotnik... (humoreska) Sindikalno prvenstvo v smučarskem slalom je doseglo kulninacijo. Pc strmini se je spustil slalonist Polde (z odličnim treningom, saj jev službi vozil ned našimi 1 nV-njičavki paragrafi), liorda tudi zato :.i nič čudnega, če so že vnaprej od njega priča :~.vali vse. In res. Llad vratci je vozil kot pro vi šampio; . Spodaj, tan za ciljem, ga jo na okrašeni mizici čakal ličen pokal. j - ves zadih an napravil Irristja-nij. , 30 prihiteli sindikalisti in na jeli stiskati roko in ga trepljali po rajni: I- "Čestitam! Polde!!! Res si bil od-; ličen!... To pa je treba zaliti! Da nes ga pa bomo! Kaj?..." i Polde se je potrepljal po zadnjem i žepu m ugotovil, da ima s seboj sa 1 mo tri 3tare jurčke. Kljub vsemu je 1 rekel: "Seveda ga bone, Pa bar fajr. ga bo mo cuknili!" Gostilničar i-j-o mel rc'— rx '.:,0 vo , :o .^e sa2-c_a_ sindikaliste, ki 30 jo reaali proti njegovi oštariji. "Vsakerai po dva loči! Pa tistega, 'i ga vi pijete!" se je Polde zadrl še ned vrati. Ko sc Poldetovo zroago šalili z avo_ na dečkoma in sta temu sledila še dva in še dva in še dva..., je gos tilniear Maček prijel računati: "Kaj 3r.o imeli?'! je vprašal vas sladek. "Računan sliupaj ali...?" ,fSkupaj! Jaz vse plačan! Dane n je noj dan!" Polde je govoril glasno, da bi ga ja vsi 3lišali. Na svoje tri jurčke ;ja je pozabil. "Devet tisoč tristo dinarjev! Izvolite pogledati, prosin!" * * Polde je bil v trerutku še belj pijan, Toliko nican pri sebi, ga je spi^eletelo. "Kdo ni posodi deset tisoč?" je poprosil prav nilo i:. seveda tiho. "Ha, tu inaš," je na nizo prilatal ocnkovec. "j:.. nil!" >e,-;, ua mx co. vr Naslednji doc. jo Polde res prinesel deset tisočakov, dr. jJLh rr e jpbro— tniku, ki ga ja rešil zagate. Todu glej, čudo! V vsej ves Ijni sindikalni druščini ii mogel najti tistega, ki nu je denar posodil. Vsi po vrsti so se nekaj izmotavali. Govorili poštenosti. Nihče r.i kotel vzeti denarja. Alkohol je opravil svoje. Kakg sta povezana sponin in alkohol, pa talca vsi veno. Polde pa ne uiruje, Ze ded, oče in še posebej nati so ga učili, da ni koli v življenju ne sne ostati ni- ir ničesar aolžan, Kodi po tova I' T-Tc vec,,, pa.., ■ :;e več spat:.. Po mislih so nu ženejo Sadne prikazni, ki nočejo sprejeti lenarja, ki j in ga ponuja. Celo v Časopisu, je ;bjavil, da naj se vendar javi tisti, ki nu jo v stiski pomagal, Toda! Rezultat je enak ničli. v 3e zadnjo priložnost bo izkoristil. Sa prihodnjo angleško soboto je po vabil vse sindikaliste - smučarje k oštirju Mačku, da tan. rekonstruirajo ves prin.pt in norda tako le 'pridejo do tistega, ki je bil ob svoji izposojevalni vneni ob deset jurjev. Ampak, vseeno ga je malo strah, da bi se norda spet ne zapili preveč in bi si moral ponovno izposoditi lenar. Nekaj ga je dal že stran -v najgloblji predel denarnico. Kljub vsemu nu nekaj le ne gre siru paj. Da pri nas le poredko najdeno tiste, 'ri kradejo, goljufajo, šve— rcajo... to bi nekako še razunel. A dr. ni noč najti dobrotnikov, da ljudje nočejo niti tistega, kar je pravzaprav njihovo - ne, to je pa že preveč. Zamislite, Polic misli, da pri nas tudi že dobroto jemlje vrag. Ali pa, če jo ni celo že - požrl. I (Op.Ur.: Vsaka primerjava je slučajna, vendar ja bilo tudi res.) S w 3 KINO RADOVIMI CA Marija Čenažar BITEA ili iESETVI - jugoslovanski barvni vojni film 13. 3, 1970 ob 16 in 13 uri 13. 3. 1970 21. 3. 197G 25. 3. 1970 ob 15 in 19 uri ob 16 in 19 uri AGEtIT X IC - francosko italijanski španski barvni pustolovski film , 17. 3. 1970 ob 20 uri 13. 3. 1970 ob 18 uri 22. 3. 1970 ob 20 uri ČAS HEROJEV - ameriški barvni CS film 18. 3. 1670 20. 3. 1970 22. 3. 1970 ob 20 uri ob 20 uri ob 16 uri LOVEC. 1IA IZJAVE I¥,SRADE ~ ameriški barvni vestern film 19. 3. 1970 ob 20 uri 22. 3. 1970 ob 10 uri HEžADATI 'AGENT ni film 23. 3. 1970 29. 3. 1970 - francoski 'iriminal- ob 20 uri ob 14 uri '3CGP0DA11 ?GDZEI._jJA - francoski barvni kriminalni 24. 3. 1970 ob 20 uri 1 11. 4. 1970 ob ,80 uri 26. 3. 1970 ‘ ob 20 uri j 12. 4. 1970 ob 18 uri 29. 3. 1970 ob 18 uri I SUŽNJE GE'VEDNO OBSTOJAJO c>AZ ZENA II. del - danski barvni | janski barvni film film 9. 4. 1970 ob 20 uri 27. 3. 1970 ob 20 uri j 12. 4. 1970 ob 20 uri 28. 3. 1S70 ob 18 uri 29. n •>* 1370 ob 20 tiri 1 1 MkLE VBLINE, VELIKI GEHEHI - franc o-j ski barvni kriminalni film 28, 3. 197C ob 20 uyi j 29« 3. 1970 ob 16 uri | .^ETClilOA ZA VEISL - ameriški vojni i barvni film 30. 3. 1970 5. 4« 1970 ob 18 in 20 uri | ob 18 uri ITI LEPOTICI ZA AGENTA 033 117 -francoski italijanski barvni pusto- pi ovski film 1970 <3. 1910 5. 4. 1970 ob 20 Tiri ob 20 liri ob 14 uri - I- 3EL0V3K0 GIJEZDO - ameriški barvni vojni film 1« 4. 1970 ob 20 uri 4. 4. 1970 5. 4. 1970 ob 17,30 uri ob 20 uri ZVEZDA 'JUGA - ameriški barvni pustolovski film 2. /i. 1970 ob 20 uri 4. 4. 1370 ob 20 uri 5. 4. 1970 ob 18 uri LJUBEZEN UT ?A KATERA ELIOTE!/ -jugoslovanski barvni film 3. 4. 1970 11. 4. 1970 ob 20 uri ob 18 uri i/IABISOL POTUJE V 310 — španski bar- ] vni film 7, 4. 1970 ob 20 uri 10. 4. 1970 ob 20 uri 12. 4* 1970 ob 13 uri DEVINA "'DŽUNGLE — italijanski barvni J pustolovski film 8. 4. 1370 ob 20 uri - itali-