XVI. letnik. V Gorici, !?. septembra 1908. 36. števiika. 1«1 *,» vnkfiutrtek ib 4. rjjii popoldni), lokcpigi m na vr»-fajo lotraukovana ?una >9 d« »jr#-Imajo. C«n» Hita sna la m e»lo l».o l krone, cn fil leta 2 kioni. 1» nanj prestolne n silo leto t krone, na pol leta C 1‘60. la £«n6ijo }a vena li*(n ft K,- kfc iiugi*-iipf*!^iiVen A vStiJjS i K. Bokopiiesprojama ,Xsio4n» Tilkama'1 * G c riei, alica Vat-i urici »t. 9. % en9ko 1 . ^orsA .»-i m mm , -.1 v "r'f •s- ■_ rlm.: ■ 'Hf “• * ■ v 4* »I .V*V Wi! U-«>J !§* r-«Hg' 5^"" Naročnino in ra-innnila s pr ej em upravniStvo, Gorica SempiiiSka ulica St. 16. Posamezne Številke »e prodajajo t tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumeartl v Korenjaki ulici in na Korenjskern bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice •e raiunijo po petit vrstah in sicer: ie •e tiska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Tmka »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Proti nasilsfvu. Po naši deželi vlada terorizem in nasilje, l.iberalci po svojih listili odkrito pišejo, da se mora vzeti ljubi kruhek vsakomur, ki ni liberalec. Sicer se za liberalno kričanje po listih ne zmeni noben pameten človek; vendar pa imamo par c. kr. gospodov, ki menijo, da so plačani od ljudstva za to, da bodo izvrševali Gabrščekova povelja. Posebno naše krščansko misleče učiteljstvo čuti liberalno nasilje. Imamo slučaje, ko se je zapostavilo "učiteljsko moč [z odličnimi sposobnostmi. Vemo, da med učiteljstvom imajo lepe prednosti navadno ravno taki, katerih moralno življenje je ljudstvu v pohujšanje. Dobri krščanski učitelji in učiteljice se potiskajo v kot. Prihodnje dni bo v Gorici zborovanje vsega slovenskega liberalnega učiteljstva. In na tem zborovanju bo govoril tudi neki nadučitelj Silvester, ki je služboval v Črnem vrhu nad Idrijo. O tem človeku so prišle na dan take reči, da je sam šolrki nadzornik Tuma, ki je hud liberalec, dejal, da takih reči še ni imel v preiskavi. Ta nadučitelj Silvester bo govoril o klerikalizmu. Zato si bomo dobro ogledali to družbo. Posebno pa bomo pazili, če bode Silvestra in druge prišel poslušat tudi nadzornik Finžgar. Najbrže pride; saj se tako dobro počuti v senci liberalcev, 'kakor so Urbančič, Križman in drugi. Če pride sedaj poslušat še Silvestra, ne bo to nič čudnega. Vemo dobro, kakšen veter[ veje iz nekaterih sob okr. glavarstva. Vemo dobro, kje dobivajo liberalni učitelji potuho za svoje nasilno ravnanje napram svojini krščanskim kolegom. Vemo tudi, da nekateri c. kr. gospodje sami sodelujejo pri tem nasilstvu. Zato bomo pričeli proti temu nasilstvu najodločnejšj boj I Gospoda c. kr. okr. glavarja opo zarjamo na to in ga prosimo, naj do-tičnim gospodom dokaže, da so še v c. kr. službi, ne pa v službi liberalnega učiteljstva. Nikakor ne bomo trpeli več teh škandaloznih 'razmer! Naše krščansko ljudstvo, naš kmet in delavec, hočeta krščanskih učiteljevi Učiteljstvo je tu ■ radi ljudstva! Rajši nič, ko pa brezveren, surov in nasilen učitelj! To dajemo na znanje merodajnim krogom, ki naj skrbe tudi, da se neha enkrat tisto skrito podpiranje učiteljskega liberalizma od strani nekaterih c. kr. uradov. V nedeljo v Log na Vipavsko. Kakor vse kaže, obeta biti slav* noBt v Loga res lepa. Danes se nam po- roča, da nastopijo trije slavnostni govorniki : poleg dr. Žitnika in dr. Breclja, ki sta bila že dnsedaj naznanjena, bo govcril tndi še nadučitelj j Ravnikar. Spored bo r podrobnem ; nekako tak-le: ’ GoriSka društva sprejme 2e na meji j v Štoriji deputrcija šturskega izobr. drn- ' Siv«. Zato je želeti, da pridejo ' vsa goriška društva okoli osme ure v Ajdovščino, da ae potem skopaj peljejo ▼ pol are oddaljeni Log. V Loga pozdravi Goričane pri sprejemu predsednik vipavske zveze žapnik Marčič in v imena vipavskega ljudstva deželni poslanec Iv. Lavrenčič. Nato odidejo vsa društva k sv. mali Cerkveni govor bode imel preč. g. vikar C. M. V a g a. Po sv. maii, pri kateri poje vipavsko izobr. društvo, odidejo društva na prostor, kjer se vrši slavnostno zborovanje, na katerem govori dr. Žitnik, dr. Brecelj in nadučitelj Bavnikar. Nato je obed mrzle jedi) pri gcMilničarja, ki se ga določi vrakemn draštva. Ob 2. ari so slovesne pete litanije M. B, a nato se vrši ljudska veielica v obliki komerza, pri katerem nastopajo posamezni goriiki in vipavski pevski in tamburaški zbori ter razni govorniki, zlasti člani posameznih draitev. Obeta se torej jako lepa in nad vse zanimiva slavnost, ki bo gotovo imela najlepše posledice za napredek naše organizacije. Zatorej le v velikem števila pridite vsi som šljeniki v nedeljo v Log, da se tam pri svetiiču Matere Božje navdušite iznova za naše svetinje, ki so: vera in domovina. Torej na veselo in številno svidenje I Prati perzijskemu šahu so pričeli moha-medenci pridigati sveto vojsko. — Združeni kristjani in mohamedani so strahovito pretepli jude v Jeruzalemu. — Poreča se, da je maroiki proti sultan Mulej Htfid vjet. 81. Ker ae je govorilo o vojski med Brazilijo in Argentinijo, ae sedaj poroča, da je vse to neresnično, — Steselj je prosil za pomiloščenje; car ga najbrže ne uiliši. — Najbrže odstopi naučni minister Marchet. — V Perziji revolucija narašča. 1. repf. L'sti poročajo, da sta se Švedska in Nemčija zvezali za slučaj vojske. — Časarjevo zdravje je ugodno. Cesar se udeleži cesarskih vaj na Oger-Bkcm. — Hrvaški sabor bo razpuščen in razpisano nove volitve. 2. V Perzijski zaliv je došlo veliko .rrgleško brodovje 25 bojnih ladij s 5000 vojaki. Novice. Politični pregled. Dlinistcrska kriza. — Eden naših najboljših poljedelskih miniitrov dr. E-benhoch je cesarju podal prošnjo za odstop, ker je n in. ovet sklenil brez državnega zbora uveljaviti pogodbo s Srbijo, ki sicer kmetu ni koristna ; a je boljša ko prejšnja. Cesar demisije še ni sprejel. — Krnet ki poslanci so razdeljeni. Eni so za pogodbo, drugi so proti. Srbvka pogodba — sc meljavi. Dne 1. septemkra stopi v veljavo trgovinska pegodba a Srbijo. Ministra Gessmann in Ebenchoch ostaneta vseeno na svojih rreitih, ker se je dosegel sporazum. Za to ima največ zaslug dr. L o e g e r. Male politične vesti. 28. avgusta. Cesar je nalahno obolel. Vendar ae ni bati hudega. — Italijanski zunanji minister Tittoni je došel na Mrravsko. — Položaj na Portugalskem je vedno nevarnejši. 29. Cesarjevo zdravje je boljše. — Gregorčičeva slavnost. — Na vprašanja, ki prihajajo od raznih strani, odgovarjamo: Maša v cerkvi sv. Lovrenca začne ob y4 na ednajst predpoldne in takoj po maši se odkrije ob 11. uri nagrobni spomenik. S svetolucijskega kolodvora do cerkve sv. Lovrenca pride dober pešec v treh urah po skladovni cesti Sv. Lucija-Tolmin-Dolje-Gabrije-Volarije-Selišče-Kamno. Udeležnikoin le slavnosti svetujemo, naj se peljejo s kolodvora vsaj do Tolmina in naj potem pot do sv. Lovrenca nadaljujejo ali peš ali z vozom. nekoliko pred Ajdovščino, da skupno pridemo v Šturije k sprejemu. Vozovi naj bodo okr«šeni s slov. trobojnicami. Ude-iežniki iz Gorice naj se zbero v nedeljo točno ob j h ajutraj pred gostilno pri „Zvezdi“ na trg Sv. Aniona (Starega). Tu bodo čakali vozovi. Svojo vdeležbo pri mladeniškem tečaju oz. telovadbi v Mirnu sn do 2. t. m. naznanila sledeča društva: 1. „Slov. kršč. boo. zveza v Gorici; 2. izobraževalno društvo" v Polu bi n j n ; 3. „S!ov. kat. delavsko drnitvou v Gorici z zastavo ; 4. .Kat. bIov. izobraževalno društvo1* v Podme len; 4. .Kat. flov. izobraž. društvo Planinka" na Volarje h ; 6. Telovadni odsek .Slov. kat. iz-cbraž. društva" v Cerknem; 7. „Kat. izobraž. društvo" v Ustji; 8. Izobraževalno društvo „Straža" zVrha nad Rubijami ; 9. „Kršč. soc. izobraž, društvo" iz Orekovelj; 10. „Kršč. soc. društvo iz Bilj; 11. Kolesarsko društvo .G o ri-ca' poiljo deputacijo; 12. Kat. slov. izobraževalno društvo „Branik“ iz Pod- gore; 13. „Kršč. soc. izobraž. društvo iz Rihemberga, Člani „Slov. kat. del. „Slov. kršč. aocialne zveze" Slovenske občine na Goriškem za „SIov. sirotišče". Jnbilejski odbor za nabiranje darov v proslavo CO-letnice Nj. j Veličanstva cesarja Franca Jožefi I. se jo oLrnil s posebno okrožnico do župaD- j stev, da naj bi blagovolila prispevati s primernimi svotami za »Slov. airotišče" v Gorici. Z veseljem naznanjamo, da se vrle slovenske občine ža oglašajo: Županstvo v Kojskem je darovalo 300 K, v Rihemberga 400 K, v Prvačini 250 K, v OpatjemBelu vsakoletno podporo v znesku 20 K in županstvo v Črničah 20 K. Upamo, da se odzovejo vse naše občine in ds bomo megii dne 2. dec. t I. praznovati skapno slavnost v prostorih »Slovenskega sirotišča". Uddežuiko slavnosti v Logu ki se pripeljejo z vozovi, opozarjamo, naj ( skrbe, da bodo okrog 8 h zjutraj v Aj- dovščini. In sicer naj počakajo vozovi društva" in ter drugi somišljeniki iz Gorice naj ae zbero na praznik M. B. 8. t. ob 6. in pol zjutraj pri mitnici na mirenski ceBti, odkoder skupno odkorakajo v Miren pod zastavo kat. del. društva. Mladcuiška organizacija na Štajerskem vedno bolj procvita. Štajerska mladina prednjači v organizaciji in nam je v vzgled. Pretečeno nedeljo je bil v Nazarjih zopet velikanski mladeniški zbor mladeničev savinjske doline. Blizu 800 mladeničev je prihitelo na mladeniško zborovanje. To je samozavest, to je odločnost in navdušenje. Taka mladina se ne obeša duhovniku za talar, kakor nam očitajo liberalci; ampak taka mladina si je sama postavila krščaneke vpore, katerim boče slediti. Naj bi kot grom neba tudi našo goriiko mladino pretresel in vzdramil klic : »Mladina, vstani in hodi po poti krščanske organizacije !“ — Naj bi kot mogočni val morja zavalovaia po naši lepi GoriŠii misel: »Mladeniči združite se po izobraževalnih društvih in telovadnih odsekih, da bodete [nekoč postali zdrav sad na drevesu slovenskega ljudstva". — Goriški mladenič, vstani in hodi ! Knezonadškof na Brezjah. — Prezvišeni knezonadškof dr. Sedej se je v nedeljo mudil na Brezjah, kjer se je vršila slovesnost obletnice kronanja Marijine podobe. Zvečer je bila velika razsvetljava, Brezje vse v zastavah. Knezo-nadške fa j« spremljal knezonadškofijski tajnik č. g. J. Ličen. Našemu knezonad-škefa je pri odhoda iz cerkve okrog sto telovadcev v uniformah delalo Špalir. Popoldne bo 8e poklonili nadškcfj ; v njihovem imena je govoril predsednik .Zveze telovadnih odsekov14 brat dr. Lovro Pogačnik. Pozdravljal je knezonadškofa kot prvega zastopnika katoliško vere na slovenskih tli h ; pozdravlja ga kot škefa demokratičnih idej. Našo telovadce navdajajo tri ideje: dah vere, duh Ijahezni do domovine in misel demokratična. Odgovarjal je prevzvišeni, povdar ajof, da ga veneli in da jo iznenaden nad tem po-zdravem naše nadebudne mladine, na kateri 1.ži naša boljša bodočnost. Veseli ga, da rože v It h čvrstb vrstah ljubezen do vero, do Brezmadežne Davice in da bo zavedajo dolžnosti, da so katoličani. Veseii ga tadi, da tako gorko plapola ogenj nuvdnšenja za ljubo materino besedo. I) "demokratična mi-tel, poma ati drng drugema, bo v zvezi b prvima dvema prinesla slovenjema ljudstva ko-nečno zmago pod zaščito presvete Device. V tem imena Vas blagoslavljam in želim na Vaši začrtani poti obilo uspe-hov in da se to Vaše delovanje raztegne po c.‘li slovenski domovini.jVihurni živio klici in ploskanje je sledilo tem nadškofovim besedam. Telovadci so nato apr z' rili nekaj prostih vaj pred nadškofom in veliko množico ljudstvB. Za »Slovensko krščansko rocisluo zvezo" j« daroval preč. g. I. Kranjc, žapnik v Šmarjah 1 K. Iskrena zahvala! K odkritju S. Gregorčičev« spominske plošče odpošlje rSlovenska krščansko socialna zveza" za Goriško svoje zastopstvo. K poročilu o zborovanju kat. narodnega dijaštva omenjamo še sledeče, kHr nam je po neljabi pomoti izostalo : V soboto popoldne je poBetil zborovanje katoliško narodnih d jakov tudi preč. g. rnonvgno' Frančišek C as teli z, vodja centralnega semenišča. D jaštvo je gospoda monsignora navdušeno pozdravljalo. Vse somiSljenike opoaarjamo na čitalnico ^Slovenske krščanske socialne zveže", ki je v Gosposki olici 6* Tam bodi vsak večer naše zbirališče I Začetek Šolskega leta na gimnaziji. — Šolsko leto se prične na gimnaziji 18. septembra. Sprejem učencev v prvi razred gimnazije se bo vršil 15. septembra od 9. do I2h dopo-ludne v ravnateljevi pisarni. Ti nčenci naj pridejo v spremstva svojih starišev ali namestnikov tar naj prineso seboj krstni liBt in šolsko izpričevalo. Po postavi se sprejemajo le učenci, ki so dopolnili 10 leto. Sprejemni izpiti bedo 16. septembra. — Dijaki, ki so že doslej obiskovali zavod, naj 8e zglase 16. ali 17. septembra. Sprejem v pripravljalnico za srednje šole bo 16, septembra. Za sprejem je potrebno spričevalo o lil. razreda ljudske šole in starost največ 13 let. Na c. kr. učiteljifiču v Kopru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1908-09 dne 14. in 15. septembra t. I. od 9.— 12. ure predpoldne in od 3. 6. ure po-poludne. Dne 16 septembra se priše na vadnici redni pouk in pričnejo na zavodu vsprejemne, ponavljalne in zrelostne preizkušnje. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo bo vršilo »piiOTunjc učencev r pondeijekin torek, dne 14. in 16. septembra t. I. od 8. do 12. ure predpoldnem. V zavod se sprej-mejo zdravi dečki, kateri so dopolnili vsaj 13 leta in pol in imajo potrebno predizobrazbo. Pri vpisovanju se zahteva : 1. zadnje Sol. spričevalo, 2. krstni list, 3 zdravniško spričevalo s potrdilom o cepljenju. Dečki, kateri zadnje leto niso obiskovali *ol<*, morajo predložiti še nravnostno spričevalo, podpisano od županstva in šol. vodstva. Doožni in pridni gojenci doba učne knjige na posodo in koncem leta nekaj državne podpore. Dobra dijaška stanovanja Btunejo v Tolminu mesečno 28 do 30 kron. t Vpisovanje v c. kr. pripravnico za učit el j iti ^a v Sežani se bodo vršilo v ponedeljek in torek t. j. 14. in 15. septembra t. I. od 9.—12. ure dopoldne. Vjprejemajo se telesno pravilno razviti in duševno nadarjeni dnčki, kateri so že dopolnili vsaj 13 let m pol in imajo temu primerno izobrazbo. — Za vsprejera so zahteva: 1, krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo o jopolnem zdravju in o cep-Ijpnju koz. Kedor ni hodil zadnjo leto v niknto šolo, skale naj bo h spričevalom o nramUenem vedenjo, katero spričevalo naj podpile županstvo in šolsko vodstvo ali pa tudi župni arad v dotičnem kraju. Začetek šolskega leta. Na o. kr. pripravnici za učiteljišče v Podgori pri Gorici bo'l* dne 16. septembra t. I. s sv. mašo. Vpisovanje bode dne 15. septembra od 9—12. ure predpoldne in od 2—4. are popoldne v tamošnjem šolskem poslopja. Sprejemajo se krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali vsaj 13‘/g leta Bvoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele povvetiti učiteljskemu stanu. Zi sprejem se zahteva : I. Zadnje šolsko sprjčevalo, 2. krstni list, 3. zdravniško spričevalo. Šolnine se na tem zavodu ne plačajf, temveč dobe pridni in potrebni nčenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanji v spremstvu svojih starišev in roditeljev. Pojasnila glede stanovanja, ki ne tam dobi od 28 — 30 kron, daje voditelj pri vpisovanju. Proti .Kroja&ki zadrugi- dela Gabršček s svojimi uslužbenci na vse kriplje. Pretečene dni je prišel v Gabr-ščekovo prodajalno neki mož F. S. iz okolice, ki je nosil seboj zavitek blagi,. Prodajalničarka ga praša, kje je kupil toliko blaga? Mož jr pove, da v .Krojaški zadrngK Dakle je bilo seveda — v svesti si povelja svojega šefa — vse iz sebe in se j» jezilo nad možem, čemu je^ kupil »Krojaški zadrugi". Mjža je potem dobil v roke tudi Andrej Gabršček sam in še en njegov s:nga. Takoj sta zgrabila moža, in ga pestila čemu hodi kupovat v »K. Z.“ in ne k Bizajlu, ki bi mu bilo a tem nakupom veliko pomagano. Mož pa jima je odgovoril, da on je kupil v slovenski trgovini in odšel. — To je en slučaj izmed mnogih. Vendar vse Ga-brščekovo rovarenje nikomur ne škoduj* ničesar. »Krojaška zadroga“ im« dan za dnem več prometa. Gabrščekovo zabavljanje in pa solidnost in točnost dviga »Krojaško zadrugo" vedno višje. Hvala torej Andreja Gabrščeku za brezplačno reklamo! Gabršček ima strašno v te-lodcu g. Hribarja. Seveda, g. Hribar je precej težak in zato ga Gsbršček ne bo tako izlepa prebavil. Gabršček sicer požre marsikaj; toda zdi se, da z g. Hribarjem to ne bo š o tako lahko. Nov telovadni odsek na Goriškem. — V nedeljo popoldne se je ustanovil v Gorici telovadni odsek .Slov. kršč. socialne zveze“. Ob tej priliki so prišli na zborovanje bratje teiovadci iz Mirna (40) in iz Podgore (20) pozdravit najmlajši goriški odsek. K goriškemu odseku je piislopilo lepo število telovadcev. Predsednik inu je brat dr. Dermastia; načelnik pa brat Jožef Medvešček. Odsek takoj naroči orodje iz Prage. Telovadcem najmlajšega go-riškega odseka kličemo bratski „Nazdar“l Obširnejše poročilo o ustanovitvi prinese glasilo telovadcev .Mladost". Spremembe v tržaški škofiji. — Č. g. Anton Križman, dosedaj kaplan v Sežani, pride za kaplana k sv. Jakoba v Trst. Novomašnik Avgust Zlo- bec pride za kap'ana v Sežano, novc-mašnik Vircenc Zigalič za kaplana v Kastav, novomašnik Julij Lažič za kaplana v Buzet. Četrti češki katoliški shod se vrši v Pragi od 29. avgusta do 2. septembra. Naš) S. K. S. Z. zastopa njen predsednik dr. Brecelj. »Katoliška tiskarna1' v Lubljani se je preselila v novo kramo poslopje. Prevzvišeni g. knezoškcf ljubljanski je blagoslovil to veličastno zgradbo v četrtek 27. m. m. Zvečer ob 8. uri so imeli v veliki dvorani ,Uiiona“ banket odbor in uslužbenci podjetij .Katoliškega tiskovni g« društva". Avstrijske iu ittlijanskc vojaške vaje ob meji. — Naši voini oddelki so imeli vaje delom* prav tik ob italijanski meji. Tudi italijanske čete so se vadile tik ob meji. V četrtek so naši vojaki cal dsu Čuli pokanje pušk in gromenje topov od laške strani. Otojne čete so bile prav blizu skupsj. Dokaz debelega prijateljstva I — Proč z loterijo! Kako opravičen je ta klic, kfžejo slodečo številke : V c. kr. avstrijsko loterijo se je leta 1907 vložilo sicer nekaj manj kakor I. 1906, vendar šo is tega ne smemo sklepati, da naši loterijski bratje in sestrice hočejo spametovati ter popolnoma opustiti to neamno igro. čeravno je bilo I. 1907 dosti manj »v|Cg“ kakor leta 1996, vender se država vsled tega ni hotela dati oškodovati, ampak je provzrozila, da je bilo dobitkov le 158 milijonov kron, dočim se je vložiio v celem letu 1907 nič manj kakor 916 milijonov kron. Leta 1906 je odpadlo na 100 K vlog 52 kron dobitkov, a leta 1907 le 49. Iz tega sledi, da so imeli loterijski vlagatelji v celem 16'4- milijonov kron izgube, ali bolje rečeno za ta imenovani snesek jih je država naravnost opilila. Teh 16'5'milijonov z narastlimi obrestmi, ki znašajo prilično tadi pol milijona kren in še onih 32 milijonov, bi rešilo vlagatelje vsek bed in nadlog, ako bi ta denar nosili v hranilnico ali v domači hranilni nabiralnik. Leto 1907 je prišla povprečno oa enega prebivalca samn ena vloga po 20 vinarjev v hr-nilnico, dočim pridejo v lo-teriio na enega prebivalci tri vloge po 1 K 16 v. Tja, kjer nese letno ena krona 4 vinarje ne nosijo ljudje nič v loterijo pa, kjer za eno krono ne dobijo niti 15 vinarjev nazaj, znosijo nad 32 milijonom kron. Žil da je pri nas še dosti teh neumnih ljudi, ki bi mislili samo na loterijo. — Skrb naših posojilnic na deželi, posebno Rajfajzenovk mora biti vedno in povsod, da ljudi napeljujejo k pravemu varčevanju ter jih odvračajo od neumno in brezplodne loterije. — Zemljiška posest na Norveškem je boljšo in pravičnejše razdeljena, kakor kjerkoli drugod na svetu. Norvežani so demokratičen narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na colem Norveškem so le komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestvi*, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je Bkupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje a svojimi družinami 109 tlscč 11 tiscč je pa oddanih v najem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Norvežanom naj sorodaejfti narod, bedo veleposestva kmalu zginila. — Neprestano ae parcelirajo in prodajajo kmetom. Norveški in danski kmetje so v nekaterih strokah kmetijstva prekosili vbo narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal čitati in pisati; takih srednjih in visokih kmetijskih šol nima noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani. — Vinarski nadzornik za Primorje je postal Artur Fabiani. Sedež ima v Trstu. — Ponarejeni bankovci za 100 kron. — Po Trstu krožilo ponarejeni bankovci za 100 kron. Na madjar-ski Btrani imajo en rob širši ko dragi ia se jih zato prav lahko spozna. Pozor torej I — Pojasnilo. — Čitatelji se gotovo še spominjajo čaše notice o znanem .Jajčarju", ki prodaja pomaranče, čebulo in drugo robo na Kornju. Ker se govori, da je dotično notico povzročil trgovec g. Vuga, izjavljamo, da omenjeni gosp. z dotično notico ni prav v nobeni zvezi. — Smrtonosen padec. — 23-letni roservist Franc Jerkič iz Dobravelj pri S*. Križu se je te dni peljal k vojaškim vajam. V Dornbergu, hot*č obiskati svoje znance, je naglo skočil iz vlaks, a tako nesrečno, da je padel na glavo in si je razbil. Prepeljali so ga v tukajšnjo vojaško bolniInico, kjer je pa kmala izdahnil svojo dalo. Mestne novice. m Lahi m Sokoli. — V nedeljo okr<-g 9 h zvočer je 7 Lahov zasledovalo 5 Sokolov po Travnika, nlici Vetturini pod Kostanjevico št. 10. Ta je neki Lah zgrabil za prsi Sokola Jalija Birso in ga hotel pretepst'. Tadi drage 4 so Lihi hoteli tepsti. Toda v tistem hipu se je prikazala straža in Lihi so zbežali. Straža je vjela dva Lihi: Ekola“. g Cena mesu v Sovodnjnh. — (Iz Sovodenj nam pišejo: Pri nas je cena mesa previsoka v razmerju s ceno, katero ima goveja živina sedaj; drugače rečeno: naš liberalni mesar Kodermatz ima pri kilograma meBa prevelik dobiček. On seča meso I. vrste po 1 K 52 t kilo, <11. vrste pa po 1 K 36 Tin. Po dragih krajih so cene dragačne, tako n. pr. r Ljubljani je sedaj cena mesu Bledeča : l. vrste 1 K 40 klg., II. vrste po 1 K 20 v. klg. in III. vrste po 1 K 12 vin. klg., in celo po 90 vin. klgr. se seče meso v Ljubljani. Enako je po Gorenjskem, Štajerskem itd. Poleg tega ljubljanski mesarji koljejo boljšo živino in imajo gotovo večje režijske stroške, ko ntš mesar. .'Seveda konkurenta nima. Liberalci so povsod enaki. Srca imajo malo za ljudstvo. ■Z otvoritvijo konsamne trgovine smo dosegli ta vspeh, da imamo boljše blago po nižji ceni. Da bi le megli tudi z metom to doseči 1 g Vojaki v Št. Petru. — V četrtek so imeli v Št. Pjtra pri Girici ni stanjene lovce od 29. bataljona, v katerem služijo večinoma Slovaki in Madjari. Želeti bi bilo, da bi poveljstvo nekoliko bolj gledalo na snago. Ljudstvu je že itak v breme, prenočevati toliko vojakov, če pa ti gostje vrhu tega še vse onesnažijo in zamažejo, je ljudstvo lahko opravičeno nevoljno. g Briške ceite. — Znano je, da go Brda potrebna pred vsem dobrih cestnih zvez. Mnogo se je že o tej stvari prosilo, sklepalo in ukrepalo. Rači moramo, da bo je, kar se tiče cest, že precej storilo. Vendar pa moramo opozarjati merodajne faktorje na važno cestno zvezo: Kojsko (Njivice) Podaenica-Podaabotin-Št. Msver-Pevma. To cestno zvezo je sprejela v svoj program tadi .Kmečka zveza" za goriški okraj in bo v tem oziru storila tudi primerne korake. Za danes pa prosimo tudi druge merodajne činitelje, naj obračajo tej cesti vso pozornosti g Pri sokolski telovadbi v Mirnu je bila disciplina tako grozno zanič, da je joj. Ko so imeli zvečer Bokoli odhajati, je trobentač zaman trobil nastop, zaljubljene sove — pardon — sokoli se niso mogli ločiti. Telovadba je bila na- ravnost zanič, kar se tiče prostih vaj. Vaje na orodju so bile boljšo ; a za to gre zasluga le Solkancem ; vsi dragi so bili tadi nn orodju pod kritiko. In taki telovadci naj konkurirajo z nalimi telovadci ? Nikdar I Iz ajdovskega okraja. a Zma^a S. L. S. v Črničah. — Pri občinskih volitvah v Črničah, ki so so vršile v torek, sredo in četrtek, je po hudem boju v vseh treh razredih zmagala S. L. S. V trstjem rt. z red n je bilo nad 300 volivcev na volišču, mod tem ko se jih je pri prejšnji volitzi udeležilo komaj polovico toliko. L beralci so popolnoma poraženi. DjiIoi je bilo v Črničah županstvo v l^b^rtInih rokih. Čast in slava vrlim volivcem! a Čruifikc volitve. — KBkor znano, volili smo pretečeni teden žo v tretjič obč. starešinstvo. Vodilo je volitve Barao c. kr. glavarstvo, ker naše bivše liberalno županstvo zato menda ni bilo sposobno. V prvič je bilo lani izvoljenih od 24 starešin okrog polovice liberalcev. Toda ne zadovoljni u tem napravili so liberalci ntok, ker so hoteli imeti občino v popolni oblasti. Volitve so bile ovržeoe radi pogreškov, kutere so liberalci sami naredili. V dragič, koncem j&nuarija t I., je bilo izvoljenih samo še 5 liberalcev. Zopet bo napravili reknrz ia tadi to volitve so bile jpvržene radi nepostsv-nosti od lib. strani. — Kakor rečeno, smo morali iti preteč, teden v tretjič na volišče in glej, izvoljeni so bili zdaj v vseh 3. razredih sami pristaši S. L. S. niti jeden liberalec ni prodrl, dasi so imeli v rokah vso moč in vse ugodnosti in dasi jim je pismeno in osebno poveljeval sam goneral Gabršček. Ali nismo toraj m i pravi naprednjaki, ker smo stopinjo za stopinjo tako lepo napredovali ? I Seveda bodo liberalci zopet vložili priziv, če ga niso že. Vi pa, izvoljeni možje, na delo zdaj za blagor naše občine. a Umrl je v Selu 30. avg. posestnik Andr?j Bavčar. Bil je uzoren in skrben družinski oče. Slažil je dolgo let kot cerkovnik, vdeležil se je še pri volitvah naše zmage v Črničah. Večna lač naj mu sveti I a Ceuitev škode vsled povodnji. V našem okraja so te dui hodili o&nilci okrog reke Vipave ter pregledovali škodo ki jo je naredila povodenj. Upamo, da se posestnikom da primerna odskodnika, ker voda je odnesla mnogo zemlje iz njiv, ter pokvarila trte, koruzo travnike itd. Upamo tndi da se začne kmalu z regulacijo Vipave. a Novo orgle v Selu. — V nedeljo dne 16. avg. so se blagoslovile orgije v Selu. Prav lepo se prilegajo mali, a lični cerkvi. Van čast corkv oskrbništvu. Škoda, da je ta dan, ko se je zraven obhajal že shod sv. Roka, talo silno deževalo. a Bombardiranje v Šmarjah. — V nedeljo po noči ob pol ene popol-noči so liberalni divjaki bombardirali župnišče in novo gospodarsko poslopje, v kterein se je priredil prostor za katoliško slovensko izobraževalno društvo. Koliko jih jc bilo, se ne ve še, toda ka-mejije je letelo, kakor bi ga deset vragov sipalo. Ko se je zaslišal strel iz revolverja, padla jim je korajža v hlače in potekli so, kar so jih mogle liberalne noge nesti. Prihiteli pošteni mladeniči niso mogli nobenega zgrabiti. Da pa ne bo svet sodil, da so v Šmarjah sami divjaki in razbojniki, bodi povedano, da je le nekoliko liberalno podivjanih iz-vržkov, ki delajo sramoto vsem poštenim faranom Šmarijske fare. Ti so iz liberalne vzgoje. Kaj pravita k tej vzgoji duševna očeta iste? Vedita da pride prej ali poslej račun. — Tukajšni liberalci ne morejo preboleti, da je preč. g. župnik sezidal novo gospodarsko poslopje in v njem priredil prostor za katoliško slo vensko izobraževalno društvo, ktero ime nujejo klerikalni brlog. Vedite, da v kat. slov. izobraževalnem društvu se bodo pošteni mladeniči zbirali k pravi izobrazbi, ne pa kakoršna je vaša. Pravila so se že odposlala na c. kr. namestništvo v Trst, in ko bo društvo potrjeno, se bo vršil vstauovni shod, li kteremu se že zdaj vabijo vsi pošteni in krščansko misleči možje in mladeniči. Iz kanalskega okraja. ki Kmetijski sbud v Kanalu. — V nedeljo dne 6. sept. bo v Kanalu po blagoslovu kmetijski shod in sicer v prostorih župnišča. Govoril bo o kmetijskih panogah deželni poslanec g. M. Z e ga. Vabljeni so kmetovalci, d.i se shoda v obilnem številu udeleže. ki Čuden prepir. — V Ročinju pred mlekarno ima posestnik zid, katerega je zahteval, naj mu ga mlekarna popravi, ker so ga bili pri zidanja delavci pokvarili, a niso hoteli. Začel gaje popravljati sam, pa žapauatvo se temu ustavlja. Z d pa mora biti popravljen. — Posestnik pošlje delat z!darja Adama. Adamov sia, župan pa mo ne pu iti delati, a kor zida dalje, pošlje župan svojega brata, da podere, kar je oče sezidal. Zdaj pride na vrsto sodnija in odvetnik. Uboge kronice I ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ Iz tolminskega okraja. t Novo „Kat. slov. izobrž. društvo" Iz Do). Trebuie. Preteklo nedeljo smo ustanovili nato kat. slov. izobraževalno društvo. G. upravitelj je pozdravil navzoče in potem je bil izvoljoa za predsednika Štefan Bromec, ki je dal besedo g. dr. Sreberniča. Ta je na kratko raz-lcž l pomen društva; vsi navzoči so z odobravanjem sprejeli njegove besede. Takoj se jih je 30 vpisalo, vkljub tema, da niso vsi vedeli za shod, in da je gotovo polovica mož in fantov iz doma. Če bi bil zadosti zgodaj naznanjen shod, bi bili potoro še 10 udov pridabili. Društvo mora med takimi ljudmi, ki so tako navdušeni za organizacijo, vrlo vspevati. R^s, da smo raztreseni; a to nič ne do. Ob nedeljah bomo z zanimanjem brali. Predsednik je izvoljen g. Anton Sok, upravitelj; podpredsednik g. Štefan Bromec, kovač. t Grahovska občiua. — Kako potrebno je bilo, da se je vzela občinska uprava liberalcem iz rok, kažejo najboljše račur.i, a ki.terimi ima toliko sitnosti in truda s -Ihnjo „klerikalno“ županstvo in delilni odbor. Golja, bivši župan in njegov tsjnik znani Burger sta imela račune tuke lepo vrejene, da mora zdaj Golja „f,ikati“ razne luknje z mnogimi stotaki I Seveda obresti od tistih stotakov mora občina zgubiti. Potem ni čudo, da ljudstvo ne mara nikjer za liberalce, ki znajo le kričati in slepiti, ne poznajo pa poštenosti in pravičnosti. Najboljši dokaz je brezdvomno Pepe Štrekelj v Komnu, znani trtorejec (I O priliki povemo tudi, kako so liberalci napravili vodovod v [Podbrdu, da bodo tudi najbolj zaslepljeni, boljšo poznali te svoje .prijatelje". t Polubinj. — Že dolgo nismo nič poročali o našem „Kat. slovenskem izobraževalnem društvu", ker imeli smo do sedaj prenaporno delo po travnikih in senožetih. Sedaj pa poročaj tudi o našem „K. s. izob. društvu", spoštovani nam .Primorski List". V nedeljo dae 23. avgasta, smo imeli velezanimivo predavanje o velikem, nepozabnem slovenskem pesniku, Simono Gregorčiču. Prelepo nam je predaval gospod Peter ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ zadaje - novosti ženskega in moškega blaga za I Da je manufakturna trgovina Jrojašlie zadruge" v (ioriei najsolidneja ■ te stroke o tem seje prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži načela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med občinstvom častno ime ♦♦♦ Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nelepega prepiranja zaradi istih. Iti a go je najboljše in najcenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini •*»••*# ♦♦♦ Vsakdo naj enkrat poskuša pri nas kupiti in gotovo se ne bo varal ♦♦♦ haloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpolaga s takim blagom, s ka-koršnim ne more razpolagati nobena trgovina te stroke ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦ Bntkovič u Gorice. Na tem mesta se najgorkcje zahvaljujemo gonpoifu predavatelja in želimo, da bi So velikokrat obiskal nas in mnogo dragih draštev in taai prav toplo se ma zahvaljujemo za darilo mnogo prelepih knjig. Zshvalja-jemo so pa tudi na&tma velečaktitomu in nf ntrodljirur.n goppcda kapelanu Kr-št( fa TomSiča ker nam je pripomagal do tako lepig'» predavanja. t Obleke. — Dobili smo poStno nabirslmco in pisroonožs. To nam je preskrbel nxš državni in deželni poslanec g. dr. Anton G r e g o r 6 i č. Ukrena mn hvala I — Orkev Sr. Trdi Krr.ljer smo vso prenovili. H*ala vsem Občinarjem za trnd in stroške I Škoda, da ni ža od novega leta v cerkvi nobenega petja. t „Katoliško slovensko izobraie-valuo društvo1* t Podbrda bode imelo na praznik t. j. dne 8. septembra ob 3. uri popoldan predavanje. — Predava g. deželni in državni poslanec dr. Ir. Ef. Krek. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi — odbor. t Katoliško slovensko — izobraževalno društvo na Volarjih naznanja da priredi 6. septembra prvo predavanje v druitveni sobi o pesniku .Simonu Grtfgor-čičn“ o pel petih popoludne. Vabijo se vsi društveniki, da se predavanja vdeleže. Mogočo bo tudi deklamacija k temu. — Dljudno vabi odbor. Iz cerkljanskega okraja. c (’erkno. ^Hranilnica in posojil-nica“ je imela svoj letni občni zbor iele 30. avgusta t. 1. Bilo je namreč leto izrednega dela, ker so morali iz izpoBlu-jenih etarih knjig vse prenesti v nove in se je občni zbor zato tudi zakasnil. — Račun izkazuje, da bb konkurenca tukajšnje liberalno cštirske posojilnice čisto nič ne pozca, da je, kakor bi je ne b.lol — Na občnem zbora smo čuli marsikatero modro tudi iz UBt priprostih mož. Če bo načelstvo nasvete in predloge po-števalo, bo zavod še dalje proBpeval v korist celega okraja. Od čistega dobička se je darovalo v proBlavo obeh jubilejev našim društvom r Otaležu, Nevakih, Orehkn, na Bukovem po 50 K, „Š. Domu* in , Alojxijeviiču“ v Gorici po 50 K, slov. dijaški zvezi EO K in E. s. izobraž. društva v C. 317 K z naročilom, naj z gorenjimi društvi priredi primerno slavnost v proslavo jubilejev sv. Očeta in Nj. Veličanstva F. J. 1. — Načelstvu in vsem članom imenovane hranilnice, ki ao za gornje darove glasovali, bodi s tem v imena cbdarovancev najiskrenejša hvala in zahval«. c Cerkno. — Tudi letos je na Cerkljanskem nadzoroval kakor običajno tolminski šolski nadzornik Lasič podrejene učitelje in moral bi pri tem v prvi vrsti gledati nato, kako učitelji versko-nravno vzgejujejo mladino krščanskih Rtarišev. A tudi letos je ta gospod javno kazal, kako malo se briga za ve ra ko vzgojo, ker je skoraj povsod ostentativno prezrl vero-učitelje in po^večini krajne šolske nad-lornike, namreč našo duhovščino. Baje je povsod vprašal podloženega učitelja: MAli bi iel v farovž, kaj pravite?* la kakor se je glasil milostni odgovor, tako je storil nadzornik kot ponižni sluga. Sicer pa, kdor ima maslo na glavi, ne hodi na soluce. (Afera-Vrtovec-Lisič !) Pokazal je torej tudi letoB Lnšič, da mu ni mar verska vig uja , pultoma! je, ua ma dosledno ni mar nravna vzgoja; pokazal je tadi, ds ga nas lanski opomin na tem mesta “ni spametoval. Zato mu bomo skušali pokazati, ko zatoni njegova zvezda v Tolmina, in poteče njegova funkcijska doba, da potrebujejo naši liberalni učitelji nadzornika, in ne ponižnega slugo. Opozoriti bo treba merodajno gospo lo na Danajn, naj Lasiča polije zopet v šolo in naj za Tolminsko postavi pravega nadzornika, ker Laiič ni mož na svojem mestu. c Cerkno. — Kakor pograbi sestradan pes kost, da jo ogloda, tiko slastno jo pograbil nas „pisHtelj in geolog" Cflnc obsodbo Gabrijfla Bevk in jo objavil v svojem .leibjarnulu* ..Primorec1*; in ko je povedal, da jo inli podal priziv, je opomnil „duhovito“, da bo v Gorici pri Bodilu pempgnl Bevka knez in nadškof I Opazka »rudna edino le Genca v Cerknem I Mi, ki poznamo cerkljanske razmere, so sedaj le čudimo, da Ono ni pri-'el na pametno minel, klicati sebi na pomoč svojega sorodnika kneza in nadškofa tedni, ko mu je tako predlo v v znani pravdi z našim županom. Mogoče bi ven stvar imela ise drugačen izid, in Cene bi ne bil odvisen od milosti klerikalcev11, katere sovrfži iz dna svoje napredne duše. Pi kaj čemo, p8-metno misli pridejo navadno prepozno in Ceno je imel — smolo! c Police. — Dne 8. t. m. bo pri nas cerkven shod. Vabimo vse naše bližnje in daljne sosede, da obiščejo ta dan nsšo prenovljeno cerkvico in nam po-rnorejo s kakim — „ofroma, ki bo prav takrat na željo naših Amerikancev ! c Društveno. — Dne 8. t. m. ob 2. uri popoludne bo v Cernem — v Ga-spodarskem doma prvo jubilejno predavanje o habsburški vladarski hiši. — c Čipkarski tečaj. — Za ustanovitev čipkarskega tečaja v Cerknem se je izreklo 450 čipkaric iz cerkljanske fare. Njih podpise Brno priložili tozadevni prošnji na visoko c. kr. ministerstvo za javna dela potom osrednjega čipkarskega teČBja na Dunaju, ki nam je njega vod-stvo tudi že sporočilo, da je našo prošnjo najtopleje priporočilo. Dpamo, da se ta tečaj ustanovi pomladi 1909 morda še preje. c Nova lera v Strani pri C. — V Strani, predmestje Cerkna, razširjajo prosvetljene dnže in bravci .svobodne misli1* novo vero, ki se širi celo med šolsko mladine. Nedavno tega je letos izstopi vši učene c cerkljanske 4. razred-nice zatrjeval na vere dveh starih Stra-nanov drugim šolskim otrokom, da pekla ni, da se hudiča vidi, ko se gre v ris, nebesa in vice so pa še na tem svetu Opozarjamo gg. katehete in tndi sl. šolsko vodstvo v C., da zavarujejo nravno in versko vzgojo šolske mladine v Cerknem s strogim nadzorstvom in če bo treba tudi s pravnim varstvom ctrok proti takim brezdušnim cčetom in sosedom ! Iz kobariškega okraja. kd Kamno. — Naše izobraževalno društvo priredi na praznik dne 8. eep-tembra pol ure po blagoslovu svoje peto predavanjo, kar drušlVD obstoji To pot bo predavanje še javno, vsem pristopno, v prihodnje pa bo društvo prirejalo shode in veselice le za Bvoje člano. Zato vabi odbor vse tiste, ki so vneti za resnični, krščanski napredek naše občino, naj pristopijo k druStvu, ker .čim več ljudi, tem več moči**. Komur bi kaj ne bilo jasno, pouči naj se pri društvem predsedniku ali pri kakšnem odborniku,nepapri kakšnem nevednem zabavljaču ; potem pa naj pristopi. Kesal se gotovo ne bo. kd Drežuica. — V nedeljo 30. m. m. je bilo r našem “E. s. izobr. društva" predavanje. Predaval je naš rojak, bogoslovec g. A. Rutar o pokojnem našem pesniku Simonu Gregorčiču. Seznanil nas je natančneje s tem velikim lirikom ter njegovimi krasnimi deli. Oitane naj torej blag in večen spomin med nami do tega ljubljenca domovine. — G. predavatelju srčua hvala I Želimo Vas še večkrat v našo sredo. Iz komenskega okraja. tem Komenski liberalci tajo, da bi b i Jože Štrekelj odpuščen. Mi pa vstrajamo pri tej trditvi in povemo So enkrat: Deželni poslanec Jože Š t r s k e I j jo odpuščen kot zaupnik vlade in vinarskega nadzornika. Zakaj pa Štrekelj v listih tega doslej še ni tajil. Saj je že več mesecev od teg», kar smo to novico prinesli. km Zopet eden — Štrekelj nuin-rcč. — Bliskoma se je rsznosla vest po Krasn, da im* cestni odbor za kom. okraj sejo v Gorjanskem. Kavno tako naglo se je raznesla novica, da so po končani soji odvzeli predsednika Ladriku Štrekelj blsgajuo ter jo prenesli k Stepančiča v Temnico. Čadno kaj no? Z* kaj pa? Zlobni jeziki tolmačijo stvar na razne načine, čeravno je vse jako pri prosto. Predsednik cestnega odbora Ludvig Štrekelj jo namreč minlil, da denar cestno odborno blagajno ni tttko natančna rr--. No, zastonj niso nesli blagajno sedaj ob koncu dobe k predsednika v Temnico. Torej zopet — en Štrekelj. kmS'jnjna zim ga S. L. S. na Krasu. Iz Pliskovice se nam poroča, da je pri občinskih volitvth v četrtek dne 27. t. m. zmagala kat. stranka v vseh 3 razredih z 18 starešinami, od katerih je 16 prav odločnih pristašev naše vrlo napredujoče slov. IjudBke stranke. Nasprotniki se se kar poskrili ; jih ni bilo od nobene strani na volišče, razun en par v vsakem razreda in pa očka župana ter dveh podžupanov, ki bo bili v komisiji. Agitacija nasprotnikov je bila silovita do nedelje — obeta njo velikansko !K onečni vspeh je ta, da so v 1. razreda štirje liberalci volili deloma tudi naše. Tedaj klerikalna trdnjava naša na KraBU stoji prav trdno — mi gremo naprej 1 Slava I km Iz Vel. Dola. Dne 8. sept. ob 2. uri in pol pop. bo napravilo „SI. k. izobr. društvo" in .Marijina družba1' veselico s sledečim vsporedom: 1. „Prvi snijeg", mazurka, udarja tamburaški zb. 2. Govor. 3. „Naš čolnič otmimo", S. Gregorčič, deklamacija. 4. .Ali ni li zemljica krasua?", Anton Foerster, poje mešan zbor. 5. „Sv. Neža“, igra v dveh dejanjih. 6. „Prememba“, poje mešan zbor, P. H. Satttner. 7. „Za lurški jubilej", dekl. S. Elizabeta. 8. .LurškaMati Božja", poje meš. zbor. 9. .Sokolska koračnica", M. pl. Farkaš, udarja tamb. zbor. 10. .Slovo od lastovke", P. A. Hribar, poje mešan zbor. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 v, stojišče 30 v, mladina 20 v. — K obilni udeležbi uljudiio vabi ODBOR. km Nesreča. — Pri orožnih vajah dne 31. t. m. si je zlomil nogo nad kolenom neki rekrut iz San Martino del Carso. Nesrečneža so prepeljali v Komen in odtod v tržažko bolnišnico. Iz sežanskega okraja. s Nerednosti z deželnimi trtami. — Toni pek iz Komna nekaj kvasi, kakor sem čital v „Prim. L sta", da so liberalci osleparili državo pri trtah le za 120 K. Molčal bi človek k tem nečednim stvarem. Toda, ker liberalci tako lažejo, bom prihodnjič opisal, kaj se je godilo 7, deželnimi trtami, Doslej bo bile na vrsti le državne trte ; sedaj bomo prinesli na dan še deželne. Na dan pride vbb I Glasnik „Goriškezveze“ gzZadružni sestanek.— .Goriška zveza" priredi dne 10. septembra t. 1. ob 9|la zjutraj v Dornbergu v posojil-ničnih prostorih zadružni sestanek. Na dnevnem redu sti ti-le točki: 1. O domačih hranilnicah. Poroča Jos. Vodopivec, kaplan v Černičah. 2. O prena- šanju zeniljeknjižiiih dolgov po zakonu z dne 22. febr. 1907 iu o občevanju posojilnic z raznimi uradi. Poroča S. Prcm-r o u. 3. Raznoterosti. K teinu važnemu sestanku vabimo uljudiio vse p. n. predsednike iu tajnike naših zadrug. Ker so izrazili nekateri željo, da naj bi se prihodnji sestanek vršil na Krasu, vabimo v Dornberg še posebe gg. zadružnike s Krasa, da se pomenimo 0 kraju, kjer naj bi sc vršil ta sestanek. Predsedništvo .Goriške zveze" v Gorici. gz Gor^ka^zve’/. ima v svoji zalogi na razpolago svežo turšico zelo dobre kakovosti. Opozarjamo na njo kmetovalec, katerim je turšica pošla. gz Tomtr/.cva /,murn. — .Goriška zveza" sprejema naročila kmetovalcev — udov pridruženih posojilnic in zadrug — na Tomaževo žlindro iu druga umetna gnojila. g z Kmečka liranilo cain posojilnica v Pliskovici začne poslovati prihodnjo nedeljo. Uradne ure so vsako nedeljo popoldan od 3-5. ure. Vlo^e se obrestujejo po 4l/s%, posojila po 5'/2%. gz Nova kmečka posojilnica. — V tedeljo se je ustanovila nova kmečka posojilnica v Iderskem pri Kobarida. — Predavatelj S. Premrou, vodja .Goriške zveze** je navzočim najuglednejšim možem iderske občine, na čela jim gospod žapan Manfreda, pojasnil razvoj, pomen in namen kmečkih raiffeiBenskih posojilnic. Posojilnica bo obsegala idersko in livško občino. V načelstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Anton Manfreda, žapan, iderako za načelnika; Anton Berginc, Idersko 28, Alojz Miklavič, Idersko 13, Franc S>vdat, Iderako 12 Andrej Matevc, Idersko 47, Janez Uršič, Mlinsko 7, in Franc Enrinčič, Idersko 10 za odbornike. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni sledeči: FrancSov-dat, Idersko 79, za načelnika ; Janez Ea-rinčifi, Idersko 3, Franc Stres,. Idersko 62, Janez Uršič, Idersko 31 in Janez Uršič, Mlinsko 8. Razgovor je bil po predavanja zelo živahen in se je posebno oziral na blagovni promet, katerega bo posojilnica izvrševala na podlagi svojih pravil. — Pozdravljamo novo kmečko trdnjavo I Otvoritev nove mesnice = v Gorici = ulica Sv. Ivana št. 3. Slavnemu občinstvu in posebno go-rižkim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da otvorim s 1. septembrom t- I. lastno mesnico v (gorici v sredini mesta ulica Sv. Ivana St. 3. Zagotavljam točno in dobro postrežbo ten se priporočam za obilen obisk udani Adolf Urbančič, mesar. Anton Potatzky| v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobna in debelo. 1 Najceneje kupovalšče iiirnberškeRa In drobne«« baaater tkanin, preje til nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in Čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala za vse letne čase. Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Priloga „Prim. listu" št. 36 z dne 3. septembra 1908. Novodobne zahteve na umetniškem poliu. — (Zgodovinska podlaga nafio umetnosti.) — Nota — moderna dob«, umetniško polje, zahteve — koliko vsebine imajo te tri navidezno nedolžne in vsakdanje besede I Nora dOba postavlja često na glavo, kar jo dosedij atalo na nogah; umetniško polje bilo je pred nekako svetišče, danes hoče postati igrališče za otroke; prejini časi stavili ao maloštevilne, a po vsebini težke zahteve, danes hočejo imeti moderni mnogoatranake a plitve tvore. Najbolj čudno pa je to, da se pri ver m tem početju vedno in vedno sklicujejo na zgodovinski razvoj. Slovenci s no so začeli novejši dobi tadi našega čata za umetnost bolj samostojno zavedati Ued tem ko amo se prej brezpogojno dali voditi Nemcem, Lahom in k večerna ie Francozom, zzčenjamo sedaj tudi 2e aamoatojno kritčno misliti in si ustvarjamo sami svoje mnenje. To je vse prav. Vendar nam je biti silno pozornim, da no utonemo v modernem navalu mnogostrokosti, da ne zatajimo ■voj'g; prepričanja iz strahu, da bi naB ■vet ne smatral vrednim, da živimo v 20. veku. Postavimo se torej na zgodovinsko staliSče in pomislimo malo, kako da ae je razvila umetnost, kako amo jo dobili mi in kako se je pri naB razvila. Začetek umetnosti in njeni prvi pokreti segajo mnogo dalje v temno preteklost, nego jim moremo mi slediti kot zgodovinarji. Strah božji ni le začetek modrost’, temveč tadi nmetnosti. Strah pred božanstvom, katerr ga večina ljudi v predzgodovinski dobi ni poznala, pač pa slutila in v eličanstv o smrti z vsemi zagonetkami, ki jih krije — to je bil prvi povod umetnosti. Nočem omenjati prazgodovinskih žrtvaliič, kjer ao stožili navadno krivim bogom in ki dandanes pričajo kot velikanski kolobarji ie mogočnih kamenov, da je bila vera v višje bitje prvi povod, da so se stavili monumentalni, to je za vse čase delani spomeniki. Ne govorim o’ velikih gomilah, kjer so pokopavali Bvoje velike mrtvece in se klanjali neizprosnosti in mogočnosti smrti. A poglejmo le v zgodovinsko nam pristopno dobo v Egiptu. Že v četrtem tisočletju pred Kristusom zidali in stavili so mogočne tempeljne iz kamna. Uorebiti celo vsemogočnemu, pravemu Bogu na čast. Vera je torej navdihnila človeka, da je začel ustvarjati umotvore višjega reda, oduševljenih oblik. Pa ne le to. Te nmotvore, ki jih je stavil v verske namene, gradil jo tadi iz trpežne snovi. Kaj pa vabi ie dandanea v Egipetnebroj LISTEK. Judovsko vprašanje in farška gonja. (Piše Matevž.) Dalje. Glavni znak vseh rrformatorjev je po Markovem mnenju to, da so hoteli zbol,šati vero in da so se borili proti duhovnikom, ki so se iz sebičnosi bali, da zgubo ogled in nadvlado pri vernikih. Zato so duhovniki - preganjali in morili vse reformatorje. Lo Martin Luter je bil tako srečen, da mu duhovniki niso nič mogli. — Mislim, da Markotu, ki se tndi prišteva med reformatorje, se ni treba bati, da ga bodo duhovniki odrli, pač naj bo prepričan, da ga bodo s peresom in tinto ndarili po njegovi ilcbu-drovi gcflji, s katero ponuja nerazsodnim agrarcem svojo judovsko učenost. Zgodovina nam pove. da ai je sicer modri Sokrat sam uzel Življenje s strupom in da je bil krivoverec M. Luter verolomni redovnik, pijanec in nečistnik, domišljavi Marko se pa osmeli Kristusa me no vati rcfjrmatrja in ga staviti v isto ptujcev, če ne v prvi vrsti mogočni ostanki nekdanje kulture? In ti ostanki so nabožne stavbe : tempeljni in njihovi priveski. Izginile bo širne palače egiptovskih faraonov, sprhnele so mnog:-brojne hiše in krasna letovišča, ker so bile vse te stavbe le — lesene. O njih nam pripovedujejo le še slike na grobnih stenah. A hiša, stavljena večnemu bogu — če tudi napačno pojmovanemu — ta hiia je bila preračunjena za večnost. Da so ae ljudje malo zmotili glede dolgotrajnosti, to je človeško. Ostanki nam vsaj pričajo, da so nameravali postaviti posebno trpežne stavbe, če se je Šlo za tempelj, dočim so zase gradili lesene hiie, o katerih so dobro vedeli, da se bodo podrle za nekaj rodov. Ozrimo se le povriuo še malo dalje po starem orijentu. jKedo izmed nas ni čul o velikanski stavbi, katero imenuje sveto pismo „babilon8ki stolp". Ta o-gromna zgradba je bila tempelj z orjaškim podstavkom. Koliko alabastra, brona in posteklene opeke je bilo treba, da bo dodelali take tempeljne, katerih je bilo v Babiloniji in Asiriji več, daai niso bili vsi tako veliki, kot tisti,* ki ve omenja v svetem pismu. A celo tedaj, če bo delali bogoslužne Btavbe le za nekaj časa, jemali bo zi-nje najboljše gradivo, najdragocenejše snovi. Jako podučen vzgled nam podaja sv. pismo v drugi knjigi Mojzesovi, kjer poroča o stavbi svetega Šotora. Vse dragocenosti so znosili vkupe, zlato, srebro, bron, dragulje, škrlat in druge izborne tkanine, drag les, volno — sploh vae snovi, katerih je bilo treba, a le najboljših: prvenstvo vsega tega je zahteval Mojzes za bivališče Gospodovo. In kake priprave je delal šele David za zidan tempelj v Jeruzalemu! Kaj pa, mi poreče kedo,ali nimamo mari dokazov za to, da jo biia tudi svetna umetnost razvita ? Gotovo. A v kolikor moremo dosedaj slediti zgodovini razvoja, presajala se je šc-le dovršena umetnost s svojimi značajnimi oblikami od cerkvenrga ali nabožnega polja na posvetno. Kedor hoče proučiti vodilne misli, tehniška načela in estetične oblike katere koli si bodi zgodovinske umetnosti, opazovati mora le nabežae stavbe. Mnogo loije vidimo to pri onih dobah narodnostne umetnosti, ki so nam i po času i po naši kulturi bližje, nego stari orijent. Odprimo srčno, brez predsodka oči I hto, kar smo ravnokar dognali za staro jntrovsko umetnost, velja tudi za grško in rimsko. Kje morete Btavbinske sloge bolje proučevati, nego ob tempeljnih? vrato s Sokratom in Lutrom. To že ni več neumnost, ampak hinavsko bogo-skrunstvo. Evangelj in katekizem nam spriču-jeta, kaj je je J. K. učil. Tu pa pride Marko in se postavi agrarcem za učenika Kristusovih naukov. Temeljito v samo štirih točkah razloži poglavitne Kristusove nauke : a) da smo vsi ljudje bratje, b) da se sme tudi o praznikih delati, ako bi nastala škoda vsled zanemarjenosti, c) da se mora oprostiti žaljenje in storiti dobro žaljivcu, d) da ni treba molit', ali pa le na skrivnem. To so Štiri temsljns resnice, katere mora vsak agrarec vedeti in verovati, ako hoče po Markovo zveličan biti. Lepi nanki so, nalašč prikrojeni za nasprotnike katoliške duhovščine 1 Marko hoče strup svojih naukov osladiti s cu-krom krščanske ljubezni. Strnp ki ga liberalci že zdavnaj prodajajo, za katerega je pa „Naš Glas* odprl novo botego, je ta-le: t) duhovniki delajo razloček med vernimi katoličani in liberalci; tedaj dnhovniki ne nčijo ljubezni ampak sovraštvo proti liberalcem ; Marko in liberalni agrarci pa Kje je mogoče kiparstvo temeljiteje pojmovati, kot ravno ob sohah grških in rimskih božanstev? In kje se je slikarstvo izražalo popolnejše in bolj pesniško nego tam, kjer bb je baVilo z mitologijo ? Odprite najbolj slovitega pisatelja o starorimski stavbeni umetnosti, odprita Vi-trnvija I Kot vzgledne primere navaja Bamo tempeljne 1 Tako globoko je prodrla zavest že v psganski ču>, da se je umetnost kristalizovala ali uravnala le ob delih, božanstvu na čast. In če so Grki tudi pri razveanubožnih stavbah uporabljali ravno fiate oblike, kot pri svojih tempeljnib, smemo pravilno le to ■klepati, da je bila moč nabožne umet-noati tolika, da se ji ni bilo mogoče izogniti. Ko v Atenah ni bilo niti gleda-' lišč, niti dirkališča, niti glaabenišča, niti letališč, katerih krov bo nosili mramor-nati stebri, stal je na holma Bredi meata velik, umetno stavljen (tar tempelj, katerega so po vojskah s Perzi nadomestili s Partenonom. latotako je bilo tudi v Rima najpred več tempeljnov, potem še-le ao nastale kraane svetne stavbe. Stari orijent podal je svojo kulturo szijatskim Grkom, ki bo je prenesli tudi v Erropo, in evropski Grki presadili so jo v rimsko državo. S to kulturo prišla so tudi načela gleda umetnosti v zapadne države najbolj izobraženih narodov. Pregovor : „ab oriente Jux“ t. j. od vzhoda prihaja luč, velja za stare kulturna narode na zapadu ravno tako, kot z* naB. Grška in rimska veda, modroslorje in politika bo ustvarile občudovanja vredna kulturna središča in torišča. A nedostajalo jim je globočje verske vsebine, izpoznanja pravega Boga. Postave teh kn turnih držav so se izsušile v raz-merno kratkem času, stebri so sprhneli in vja zgradba zgrmela je na kup, v prah. — Iz tega pa se ja dvignila nova doba krščanske kulture. Zbrala je preostale drobce helenistiške umetnosti in je razvila iz njih, strogo logično postopajo, novo, krščansko umetnost. Očitanje, da je krščanstvo, oziroma njegova cerkev uničevala stare priče pagauske umetnosti, je smela, le namenona razširjevana neresnica, ki Be da najložje b tem ovreči, da pokažemo s prstom na vse tiste spomenike, ki jih je cerkev našemu času otela. Da ne gremo predaleč : poglejte v našo divno Dalmacijo. Kedo pa jo ohranil v Spljetu mavzolej Dioklecijanov, središče njegove palače in celo zasebno mališko svetišče, če ne ravno cerkev I In poglejte v Rim I Kedo more prešteti vse tiste paganske stavbo in posamezne dele njihove, ki jih je ohranila corkev ? Ona pravijo, da ni razločka med katoliškimi is liberalnimi Slovenci, saj smo vsi bratje. Toraj, ne duhovniki, ampak agrarci in njihov prerok Mirko učijo pravo krščansko ljulezen. Tedaj nikar ne poslušali duhovnikov, ampak Markota. Marko naj prebere evangelj in našel bo, da je J. Kr. dtlal razloček med pravimi in krivimi preroki, ki hodijo okoli, kakor Marto, v otfj:h oblačilih znotraj pa no zgrabljivi volkovi. Čs tudi ho liberalci po krvi nali rodni brutje, po dahu pa so naši nasprotniki, ki se jih treba varovati kakor grabljivih volkov. Volk ia ovca ne moreta biti prijatelja. Orca nikakor ne sovraži volka, ampak boji sega. Dolžnost duhovnih pastirjev pa je da branijo ovce in volkove naženejo tudi a palico, ako predrzno napadajo čredo. Druga točka strupa je: b) duhovniki strogo prepovedujejo delo ob nedeljih in praznikih ; Kristus pa je dovolil delati, ako bi imeli ljudje škodo, če bi ne delali. Ker je pa pri pomanjkanju delavcev očitno, da ima kmet škodo, ako ne dela tudi ob nedeljah in praznikih, ako mu to kaže, tedaj je očitno, da ao duhovniki, ki skrbijo, da se spoštuje 3. božja zspoved, lahko pokaže panteon in celo vrBto drugih cerkva, n. pr. S. Costanza, S. L> renzo, Lateran, S. Nicolo in Carcere, S. Prisca, S. Croce di Gerusalemme, S. Maria Maggiore, in d>ugih več, katere je ohranila arheologiji našega časa. Ravno zaradilega, ker cerkev spoštuje dar božji pri vat kem človeku, je tudi prijetno ravnala z njegovimi proizvodi. Da njena verska načela niso nasprotovala tedanji kulturi, je najboljši dokaz dejstvo, da je v svoji cerkveni terminologiji posluževala se izrazov, yze-tih iz osredja paganskega, v svojih umotvorih porabljala je znane oblike in celo mitologične podibe; Kristusa je predstavljala kot orfjja 1 la celo starokrfCanska hiša božja, bazilika, ustvarjena ja bila po vnajnosti starorimskega vzorca. In vendar bo bili vsi ti izposojeni deli le surove prvine, katere je krščanstro pre-iinilo s svojim duhom, in na ta način v teka kakih pet sto let ustvarilo srojo posebno, veliko, dovršeno in idealno umetnost. (Dalje pride.) s naročnikom 1 Na poziv, naj bi naši naročniki poravnali lelošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo sc jili je žal, vse premalo. Naj se nas cenjcni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si šlejc v sveto dolžnost poravnati zaostalo naročnino, in še iz minulih let, ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še za I. 1907 in celo za 1. 1906. Somišljenike agitirajte za »Primorski [List«. Cena listu od zdaj naprej do novega leta je 1 K 36 v; za manj premožne pa 1 K. — Naročnina naj se pošilja edino le na upravo »Primorskega Lista« Semeniška ulica 16. Kdor lista redno ne prejema naj reklamira: »Zadnje štev. Jista nisem prejel . Pismo hodi jodprto, znamke ni treba. Na svitku naj se poleg naslova zapiše : »Reklamacija«. % nasprotniki Kristusovi in ubogega ljudstva, tedaj proč ž njim'. — Marko, poglej katekizem in pojdi ob nedeljah h krščanskemu nauku in videl boi, da duhovniki učijo glede nedeljskega potrebnega dela isto kakor J. Kr. Tretje strupeno načelo je: c) duhovniki in njih pristaši se branijo lažnjivih in hudobnih liberalcev in sploh vseh nasprotnikov, ki jih napadajo in žalijo, namesto da bi voljno trpeli krivice in se celo zahvaljevali tistim, ki jim v obraz pljujejo. Tedaj vidite vi agrarci, da duhovniki niso namestniki Kristusovi, ki se je pustil križati, in je s svojo krotkostjo menda prisilil farizeje, da so prišli do spoznanja, da so suroveži. Marko 1 Našel boš v evangelju, da je J. K rekel farizejem : „Vi imate hudiča za očeta !u Farizejev ni spreobrnila Kristusova krotkoat, tudi hinavski nasprotniki, katoliških duhovnikov ne pridejo do spoznanja, da so suroveži, če tudi duhovniki mirno skrijejo vsako žaljenje v globočino razžaljene duie. (Dalje pride.) Darcvi. Jubilejni darovi za „Sloven-s k o a i r o t i I <5 e; P. d. županstvo ▼ Kojsko ni 300 K; županstvo ▼ Črničah vsled sejnega sklepa dne 18. avgusta t. I. 20 K ; županstvo v Prvačini 250 K; ban Gle-šfič, gostilničar 5 K ; Bratina Anton, vikar 6 K; Teodor Hribar, trgovec 50 v.; Medveiček Miha, delavec 2 K; Martin Poveraj, krc jaški mojster 2 K 11.; A. Berini, trgovka 2 K; Pečenko Terezija 1 K; Kacafura Antor, nadočitelj v p. 1 K; A. B. 2 K; nekdo iz Gorice I K; Alojzij Colja, krčmar 1 K; Anton Stres, naduč. v p. 1 K ; Mitija Čubej '1 K: J. Rovar, trgovec 1 K ; Fr. B«nsa 1 K; Katarina Čermelj, trgovka 5 K ; Štrukelj Mihael, v i k arij 3 K: T. Sadiaček 1 Andrej Orel iz Bilj 23 vin.; Jožefu Mi-zerit, gostilničarka 2 K ; Jožefa Podgornik, posertn:ca 1 K; Šul goj Mariju, kuharica 50 vin.; Ravnikar in Berbuč, trgovca 4 K ; Anton Colija, trgovec 1 K ; Ivan Murovec, krčmar 60 vin.; Franči-ček Fegic 1 K. Neimenovan v Novoselcih daruje 1 za „S. Gregorčičev dom“, 1 K za ,S o- vensko S.rt tiiče" in 1 K za ,S. K. S Z.“ Bog poplačaj vsem obilo in obudi novih jdobrctDikov, da bi mogli storiti dne 2. decembra 1.1. vsaj skromen začetek. Za »Aiojzijevičče: Štrukelj Mihael, vikar 3 K (za nGro gorčičev Dom" 3 K, za „Šolski Domu 3 K); Anton Lazar, župnik 5 K; haaa Andlovec 60 vin. Jubilejna slavnost Marijinih družb na Sv. Gori. Srečno in nad vse sijajno se je izvršila jubilejna slavnost dek. M. družb dne 23. avg. t. I. ra Sv. Gori. Že na predvečer so prišle oddaljene družbe na Sv. Goro, ki je bila po Ave Mariji vsa razsvetljena in se je videla daleč na okoli po deželi. Vmes so se spuščaM v temno noč umetni ognji, ki so ves ta nočni prizor še poveličevali in z rdečimi črkami na nebu oznanjevali, da bo jutri tukaj velika slovesnost slov. Marijinih hčera. zjutraj ob 8. uri so dospele na sv. Goro druge Marijine družbe iz bližjih krajev, ki so se bile v mogočno procesijo združile na Prevalu. Sprejem, ki so ga tem družbam v urejenih vrstah, vsaka s svojo zastavo na čelu pripravljale druge družbe na sv. Gori, je izostal, ker se je vbuIb ploha, ravno ko sta se na sv. Gori zbližali obe procesiji. Takoj po 8. uri med sv. mašo preč. g. kurata Irana Koširja, je bilo skupno bv. obhajilo Marijinih hčera. Pri sv. maši je prelepo pel mešani zbor z Drežnice pod vodstvom preč. g. Jožefi K ali n 8. Nato je č. g. stolni vikar, Ciril M. Vuga, s kratkim nagovorom pripravil zbrane Marijine hčere na ponovitev posvečenja Mariji, katero so vse skupno in glaBno molile. Bil je to veličasten in ganljiv prizor, ti je dosegel 3Voj vrhunec, ko je blizo 1000 Marijinih hčera skapno zapelo himno Marijinih družb: „Pri Tebi, o Marija, zbrane !u Marsikatero oko se je pri tej pesmi rosilo ob pogledu na nepregledne vrste krščanskih deklet, uad katerimi so se ta dan izpolnile besede sv. pisma : .Velike vade ne morejo pogasiti l,ubezni, in rake jo ne morejo ut~>piti“. Ob 10. uri je sledilo slovesno odkritje spominsko plošče, ki je v sveto-gorski cerkvi uzidana ob strani oltarja Sv. Križa. Na posebej zato pripravljeni tribuni je imel preč. g. Jikob Rejec, župnik čepovanski, slavnosten govor, ob katerem je padia zavesa raz spominsko plošče. Tribuno so pri tem cbdajale vse zastave Mirijinih družb, kar je ves prizor nad vse povzdignilo. Sledil je g avni govor, katerega je imel preč. g. Iran Leben, kurat libu- šenjski, ki je z vznesenimi in ganljivimi besedami opisoval srečo Marijine hčere. Koliko src je bilo ob tem govoru na novo potrjenih, potolaženih, osrčenih, koliko oči je bilo poročenih od solz, katerim se niso mogli ubraniti niti motki I Naj ostane ta govor Marijinim hčeram vsikdar nepozabljen, in naj bi njihovim vrstam pridružil tadi Še veliko drugih krščanskih dekleti Po govoru preč. g. Irana Lebna, je bila slovesna peta sv. maša, katero je ob obilni azistenci daroval preč. g. mon-signor Jožef Pavletič. Krasno je pri tej sv. maši pod voditvom preč. g. Vin-kota Vodopivca pel mešani zbor iz Kronberga, ki res zasluži vso pohvalo. Med sv. msšo so bile vse zastave Marijinih družb razvrščene pred velikim altar-jem v dveh vrstab, pri glavnih delih sv. mate so pokali topiči v zvoniku, koncem sv. maše so pri zahvalni pesmi „Te Deum“ zapeli zvonovi in na novo zagrmeli topiči, — bili so ob tej slovesnosti, skratka rečeno, zares prizori, o katerih so pravili na Sr. Gori nBjstarejši ljudje, da kaj taktnega še niso videli, in kar je tudi res, da sr. Gora slovesnosti take vrste in tako veličastne ni še nikoli doživela. Slovesnosti so te z Marijimi družbami udeležili tudi vsi nj b voditelji. Ob treh popoluine je zopet imel preč. g. monsignor Jožef Pavletič slovesni sv. blagoslov ob azistenci 8 duhovnikov, ki so skupno peli lavretanske litanije Matere Božje. S kronberškim mešanim zborom je cela cerkev krasno in ganljivo odpevala pesmi na čast nebeško Matere. Biloje lepo, prelepo, a treba je bilo tudi ločiti se od Matere Božje na sv. Gori. Pred podobo nebeške Matere so Btale Marijine hčere, pele pesmi Mariji v čaBt, in treba je bilo zapeti tudi „Slovo od Marije”. Kdo bo opisoval te prizore 1 Sdze, ki so jih ob tem slovesu potočile Marijine hčere, so bile živ dokaz ljubezni in udanosti do Marije in pristni biseri, položeni v znamenje zvestobe na Marijin altar ! Nepozabljiv ostane ta dan vsem Marijinim hčeram, in z zlatimi črkami zapisan ne samo na spominski plošči na sv. Gori, ampak tudi v zgodovini slovenskih dekliških Marijinih drnžb I Drobtine. d Nesreča pri vojaškem streljanju. — IzB iljaka poročajo : V petek se je blizu Beljaka vežbal ondi nastanjeni 3. polk gorskega topništva. Ko so topničarji obračali topove, se je nepričakovano sprožil gorski top. Pri tem je topničarju Kovačiča, ki je proti predpha stopil pred žrelo topa, krogla daleč proč odnesla glavo in dele trupla. d Kdaj propade Nemčija? — Danski list „Flensborg Avis” prero- kuje, da propade nemško cesarstvo leta 1913. List izvaja: Ko je bil prvi nemški cesar samo še praski kralj, je obiskal neko grofico, ki je bila na glasu, da zna čarati in jo vprašal, kdaj da postane nemški cesar. Olgovorila mu je, naj prišteje letnici 1849, ko je bila udu-šena revolucija iz leta 1848, številke 1, 8, 4, 9, dobi letnico 1871, ko postane nemški cesar. Če pa prišteje letnice 1871 številke 1, 8, 7, 1, dobi letnico 1888, ko bo umrl Viljem je na to vprašal, koliko časa bo trajalo nemško cesarstvo. Odgovorila je, naj prišteje ibhs številke 1, 8, 8, 8 in dobi letnico 1913. Danci upajo, da pribore nazaj 1903. Šlezvik, češ, ker sta se prvi prorokovanji tako točno izpolnila, se bo tadi tretje. d Kaj je trnek? Na to vprašanje je dal neki Anglež strastnemu ribiča tale odgovor : „Trnek je dolga šiba, na koleri je na enem kraju privezan črv, na drugem pa osel, ki ne ve, kako bi s časom gospodaril*. Književnost - umelnosf. i Dijake * Ila/,ni novi zbori so izšli v K at. ! tJ * Ilaznt novi zbori so izšli v K at. Bukvami v Lubljani: Aljaž Jakob, Mešani in moški zbori. I. IV. zvezek. Cena po 60 v s poštnino po 63 v. — Vsebina 1. zreška a) Mešani zbori: 1. Domovin’, 2. Nevesti, 3. Ne zvenimi. b) Moški zbori: 4. Naša zvezda, 6. Ujetega ptiča tožba, 6. Soči. Vsebina II. zvezka a) Mešeni zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planinr, 5. OjzB gom ti planinski svet. b) M o A k i z b o r i ; 6. Š dskodon-ski mladini, 7. Na Bregu. Vsebina III. zvezka : a) Mešani zbori: 1. Psalm 118, 2. Ti veselo poji b) Moški zbori. 3. Na dan, 4. D iv n a i oč. III. zvezka vsebina: A Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba. 6. Moški zbori: 2. Zakipi duša. 3. Dneva nam pripelje žar I. 4. Pri pogrebu. Foerster Anton, 6. Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orgijami. Vsebina: 1) Oznanenje. Marije device. (Tri ali enoglasno). 2) Č»Bt Marije. (Tri ali enoglasno). 3.) Pozdrav Marij’. (Tri ali enoglasno). 4.) Marija Mati bolestna. (Dva ali enoglasno.) 5.) Kraljica angelov. (Tri-glasno.) Cvnana partituri K 120, s poštnino K 1 85, vsak glas po K —‘40, s poštnino K —‘43. — Foerster Anton Praetudium et Postlndium snper hymnum austriaoum auetoris Josephi H»ydn pro organo ant Fortepiano fjiatuor mamba». (Secondo = Ped c oktava.) Ia memorlam inbilaci Suae M siesta tis Josephi I. Cena K —'60, s poštnino K —'63. — Laharnar Ivan Op. 5. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. I. zvezek. Vsebina 1. Naša pesem, 2. Riža, 3. Mij dom, 4. Tožba po cvetlicah, 5. Škrjanček, 6. Kadar mlado leto. Cena K 1*30, a poštnino K 1‘35. — Laharnar Iran. S 1 o v e n s k a sveta maša za mešau zbor s spremi,ano orgel II. natis. Cma K 120, a poštaiua K 125. — SattnerP. Ha go lin Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešan zbor. Cena partitari K 150, s poštnino K 160, glasi po K —'40, s poštnino K —‘45. — Grum Anton I. Venček narodnih pesmi za četveroglasni moški zbor. Cena K —-50, s poštnino K —53, 10 izv. 4'— K, s poštnino K 410. — Mihe 1 č i č Alojzij Venček narodnih pesmi za mešani zbor II. zvezek. Cma K —'50, b poštnino K —63, 10 izvodov K 4-— s poštnino K 4'10. Loterijske številke. 29. avgusta Trst............ 9 82 76 35 61 Line ....... 67 4 8 36 38 PeterCotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nšročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. ♦ ♦ Odlikovana pekarija ^ in tdadčičarna ♦ ♦ : K. Oraščik ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ v Gorici na Kornu (v lastni hiti) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali vorig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako uizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ se sprejme na stanovanjc in hrano pri dobri družini Via Ponte Isonzo št. 43 pri gospej KATARINI JUVANČIČ ------------------ Vinogradniki pozor! Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake, naj se obrne na Al. Pipana v Presercih p. Jija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tiskovin za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. ^g. duhovnikov kakor p. 11. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „KatoI. tisk. društvo" TRST. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: ilnton Iv. Pečenko GORICA, ulita Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriš k a postaja. Cene zmerne. m A. Fajt MM MM pekovski mojster v Gorici, tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša) Izvriuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maie in godove, kolače za birmance In poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev. Peče tudi najflnejše pecivo Svoji k svojim! Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveie prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-oveg* v AjdovSfini. Vse blago prve vrste. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, naslednik Karola Čufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pil kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zažveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte In patentirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se Izvršujejo točno in po najnižji ceni Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlicne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Lekarna CfistofoleUi i Gorici Prave Id edine Zel. kapljice « »namko sv. Antona Pado-vanBkega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno Prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (VkrjtTOiia mamka) popjje. _ Okrepi ielodec, etorč, da egine v kratkem času omotica in H-vatna lenost (mrtvost). Te kap. ljice tudi storž, da Človek raje ji k C8na 8i0k,0niC* V'n’ čpJ ■h«h Delavnica cerhuenih posod in čerin/enega orodja Fr. Leban Gorica. Magistralna ulica Steu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILNICA" ----------= V (SORICI---------- re gstrovana zadruga z omejeno zavezo v lastn h š m m Corso Guseppa Vard št. 32, I. nadstropja m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po in na vknjižbo po 5 72%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec----------------------------------------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 I. ZORNIK modna trgovina preselila se je I. avg. t. I. v lastno hišo Gosposka ul. 11. nasproti sedanje trgovine. Badi selitve ter pozne letne sezone prodaja se od (luilCS naprej vse blago po tovarniških - cenah.. = VIKTOR T0FF0LI = 60RICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj- : ugodnejših krajev •' Oljkiuo olje po 96 v. liter istrsko „ Corfu „ Puglic „ Jesih vinski 112 1-20 1-28 Priporočam čč Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. Marsiglia . . . K 1-28 I)ombay . . . „ 120 Bari . . . • „ 1 40 Lucca . . . . „ 160 najfincjSa . • „ 2— Milo in luči. duhovščini . in cer- oljkinega olja v ^0000000€M!H>€H>Q A5 Goriško zveza gosp. zadrug ia društev« Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov ■ - ■ -- V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, a 'V bivši „Hotel Central". jT Dobre in trpežne šivalne stroje vseh vrst, kupite po naj nižji ceni z jamstvom od 5 do 10 let pri tvrdki: 1 Šuligoj urar c. k. državnih železnic GOltICA Gosposka ulica št 25. Vsakdo si lahko moje stroje ogleda in ni nihče prisiljen kupiti. Ker mi ni treba plačevati potnikov in najemnine iz trgovine samo za stroje, lahko torej prodajani ceneje ka- _ kor drugi trgovci, kateri samo od tega živijo, in katerih stroške plačajo samo naročevalci, kar vsakdo lahko sam spozna. Stroje prodajam od 38 K naprej. == Slovenci, podpirajte le domače trgovine! — Naznanilo preselitve. Prosim častite odjemalce, naj blagohotno vzamejo naznanje, da sem se s svojo trgovino z usnjeni in s tovarno podplatov preselil iz ulice Arciveseovado v Gosposko ulico 10. Nadalje opozarjam, da sem ob tej priliki svojo zalogo bogato založil z vsakovrstno izbero kož, kakor tudi z vsemi čevljarskimi potrebščinami. — Zato se nadejam, od strani p. n. občinstva ter od dosedanjih cenjenih svojih odjemalcev, da me bodo z obilnimi obiski tudi za naprej podpirali. Bilježim z odličnim spoštovanjem: Ja. SCAL.ETTARI. r ■ mr Prosiva zahtevati 1 ls t k e i H Peter Gruden Gorica — Rabatišče št. 22.—Gorica ZALOGA: koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. o u rt o a o 5 a h o M O 04 k Največja trgovina z že!ezjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizko, solidna postrežb}?! dno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najino nove »merlk«it»KS blagajni', d« jo kupil pn naju i;i 100 kron blaga. | MV Polivu l i « Glavno zastostvo n zaiogo kmetijskih strojev prve slovanske tovarne bratov K. & R. JEŽEK Blansko ima Jos. Dekleva Gorica Magistralna ulica ŠLI. SS vinske stiskalnice so naše stiskalnice T7ppnlP<4 najnovejšega in izvrstnega sestava so LUlvJ 9 strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice ltSyphonla“ fcjgf Delujejo same. Posode za grozdje1 sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnicc za-seno, mlatilnice za pšenico, čistitnice za žito, rezalni stroji za krmo in rofni malni za žito, razno velikosti,t in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo ini prodajajo z jamstvdm kot posebnost najnovejše, iz-j! borne, priznane in odlikovane ^ Ph. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vseh državah z ved ko 600 j . 4. „i„„_>,iv „„ zlatimi, srebrnimi in čahtnimi kolajnami' , tvarnice gospodarskih in vinarskih strojev na uustrovanj r(>niki in mucgobrojni* poli- Dunaju, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. ■9" Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer Je nismo zastopani r > =: Nova slov. manufakturna trgovina v Gorici, 1 Bavnikar & Berbuč b» ulica Raštelj št. 16 v lastnej hiši se je otvorila 6. avgusta. -se V omenjenej trgovini dobiva se po v resnici izredno nizkih p- cenah raznovrstna blaga kakor: posebne vrste platna pol platno «/a in bombažasto za rjuhe, vsakovrstno belo perilo kretoni, šifoni, m domestik, slovensko platno in vsakovrstni namizni prti in prtiči, b platneni in bombažasti — velika izbera oxfordov, perkalov, ze-firjev, satenov in volnenih moških in ženskih oblek, v razno-7a vrstnih lepih novih barvah. Zelo dobre kvalitete se dobivajo v volni in žimi, cvilha za postelje, nadalje po posebno dobrem *= okusu zbrane in lepe posteljne odeje šivane kakor (plahte bele S in barvane. oa V zalogi so krasni vzorci garnitur za postelje, ter beli ka- '•—'kor barvani zastori. Vse to in še druge viste blago dobiva se ^5'po najnižjih cenah v zgoraj zaznamovani trgovini. Posebno 5 prijetno nama je razodeti slavnemu občinstvu, — da bodeva . zvezana le z primeroma malimi stroški, ter zategadelj pač v o položaju nuditi vsakomur najine vrste blaga v pravem pomenu ua besede resnično po splošno nizkih cenah. S Priporočuje, se, bilježiva s spoštovanjem £ Ravnikar & Berbuč. Ellll Z z z z z »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom /vnuove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji 3s svoji.333,1 aaaaaamaaiaaa^aaaaaaaa