Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih, Ciril A. Žebot \ * O« FOR A..F REE SLOVESU Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje. LETNIK XXI. — VOLUME XXI. 1. Jan.—1. Feb. 1970 Published monthly by: Slovenian National Federation, of CsnsUa, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. SPREMEMBE V KANADSKI Ciril A. žebot ŠTEVILKA 1.—2.— NUHMBER 1.—2« SLOVENSKI JEZUITI SAMOSTOJNI General jezuitskega reda p. Peter Arrupe je izdal 31. julija 1969 poseben odlok, po katerem postanejo jezuiti v Sloveniji samostojna pod-provinca (provinca mora imeti zadostno število lastnih ustanov, kar pomeni, da so od tega časa naprej avtonomna skupina v okviru slovanske asistence. Prvi predstojnik nove enote je p. Pavle Berden, ki se je po končanih pravnih študijah odločil za rodovniški poklic. Slovenska viceprovinca je imela ob ustanovitvi 88 članov— 40 duhovnikov, 27 sholastikov ter 21 bratov. Od teh jih je nad polovica v misijonih ali v osrednjih ustanovah Cerkve (46). V. jezuitskem redu po svetu je še precejšnje število Slovencev, ki pa vsaj zaenkrat ne pripadajo slovenski enoti — cenijo, da jih je kakih 30. SOCIALNI ZAKONODAJI ZAPOSLITEV ZEN V KANADI Po najnovejših podatkih Ženskega urada v delavnem ministrstvu v Ottavvi je kazala zaposlitev žen v Kanadi naslednjo sliko: Vsaka tretja žena v Kanadi je zaposlena — od niožkih trije od Štirih. Število zaposlenjih žen je bilo 2.4 milijon a— porast za 66% v zadnjem desetletju. Povprečna starost delavk je 'bila 372 leta. Nad polovico — 5296 — jih je imelo manj kot 35 let. Odstotek poročenih žen v delovnih vrstah se je zvišal v 10 letih od 17.196 na 29.6%. Med zaposlenimi ženskami jih je bilo 55% poročenih. —fš. V letu 1970 stopijo v veljavo nove določbe, ki so bile predvidene v zakonu o kanadskem pokojninskem načrtu (Canada Pen-sion Plan). že nekaj let sem se je vsako leto znižala starost oseb, ki so dobile pravico do splošne pokojnine ( Old Age Sequrity Pension). S 1. januarjem 1970 imajo pravico do nje vsi, ki so dosegli 65. leto starosti in so živeli v Kanadi predpisano dobo. Sprva je bila starost določena na 70. leto. S tem je tudi končana izredna pokojnina, ki so jo mogli potrebni dobiti po 65. letu, predno so dosegli pravico do redne pokojnine. Po podatkih minister-stva za socialno blaginjo bo to pomenilo porast upokojencev za kakih 250.000 oseb. | S 1. januarjem 1970 stopijo v i veljavo tudi določbe zakona o j kanadskem pokojninskem načr-i tu, ki določajo plačilo pokojnine j onesposobljenim osebam, ki so ; prispevale v ta sklad. Pokojnina i ima to dodatno vrednost za one-\ sposobljene, da se njihova pokojnina preračuna, kakor da bi i prispevali prispevke vse do svojega 65 leta. Poleg pokojnine onesposobljeni osebi so predvideni tudi prispevki za nepreskrbljene otroke. Za redno pokojnino ko( tucli za pokojnino onesposobijencem je treba napraviti prošnjo. Kdor j je upravičen do teh ugodnosti, naj se oglasi v najbližjem uradu CCP, v Oubecu pa naj se obrne na Ouebec Pension Board (po možnosti v francoščini, kar bo pospešilo rešitev prošnje). —fš BOŽIČNI OBISKI DVEH ŠKOFOV Kardinal Cooke, ki je vojaški škof v Zedinjcnih državah, je prebil božične praznike — kot njegov prednik pokojni kardinal Spellman — med vojaki v Vietnamu in drugih predelih Azije. Škof Antulio Parilla-Bonilia, ki nima nikakih škofijskih obveznosti ki pa poučuje na državni univerzi v San Juanu 'ter na katoliški univerzi v Ponce (Puer-to Rico; pred leti je bil na osem-meseduem tečaju v Coadyjevem institutu v Antigonishu), je o-biskal ameriške vojake v vojaških ječah, zlasti one, ki so v ječi, ker so se uprli vojaški službi v Vietnamu. —fš. PREDLOG ZA MEDDRUŠTVENI ODBOR SLOVASKI PISATELJ ZA SVOBODNO SLOVASKO Po poročilu ABN Coirespon-dence (sept.-oktober 1969, str. Ž6)' je objavila prva številka štu-dentovskega lista „RefIex" v Bratislavi intervju z znaznim slovaškim piscem Rudolfom Slobodo, v katerem je izjavil: „Sem za neodvisno slovaško državo katerekoli vrste. Seveda ne sme biti država take vrste, ki ne bi odgovarjala Slovakom. Slovaki niso tako razpoloženi kot bi se moglo sklepati iz značaja sedanjega stanja. Njihova vlada naj bi bila sestavljena iz predstavnikov vseh odtenkov političnega mnenja. Če bi taka država obstajala, bi se mogla imenovati svobodna država. Po mojem mneju obstajajo na Slovaškem naslednja reprezentativna politična mnenja: ekstremen protikomunistični tok, srednja skupina, ki zavzema praktično stališče se vedno prilagodi ter tako imenovani čisti komunisti." Po izidu številke je bilo listu prepovedano izhajanje za dva meseca. —fš 50 LET TEOLOŠKE FAKULTETE V LJUBLJANI Za 50-letnico teološke fakultete Je objavila Družina (9. novembra) kratek članek dr. Marijana Smolika IZ ZGODOVINE, ki ga ponatiskujemo. — Uredništvo. Študij bogoslovnih ved ima, v Ljubljani že staro tradicijo. Odkar so leta 1595 jezuiti začeli delovati v Ljubljani, so poskrbeli, da s na svoji gimnaziji poučevali tudi pripravnike za duhovniški poklic. Tak poseben pouk je namreč zahteval tridentinski koncil: vsaka škofija naj bi imela semenišče za vzgojo duhovnikov. Razen jezuitske sta v 17. in 18. stoletju v Ljubljani delovali tudi frančiškanska in avguštinska teološka Šola. škofijsko semenišče v Ljubljani se je kot zavod začelo šele leta 1717, ko je bla v glavnem dozidana sedanja stavba, a študirali so tudi njegovi gojenci na jezuitski šoli V 19. stoletju so pod Francozi in pozneje učili teologijo na državnem lice ju. Ta je bil neka oblika univerze. Šele 1. 1851 je škofijsko semenišče postalo tudi znanstveni zavod za študij teologije ,kar je ostal do ustanovitve ljubljanske univerze pred 50 leti. Leta 1919 so dne 3. decembra začeli predavati prvi profesorji državne teološke fakultete novoustanovljene univerze: Aleš in! France Ušeničnik ter Janez Zore. V prvem semestru so se jim pridružili še Josip Srebrnič Franc Ksaver Lukman, Matija Slavič in Andrej Snoj, v drugem pa Gre-gorij Rožman, Josip Ujčič, Janez Fabijan, Mihael Opeka, Josip Demšar, Stanko Premrl, Franc Kimovec in Franc Ksaver Grivec. Večina teh prvih profesorjev je delovala dolga desetletja, nekateri kar štirideset let. Znanstveno je fakulteta delovala zlasti z izdajanjem revije »Bogoslovni vestnik" (1921-1945; I ter od 1965 dalje), pa seveda z delom v seminarjih in z vod- stvom študija bodočih doktorjev teologije. V času državne fakultete jih je bilo proiftoviranili 42, od leta 1952 dalje pa še 25. Do leta 1950 je bila teološka fakulteta del ljubljanske univerze. Naslednji dve leti je bila samostojna državna visoka šola, nato pa je postala najvišji cer- kveni učni Zavod v Sloveniji. Njen veliki kancler, to je najvišji cerkveni predstojnik, je vsako-i kratni ljubljanski škof. Zadnji dve šolski leti deluje1 poseben oddelek fakultete tudi v Mariboru, kjer študirajo višji letniki bogoslovcev mariborske škofije. • Planica je v športnem svetu znana po svoji veliki smučarski skakalnici,' na kateri je 1936 Avstrijec Josef Bradi dosegel razdaljo 100 m, 1. 1941 tik pred vojno pa je Nemec Gering to razdaljo povečal kar na 118 m. Po vojni je na isti skakalnici dosegel največji skok v njeni 32-let-ni zgodovini Ceh Jiri Raška leta 1966. Dosegel je razdaljo 130 m. Med tem so nastale skakalnice velikanke tudi drugod: v Oberst-dorfu v Nemčiji, v Kulmu v Avstriji in v ■ Vikersundu na Norveškem. Na tej je Avstrijec Bachler polete.' 145 m in postavil nov svetovni rekord. Tako je Planica nehala biti skakalnica rekordov. Ta okolnost ie vzpodbodla slovenske športne kroge, da so se odločili za zgraditev nove vele-skakalnice. Na lanskih mednarodnih tekmovanjih je sodelovalo 54 tekmovalcev j?„jyj držav. Že prvi dan je Norvežan Wirkola poletel na novi skakalnici 156 m. Za njm je Čeh č. Raska postavil nov svetovni rekord s poletom v razdaljo 164 m, Vzhodni Nemec Wolf pa je zadnji dan tekmovanja, 3. marca, postavil nov svetovni rekord: 165 m. V jugoslovanski državni ekipi je štefan-čič, ki je dvakrat izboljšal šli-barjev jugoslovanski rekord 141 m, najprej na 147 in nato še na 150 metrov. Z leve na desno: g. Robert i Kreem predstavnik provincial-ministerstva za socialne in družinske uslužnosti — oddelek za starostne probleme g. N.S. Bo-jevič psihiatrični socialni dela- vec na torontskem oddeleku za šoltsvo in svetovalec gornjemu odboru, ga. E. Pasternak voditeljica ukrajinskega doma za stare, tajnica t in blaganičarka odbora, predsednik odkora hi naš urednik g. V. Mauko ter podpredsednik, č.g. paszko—sestanek je bil 26. Jan. letos. Udeležilo se ga je okrog 70 zainteresiranih in obljubilo pomoč. Vidi novico pod: Toronto. JUGOSLOVANSKA KONFERENCA Konference škofov Jugoslavije sredi novembra 1969 se je udeležilo 8 nadškofov, 15 škofov in 1 apostolski administrator. Zasedanjem je predsedoval dr. Jože Pogačnik, ker je predsedniško mesto nezasedeno in so škofje na zasedanju izglasovali, da bodo počakali z volitvijo predsednika, dokler ne bo imenovan nOvi zagrebški škof. Po konferenci sta se nadškofa Pogačnik in Franič sestala z zastopniki katoliškega tiska, katerim sta dala poročilo ter odgovarjala na vprašanja, škofje so sklenili med drugim, da bodo prosili Zvezno skupščino, naj izda zakon, po katerem bodo imeli bogosdovci enake vojaške ugodnosti kot so priznane ostalim študentom. Ker država ni privolila, da bi priznala cerkvene praznike, bodo škofje prosili sv. Stolieo, da se spremene prazniki, ki padejo na dneve med tednom (z izjemo božiča), v so-praznike. Prosili bodo tudi za priznanje sobotne večerne maše kot izpolnitev nedeljske obveznosti ,kadar bi verniki imeli težave z nedeljsko mašo. Duhovniki so dobili posebno poslanico ki daje pastoralna navodila v zvezi z okrožnico IIu- ŠKOFOVSKA manae vitae. Za izseljence bodo ustanovili dva sveta — enega za Slovence in enega za Hrvate. Škofje so tudi odobrili, da smejo verniki zdržek od mesa ob petkih (razen v postu) nadomestiti s kakimi drugimi, premagovanji. Duhovnike pa stara postna zapoved še vedno veže, kadar so doma in nimajo gostov. Na ugovor časnikarjev da tako razlikovanje zopet veča razliko med duhovniki in laiki, je nadškof • Pogačnik izjavil, da so duhovniki nekaj posebnega. časnikarji so stavili škofoma več vprašanj, med njimi tudi, ali so bili Škofje vprašani za svet glede novega zakona o verskih skupnostih. Dr. Pogačnik je odgovoril, da ne pač pa škofje upajo, da bodo, predno bo predlog poslan v zbornico. Nekdo je tudi vprašal, kakšno je stališče škofov do nameravanega prevoda »nizozemskega katekizma". Dr. Pogačnik je dejal, da nimajo škofje nič proti izdaji. Kate-, kizem bo moral imeti dovoljenje ža tisk kardinala Alfrinka, ki ga bo pa dal samo, če bodo dodana tudi pojasnial papeške komisije. -fš. • Slovenski škofje so naslovili posebno pismo svojim vernikom doma hi na tujem za i izseljensko nedeljo, ki jo v Slo-1 veni j i praznujejo v začetku ad-venta. V njem svarijo pred ne-; premišljenim izseljevanjem tistih, ki odhaja iz domovine brez prave potrebe, in vabijo tiste, ki so se izselili, naj ostanejo zvesti veri ter narodu, pri čemer jim bodo v oporo slovenski duhovniki. —fš. • Komunisti v Jugoslaviji in zlasi v Sloveniji nočejo nič slišati o želji vernikov, da bi imeli J na nazpolago vsaj nekaj časa za verske programe na radijskih in 'televizijskih postajah. Vzhodna Nemčija, ki prav gotovo ne j velja za tolerantno država, pa dovoljuje radijske verske programe vsaka dva tedna. —fš. • Na Reki so ustanovili Institut ba teološko kulturo laikov. S predavanji, 'tečaji, knjižnico ter vajami bo skušal dvigniti institut versko izobrazbo. Za vpis je potrebna končana srednja šola. —fš. • Navier Colege v Sjdnevu, N.S., je uvedel triletni tečaj za voditelje delavskih strokovnih organizacij. Predavanja bodo ob večerih in bodo obsegala štiri obvezne predmete in dva predmeta, ki jih bomo mogli kandidati izbrati iz petih neobveznih predmetov. Kdor bo tečaje uspešno končal, bo dobil posebno spri-, čevalo »labour leadership certi-ficate", ki sicer ne bo imelo iste veljave kot redna diploma, bo pa prav gotovo vodilo hitreje do vodilnih mest v delavskih orga-■ nizacijah. —fš • Slovenci v Melbourne v Avstraliji so dobili drugega duhovnika. Iz Slovenije je prispel frančiškanski pater Stane Zem-ljak ki bo pomagal v dušnem pa-stirstvu p. Baziliju Valentinu. • Avstralska radijska postaja 3AR je prenašala skladbo Slovenca Primoža Ramovša »Music Funebre", ki jo je izvajal orkester francoskega državnega radia. Napovedovalec je povedal, da je skladatelj Slovenec. • Rehabilitacijo ..Stalina ..v Sovjetski zvezi je napovedal podtalni list Kronika sodobnih dp-J godkov", ki ga vlada kljub vsem i prizadevanjem ne more uničiti. ! List je začel izhajati 1. 1968. Doslej je uspdo izdati deset številk, ki jih potem skrivaj razpe-čavajo in tudi prepisujejo. Kronika prinaša zlasti novice o pre- j ganjanju inteligence. Obletnica Stalinovega rojstnega dneva. 21. decembra je dokazala, da je bila i napoved točna. S poostritvijo i režima V Sovjetski zvezi, ki jo napoveduje rehabilitacija Stali-1 na, bo še težje in bolj nevarno izraziti na kakršenkoli način ne-. soglasje s partijsko linijo. —fš .i • Zveza družin s številnimi otroki ter mladih družin Nemčije in Nemška družinska zveza j sta po večletnem tesnem sodelovanju sklenili, da se bosta odslej povezali v enotno organizacijo, ki se imenuje Nemška družinska zveza — Deutscher Fa-milienverband. —fš • Kanada bo prispevala za svetovni prehranbeni načrt (Worid Food Program) v letih 1969 in 1970 27 milijonov v blagu in 8.1 milijona v gotovini. —fš • Novembra jc bil v ljubjan- ski stolnici predvajan Verdijev REOU1EM. Izvajal ga je Con-sortium inusicum, solisti pa so bili Marija Goreč, Božena Gla-vak, Anton Dermota ter Tomi-slav Neralič. —fš. • Po podatkih študije Har-vardske ter Pennsylvanske univerze je nad 50% moških študentov, ki so izvršili samomor, izgubilo zgodaj očeta (bodisi da je umrl ali se ločil). Drugi važni činitelj je bila vzgoja v zavodih — proč od družine. —fš. • Svetovno znana družboslovca Sheldon in Eleanor Glueck, ki sta posveila več desetletij študiju delinkventne mladine, sta objavila kot svoj zaključek,j da je vse delo za zmanjšanje de-linkvence med mladino brezu-i spešno, če ne bo upselo pre-1 pričati staršev, da morajo iz- i boljšati družinsko življenje v domovih. Vsi drugi programi, | kot boljše prilike za zabavo itd. so koristni, vendar šele kot dopolnilo dobre domače vzgoje, fš. IZOBRAZBENO STANJE SLOVENCEV Stane Možina objavlja v Naših razgledih (5. decembra 1969) nekaj podatkov 6 izobrazbi Slovencev. Prebivalstvo Slovenije i(nad 10 let starosti) je imelo 1. 1961 naslednjo'stopnjo šolanja: vrsta šole število odstotek brez šole 23.157 1.8 osnovna šola 1.047.460 80.5 srednja in poklicna šola 204.431 15.7 višja šola 5.347 0.4 visoka šola 15.036 1.2 vseh 1,295.431 100.0 Po številu slušateljev na visokih 'šolah i starostni dobi od 20 do 24 let je bila Slovenija 1. 1966 daleč za Združenimi državi (43% te tarostne skupine) toda pred mnogimi drugimi državami. V Sloveniji je bilo na visokih šolah 8% te starostne skupine (v Jugoslaviji 8.7': ), v Italiji 6.9%, v Angliji 4.8%. Kljub temu je število diplomiranih na 10.000 prebivalcev .padlo od 1. 1964 od 7.5 na 6.1 let 1968. Slovenija tudi zaostaja po številu diplomirancev za povprečjem Jugoslavije za 1. 1968 (6.5), za Hrvatsko (8.7). za Makedonijo (7.4) in za Srbijo (6.9). še slabša je primerjava diplomirancev na 10.000 zaposlenih, kjer je povprečje za Jugoslavijo 36.4, za Slovenijo pa komaj 20.5. Slovenija je na predzadnjem mestu. -fš. Od Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev TABOR smo prejeli naslednji poziv s prošnjo za objavo. — Uredništvo VSEM DEMOKRATIČNIM SLOVENCEM! V tem »Vetrinjskem letu", ko se spominjamo dvanajst tisoč slovenskih domobrancev, zločinsko in brez sodbe pomorjenih pred petindvajsetimi leti, smatramo, da je naša dolžnost nadaljevati boj za svobodo naše domovine, kot to od nas zahteva čas. S svojim zločinom nad tisoči slovenskih domobrancev, je komunistična partija neizpodbitno dokazala, da se v letih 1941 — 1945, ni borila proti tujim osvajalcem, temveč proti lastnim bratom, za dosego komunistične revolucije! Zato v tem petindvajsetem letu pokolja naših najboljših bratov in očetov javno obtožujemo krivce tega masovnega zločina in zlasti vse one, ki so pri tem osebno sodelovali. Med temi so mnogi, ki so tedaj in danes zavzemali vodilna mesta v vodstvu partije in države. Se posebej pa prištevamo med te krivce Mitjo Ribičiča, sedanjega predsednika jugoslovanske zvezne vlade in osebnega udeleženca strahotnega zločina nad slovenskimi domobranci. Z zadoščenjem spremljamo sedanje pojave drobljenja politične avtoritete komunistične partije v Sloveniji, tako v političnem, kot gospodarskem življenju in smatramo, da leži v tem procesu, ki ga ne bo več mogoče ustaviti, iskrica upanja da bo tiranija KP slednjič zrušena ter da bo naši domovini vrnjena resnična svoboda, z vsemi državljanskimi pravicami. Samo politično svoboden in gospodarsko močan slovenski narod bo mogel preživeti sedanje viharje ter Ohraniti svoje življenje in izročila. Slovenci, Slovenke! Ob praznovanju tragičnega jubileja Ve-trinjske žaloigre, strnimo svoje vrste, zahtevajmo glasno in brezpogojno priznanje veličine žrtve naših padlih najboljših, za naš narod pa vse pravice, ki mu kot zrelemu narodu pripadajo. Bodimo živa veja narodnega telesa, odklanjaj mo pa vsako spravo s komunističnimi zločinci! Januar 1970. Glavni odbor ZDSPB TABOR • V zadnji letnik bogoslovja Kristusa Kralja v Mission City, B.C. se je vpisal frančiškanski pater John Rešič iz Hrvatske. Rodil se je v Buliču. Po opravljeni vojaški službi je vstopil v frančiškansko bogoslovje v Makarski L 1964. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1969. Zadnje leto bogoslovja bo končal v Kanadi, da se obenem izpolni v angleščini, ker bo deloval med Hrvati v Kanadi. Že sedaj pomaga ob nedeljah frančiškanskemu patru Budimiru na hrvaiški župniji v Vancou-veru. —fš. 'SLOVENSKA DRŽAVA' 1. Jan.—1. Feb. 1970 LovensIcA f 6 k A MEE SLOVIMIA Suhseription rates $4.00 per year: 30c per copy Advcrtisin« 1 colurnn x 1" $2.80 Published monthly by ■Slovenian National Federation of Canada Member of C.F.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poli". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva ua/.iranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Toronto vse možnosi v tem poročilu niso posebej naštete. • Na občnem zboru llranll- nicc in Posojilnice J.E. Kreka, | so člani, ki so se vlepem številu odzvali povabilu, izvolili na izpraznjena mesta odbornikov kar iste, kot so bili v preteklem letu. Člani so izvedeli iz poročil različnih odborov, kako jc njihova ustanova uspešno delovala v preteklem letu. Po obenem zboru se je razvil živahen popoldan ob pogrnjenih mizah. FISHINGERJA POČAŠČENA V CHICAGU Chicago • Fantka so dobili pri dr. Gonšičcvi družini v Elmhurstu, 111. Krstili pa so ga Gregorij Jožef. Delal bo družbo sestrici Mileni in bratu Danielu in pa po male mangajal očku in mamici. Naše čestike vsem skupaj. Bog daj, da bi rastel v milosti pred Bogom in pri l judeh. • Božične praznike smo kar vensko božičnico v Museum of Science and Industry ter pri nastopu Slovencev na „Folk Fair" na Navj Pier. Povsod so se Slovenci po zaslugi in trdem delu gospe Metode Fischinger lepo izkazali. Razni angleški časopisi so pisali o tem dogodku. Lavvn-dale Nevvs je prinesel tudi sliko jo vodita požrtvovalna dr. Lud. častnim gostom je pripela šopke, obeh odlikovancev ter omenil vik in Corrine Leskovar, jc pra- Posebna in glavna točka pro- i tudi ostale člane družine, ki so znovala 19. obletnico obstoja in grama, ki je privlačil goste od j vsi na odličnih mestih ter zaved-obenem tudi proslavila 51. ob- | blizu in daleč, je bil nastop pev-! ni Slovenci. Odlikovanje jima je skega zbora Korotan iz Clcvc-j izročil Mr. Fred Orcheh. član u-anda. Je bil to dogodek izred- j redništva dnevnika) Chicago To-nega pomena in velikega glasbe- dav. Lanski 25. oktober je bil za Slovence v Chigaku res pomemben dan, velik slovenski praznik. Slovenska radijska ura. ki slovenskega dne", Rosemarie Gomilar, je v narodni noši pre-čitala governerjevo in županovo proglasitev slovenskega dne, letnico, ko se je slovenski narod otresel tujega avstro-ogrskega jarma. Velika švetoštefanska dvorana šc ni bila nikdar tako polna. Nekdo je rekel: „Kot slaniki smo bili stisnjeni...." Prišli se ne le prijatelji slovenskega radijskega programa in slovenske pesmi iz Chicaga, bili so v velikem številu navzoči tudi Slovenci iz Mil-\vaukee-ja, Shevbogana, Jolieta in drugod. Program je začel predsednik 'S.A.R.C. dr. Ludvik Leskovar, na- lepo obhajali. V soboto pred kar sta bili zapeti ameriška in prazniki je bila prav posrečena slovenska radijska ura. Peli so slovenski pevci in pevke iz raz-j ličnih delov svea, p. Odilo pa je slovenska himna. ..Gospodična rim ne bo kos v stilu jugopar-tije. Ni ga bilo. Prav tako! Naj • Posebni odbor, katerega podal prav lepo božično misel.T sklicatelji zestanka vedo, da" ni predsednik je urednik našega li- Pri polnočni in pri pozni maši • Uredništvo "Slovenske Države" se pridružuje čestitkam jubilatoma — zlato poročence-rna g. Štefanu in ga. Neži štu-gelj, ki sta še posebej obhajala slovesnost v slovenski cerkvi v Novem Torontu 10. jan. letos, ko je luhovnik obnovil obred iz- sta ('Ontario Intercommittee on Aging") je 26. Jan. 1970. "položil račune" o svojem delu v preteklem letu. Vsi odborniki in člani so prostovoljci in delajo brezplačno. Z dosedanjim dc- na Božič je bila latinska peta maša. Pevci so se dobro postavili. Zasluga dr. Alfreda Fišin-gerja in — še nekoga — pevci imajo tudi dobrega dirigenta v osebi Janeza Arka. • Farne šole so inieli tekme v govorinštvu. Naša farna šola se je dobro odrezala. Miriam Leskovar je dobila trofejo v njenem oddelku, Barbara Crnekovic je dobila medaljo, Kristina Fojs zaželjen. • Spet novi slovenski doktor! Kar ponosni moramo biti na našo mladino. Sam ne vem, koliko doktorjev že imamo in to fantje, ki so zapustili Slovenijo skupno s svojimi stariši. Man- lom, so se vsi navzoči strinjali in je odbor dobil novo nalogo, da se pesnujc v širše telo z imenom "Inter-group Coun-cil", ki bi naj začel kmalu z de-pred 50. let. Zvečer pa so se j ]om. Naloga tega "Councila" bi zbrali sorodniki, prijatelji in med drugim bila razvidna iz točk častno priznanje ter Mihael Ko znanci v dvorani na večerjo, pragrama, ki bodo obsegala delo rošec tretjo nagrado. Slav jenca je pozdravil in se za izboljšanje vživljcnja vseljen-jima zahvalil za vse dobro, kar cev, sodelovanje obstoječih or-sta storila za družino, narod ganizacij in usiiižnosti, prcdla-in Boga, sin dr. Leopold štukelj ganje nasvetov in študije prob-iz Ottavve. Na slovnosti je bila lemov, iskanja pomoči za et-tudi hčerka ga. Štefka, poro- nične organizacije, časopise, ena Pavlin z družino! še na radio programe in pomoč na mnoga leta, — kličemo in Bog vaju živi! nega užitka Odveč bi bilo naštevati vse točke pestrega pevskega sporeda. Reči smemo, da jc vsaka odpeta pesem u/.gala in so bili pevci pod spretnim vodstvom inž. Francka Gorenška de ležni velikega aplavza. Slišali smo mešani, ženski in moški zbor ter soliste. Zastopnik župana Delay-a, al-derman Vito Marzullo je pozdravil prireditev v imenu mesta Chicago. Navdušeno je bil sprejet govor kongresnika Romana Pu činskega. V govoru je poudaril med drugim tudi to: „lmeli smo razne izgrede, toda Slovencev ni bilo med njimi. Slovenski očetje in matere vedo kako vzgajati svojo mladino. Vsa čast Slovencem!" Veliko je bilo zanimanje, kdo bo letos dobil slovensko nagrado. Te časti sta bila deležna g. dr. Alfred Fischinger in njegova večjih bratskih in podpornih organizacij v Ameriki, tudi Lige, starešinstva, Save in SNZ. Po končanem programu je odličen orkester Tivoli pod vodstvom Janeza Arka razgibal plesalce. Razvil se je pester družaben večer. To je bila doslej ena najlepših prireditev S.A.R.C. Bog daj še mnogo takih! Prihodnji festival slovenskega dneva bo v sobot u, 24. oktobra 1970, na kar že seda j opozarjamo javnost. —t.č. ONTARIO NOVINCE OF OPPORTUNlTt ljivo so se učili in se smejo . žena ga. Metoda. Ce kdo izmed sedaj s ponosom postaviti v vseh dosedanjih odlikovancev. • Malo zabave se je obetalo za nedeljo zvečer 14. decembra. Napovedano je bilo predavanje vrste akademsko izobraženih ljudi. Eden od teh je Andrej Fishinger. Dosegal je doktorat v teoretični kemiji in sedaj profesor na Vassa College, je Nevvi York. Gospod doktor je sin farnega organista dr. Alfreda Fisin-gerja. Iskreno čestitamo, gospod doktor! • Smrt blage žene. V pon- jugo-konzula dr. Mirka Žgurja o predmetu: Gospodarski razvoj deljek je bila položena k večne-Slovenije in njen vpliv na ju- mu počitku ga. Marija Kastelic. goslovansko gospodarstvo. Mož i Lansko jesen, dasi že hudo bol-področju zdravja, podpor, vse- j je menda zaslutil, da bodo na ! na, sta z možem Francem ob-Ijevanja, izobrazbe itd. Seveda j dnevnem redu vprašanja, kate- hajala zlato poroko z mašo v sta prav Fischingerjcva vredna te časti. Dr. Alfred Fischinger na glasbenem področju, sedaj je or-ganist slovenske fare sv. Štefana, gospa Metoda pa je neumorna delavka na številnih kulturnih področjih, zlasti se je doslej odlikoyala pri pripravah za slo- hiši njunega sina Cirila. Bila je stara nad 80 let. Štiri sinove so pobili komunisti. Sedaj so se srečali v večnosti. Mir in pokoj njeni duši, ostalim pa iskreno sožalje. Na bakreni plaketi jc u rezano naslednje besedilo: „1969 — Slovensko odlikovanje podeljeno Alfredu in Metodi Fischinger. V duhu darežljivosti in z umetniško sposobnostjo sta doprinesla lep delež k večjemu upoštevanju slovenskih kuturnih tradicij." Fischinger ja sta tudi upravičeno ponosna na svoje otroke. I Sin Peter je zdravnik, zaposlen v VVashingtonu pri raziskovanju ! raka, drugi sin Andrej je profe- j sor kemije na Vassar kolegiju, Tomaž deluje v Mirovni legiji (Peace Corps) V Peruju in hčerka gdč. Mojca je študentka na drž. ušiteljskem kolegiju v Chicagu. Želimo jima še mnogo uspehov ter izrekamo iskrene čestitke. Prireditev so obiskali poleg kongresnika Pučinskega in alder-mana Vita Marzulla tudi kon-gresnik Frank Anunzio, ki je v kongresu dne 23. oktobra govoril o Slovencih in o njihovi pre-' dajni vrednosti, danosti Ameriki, poštenosti in . . delavnosti ter o kulturnem udej- Ci'J v,ac'e 'c: stvovanju. Omenil je tudi osvo- L Doseči popolnoma enaki na-boditev izpod avstro-ogrskega čin obdavčenja nepremičnin s jarma 29. oktobra 1918, delo mi-! P°močjo prenovljenega obdav-sijonarja škofa Friderika Bara-, čen->a nepremičnin v Pokrajini ge med Indi janci ter o pripra- j na cnaki P°- ]cta-ca Matt Ropa, državnega sena-' 2- enako in Pravično Cioverii ment Information POKRAJINA PREVZAME ODGOVORNOST ZA NEPREMIČNINSKA OBDAVČENJA S prvim januarjem 1970. jc prevzela Pokrajinska vlada odgovornost, ki zadeva vsakega davkoplačevalca Ontario — prenovljeno obdavčenje po pro- torja Sam Romano sodnika viš- obdavčenje nepremičnin. Tiso- jega sodišča Tadeius Adesko, ko- činski način- ki so Sa vpostavile misarja okraja Cook, Charles lokalne obIasti- jemljejo v obzir Bonk-a, ter predstavnike vseh GOVERNMENT 0F CANADA l+l . /. "Jaz sem Kanadski po izbiri!" državljan STANTE SA KANADSKYM OBČANOM BLI KANADISK STATSBORGER STANTE SE KANADSKYMI OBČAN Y! TAPK KANADOS PILIEČIU r T. "Ni mi bilo treba biti tukaj rojen da uživam ponos in zadovoljstvo počutka, da sem Kanadski državljan". "Odkar sem vzel državljanstvo v deželi moje izbire, se zavedam mojih pravic polnega sodelovanja v bodočnosti te velike dežele svobode in možnosti". "Kanadska zastava je sedaj tudi moja zastava, in jaz se počutim veselega v mojih resnično enakih možnostih in obveznostih t vsemi drugimi za katere se zastava nosi". PALIEKAT KANADAS PILSONIS POSTANITE KANADSKI DRŽAVLJANI Dioenfane CI€€adino Canadesc ti + % {c £