LctoUCnt. ft. 2tf Ljatljana, pete* 15. septembra I936 Chm IMb !•"■ umaja rs&H ^aa popoftdne, tmm*■■»** oa4oQo bi fmmifia. — ttMntt đo flft p*tu vrst & Din 2, do 100 vrst & Dtn 2-50, ođ 200 do 800 vrat * Dio 8* TB6JI lUNrmtl patit mrta Din Ln Popust po dogovoru. tnseratnS dsvek poset*). --»Storenakl Narode wlja cnc0o£oo v Jugoslaviji Dtu 12. •< sa tnoBamatvo Dni Xft •• RokopMf aa na wa£ajoi UREDNUTVO Ol OPRAVN1ATVO LJUBLJANA, mjmnfrm* oBea •*•». * Telefon: 81-22. Sl-23. 81-24. 81-25 tn 81-36 Podrutnlea: MARIBOR ntiMiaaiiiiijN i >nm 3b — NOVO MHTO, Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaaperjevm ulica 1. telefon at. 65; podružnica uprave: Koccoova ulica 2, telefon dt. 190. — JESENIC«: t.Oto kolodvora 1OX. Pofttna nranllnica v Ljubljani at. IOiJGI. Nevarni zapletljaji v španiji: Italija grozi z obstreljevanjem Barcelone Zaradi aretacije dveh italijanskili državljanov $e postavi! itafijanslđ poslanik madridski vladi ultitnat in zagrozil z oboroženo intervencijo Pariz, 25. septembra, z. Po porocilih iz PerpigTiana je prišlo v Špa-niji do in-cidenlov, ki ut^j;n^jo izzvati daleJiosež-ne raednarodne komplikacije. V blizini Puigcerda so viadni milićniki aretirali dva Francuza in dva Italijana. Oba Fran-coza so na intervencijo franeoskega konzula zopet izpustili, Italijana pa so kljub protestom in intervencija ni italijanske-ga konzula ob«Jržali v zaporu in ju odvedi i v Barcelono. Italijanski generalni konzul v Barceloni je nato ponovno in-terveniral pri katalonski vladi in zahte-val takojšnjo izpustit-ev obeh Italijanov, oeprav so oblasti ugoloviie, da ne gre za fašista, marveč da sta ob;i aretirana Italijana pristaša protifašistov. Kalijan-ski generalni konzul se na to ni oziral in je vztrajal pri svoji zahtevi, eeš da gTe za i talijanska državljana. Ko so ostale vse intervencije brezuspešne, je italijanski generalni konzul po razgovoru z Rimom postavil katalonski vladi ultimat, v katerem zahteva, da morajo oba aretirana italijanska državljana iz-pusHli in ju pripeljati na iUilijanski konzulat najkasneje do danes opoldne. Ce se to do tega roka ne bo zgodilo, bodo začele i talijanske ladje, ki so zasidrane pred Barcelono, nve«.to obstreljevati. V pariških i talijanskih krOffih ne HvO-mijo, da ho Italija svojo grožnjo izpoi-nila, c> njeni zahtevi ne bo ugodesno. Prevladoje vtis, da Italija samo išče povoda za ohoroženo intervencijo, ki naj zada smrtni udarec madridski vladi in pripomore do eimprejšnje zmage upor-nikov. Vladna porodila Madrid, 2,Y ^ptambra. Agencija tabra poro-ča: Operacije proti upornikom se normalno rarviiajo. Vse gre po v naprej do-loeenem nacrtu. Na >e.ktorju Orapez—Tala-v«a—Sarage-s -All>erhe je največja elek-trarna, v Spaniji odpvrla vse- svoje je-zove in tako poplavila vso pokrajino. S tem je hil limik koione poLkovnika Ja-grue nemogfV. Po prvih ve*tt>h, ki so prišle v Madrid, so bili nporniki silno presenećeni na4 to poplavo in med mina i j€ zavladala nepopii>na panika. Strugra s.icer sohe reke j^ bila naen-krat zalita c>d vode in v strugi je voda potopila mnogo topov in vojne^ra. materijala, ki je čakal na prevo^. Na ta način so upor-niki izjruhili op-omno materijala in rrraogo njihovih vojakov je utonilo. Ta.ktiene ope racije velike^a razmaha se še nadaljujejo po na-crtu vrhovne^ra poveljsrva vladnih čet. Zato ni treba zelo podcrtavati pomena te prve zma-jre ob teh jezoviti. Uradno porodilo o položaju na Srontah Madrid, 25. &epte*m-bra. AA- Hava*: Včeraj ^opoldne je vojno minisrr*tvo izdalo na-slednje poročilo: V Asturiji se nadaljuje razvoj naše akcije. Posebno letalstvo o.pravlja svoje delo v vse*n obsegn. Prićakuje se, da 6e bo Ovie-do predaj. Xa fronti pri Burg"o«u je neka kolmna vladnih če-t zapela prodiranje v smeri proti Loma* Jao.into in zasedla važne položaje. Na ara£r«>n>ki fronti je bilo samo nekaj manjših spopannč\ so se še bile hum v Toledo in sem se prebil do Alcazar-ja. Vprašali po me če bi hotel videti dele trdnjive. ki so jih predvčerajsnjim zavzeli miličniki. Korakti smo morali skozi ruševine in ostanke zidov. Povsod leže deli zi-dovja. ki je ponekod bilo naravnogt ^iiiant-sko močno. Nekatere stene so popolnomn porušene in ož«rane. Povpod Jpže jrranat« kalibri 15a mrn .ki nišo eksplodirale. Gela slika nudi prizor nastrašnejšega razdojanja Z nekega zida je začela re^ljati strojnica in jaz in moji sprerr Ijevalci smo se morali hitro umakniti za neko steno. Vlejrli smo se za. vreče s pe«ko-m. odkoder so miličniki & strojnioami odgrovarjali na streljanj^. Ponudili 50 hldi meni. da naj oddam nelcaj strelov na fašiste, kar pa n?m >hvalf>?no* odklonil. Toledo, 25. septembra. AA. Reut^r: Po vesteh, ki so prispel^ zveč^r. ni i7ključenr\ da se rw>1o uporniki v kleteh Alra-zarja branili £e n^kaj dni. Tenerifa, 25. Beptembra. AA. Havag; Ttj-kajSnji radio porr»6a. da se nacionalisti še 7-m^Taj hranijo v Alcazarju. Nacicma-HstiČna lutala po prinesla nacionali&tom hrane in municije. Sara^rossa, 25. septembra, b. Uporniaki general Ponte Mauso de Zunigra je sprejel dopisnika DNB in mu o moći vladne ar-made izjavil med drugim: Priznati moram, da so številčno zelo moćne rdeče čete prav dobro oborožene. Rdeči nimajo le mnogo strojnic, temveć tuđi izredno dobro in močno artiljerijo. Ttidi z letali so dobro preskrbljcni. Znaftil-no pa je, da se izr»£ibljejo b°ja v zraku ćelo tam. kjcr so upomiška letala manj številna. Morala rdečih čet ni v sorazmer-ju z njihovo dobro onoroženostjo. Izogib-ljejo se, če le mo^oče, vsakcjra resne^a boja in sp omejujejo po večini le na obrambo. Naš' nas neprestano siliio v ofenzivo. to*ia vsak naS naskok je odv'srn od vrhov-nesra poveljstva v Burprosu. Ko bo na se-vnni vrse očišćeno in bo Madrid v naših rokah. priđe tndi Katalonija na vrsto. Ob koncu svojih izjav je general de Zunigra izrazi 1 zaupanjc v zmago upornikov. ki bodo zgrprtU' novo Španijo po nemšk^m vzgrledu- .Hitlcrja ne občudujemo samo, temveč gra naravnost obožujemo. Zato smo prepričani, da homo z Nemčijo živeli v na.ibnli?om priiatr>listvu. Urugvaj ni prekinil odno-šajev z madridsko vlado Madrid, 25. septembra. AA. Havas: V pre-stolnici objavljajo brzojavko iz Valencije, v kateri poro^ajo. da je ta-mtajSnji urujTvaj-ski ko-nrul ohiskal 2uvern*»rja provinc.^ in t7Javil. da nišo to^ne vesti, da je. nnijrvaj-ska vlada prekir.ila diplomatske odno-šnje z madrids^o vlado. Neresftične vesti o dentisip predsednika Azane Madrid, 25. septembra. A A. Uradno se objavlja. da so vesti o neki demisiji predsjednika republike Azane brez podla-j^e. Niti ni potrebno, da bi se te vesti aradno demantira1**. Goring se pogaja z Litvo Nemčija bi rada čimprej sklenila nenapadalno pogodbo Berlin, 35. septembra, b. Ze včeraj je zbudik> v berlinskih političnih krogth pozornost dejstvo. da se general Gorinci ni udeležil velikih manevrov nemške erma-de, čeprav se bas to pol vTŠijn v jselo veli-kem obsegu- Sedaj se doznava, da je od-p^ovfll general G6vir\Q v Tilsit v vzhodni Pru;siji. kier bo prebil neka i dni na dopustu. V berlinskih političnih iti diplomatskih krorejet.i nemskih pogo-}ev glede ureditve položaja v Klajpedi. Češkoslovaška in rutnunski protest v Berlinu zaradi Nurnberga Berlin. 25. septembra. AA- Ođpravnik poslov češkoslovaškeipi poslanistva je včeraj obfckal državnega podtajnika v zunanjem ministrstvn dr. Diikopfa bi mu izročil protestno noto ^škoslovaške vlade zaradi govorov v Nambergn. V teh govorih se je govorilo o vojnih namenih Ceškoslovaške in Sovjetske Rusije, dasi ft© bile te vesti v imenn českoslovaške vlade ze večkrat demantirane. Izve e«» da je rum unski poslanik v Berlhia vio-žil sličen protest proti pisanja nemške-g* tiska, ker so slične vrsti bile od ru-mnnske vlade že prele demantirane. Neguš zapušiti ženevo Zeneva, 36. septembra. AA. Havas: FraneosJea d** ftajiim Vas omIc drtav« » edire v tem. da se je treba potruditi, da sp rešiio vs: svetovni problemi, ki ^roze za-ne>" h vojno. Kar se tiče DN. menijo te države. cU j'm bodo velesile nakazale pot. po kateri ie treba vri. Boji v Palestini Jeruzalem. 2~>. sept cnbra. A A. Reuter: Včerai je prišlo pri Jenini d*» borbe med dntr'eškimi! Četami in Arabci. Angle^ke le-ialske bombe so ubile nad 40 Arabcev, rr;'" A-nhci p* so bili ustreJjeni. Bltun za tivedtM> devizne kontrole New York, 24. septembra, o. Po zaneslji-vih informacijah iz Pariza bo Franci ja ▼ najkrajšem času uvedla devizno kontrok)-Blum se je odločil za ta korak po temeljitih pos-vetovanjih z rnerodajniTni stro-kovnjaki. V zvez«i s tem bo uvedena tuđi kontroja nad prometom in trcovino z zVsl-tom. THnlescti se popravlja S4. M^ritr, 25. septernbra. AA. Havas: \ Zdravniki so rooči objavili naslednje po- rocplo: Z4x>T;šanje krvi in splošno srfanje se . ie n«orej dobro razvija, še zeneraj 90 pre* 1 povcdMii tm obiski pri botoiicu, I Zagonetna smrt inž. Vrtačnika Kaj pravijo sorodniki njegove mlade ieae Sitve, roj. V torek 22. t. m. so našli v rkjejjnrvem stanovanju mrtveija n^ladeaa rudarskega inženjerja Vojimkla \Trtačnikja. ki je hi\ MtvTKfctelj lisansikegi rudnika aaitimOn« v Ivanjici pTi Užiuih. Nj-egovo milado ženo SMvo iz znane ljubljanske rodbine Rozma-novih. pa so našli z njim na postelji v globoki nezavesti. Možu nišo mocjli xoc pr«Tia-dati. /eno 90 pa odpeljali v bolnico, kjer je prišla k sebi in ložila o bolf-činah v želodcu in je kon>aj slišno iztjovarjala be-sede o nekih klobasah \n p«apriki. Vć^r^j .sila ae odineV'ala v Iv.uijico niati ^Ttačnikove soproqe Lia. R<»zmanova, last-nica Tnodne^a salona na Dvornftn trpu. in njen sin. Sestri ge. Silve ga. Alarv* R.tlti-ceva in gospodična Jelka š<* nistđ dobili nobenih vesti o stanju njune ljubljene sestre, ki se \c z inž. Vrtečnikom poroćila še^e ^. avrtusU. Po -njunih iz java b je mo-Cočp. dn «ta se mlad.i zakonca zalva je pisala do-mov, da i** k!/>b«se prejela, torla sveže kk>b 3se so se med pot>o pokvnrile. docirn bodo suhe klobase najbrže šo užitne. V nekem beoijrai&kem lis+u \e porrfv^evalec o tej tragediji namignil. da bi inž. Vrtačnik in njegova žena irtegnil« biti žrte\- pe-tklenskega maščevanja. Res je. da je inž. Vrtaenik od bil stike z nekim bogatim deki etom iz Tvanjicf. ker je bil zaročen » Si Ivo, s fcateno se ie tuđi r»rav za pcav na hitro poročil. Sestri ge. Siiive si rudi n*» rrK>rete razla^ati. da bi bi^a njuna sestra tako neprevidVvi. da bi z možem zaužila pAkvarjene kl-obase, ko ie bila vendar bolničarka i nakffačvie. Včeraj aloo*i 15. ure a© ili Rjoyman<*vi od uprave rutpomnili se»tri, kd že od v£ez«kj mv'^ta. v raz.b*irj«no sft»tm, fci jd im Lako kmalu po porobi zadcl rako krut utiarec usode. \z Ivančice poroćajo, da. je it^ft. Vrtgubmk. zvečer fvred smrtjo še pjregfedail 'A-floje "Jo Sovoril z d*4avci. Noćni čitrai I)rafff^P*(č pripoveduje, da je Uić v ravriatftlje»vi »n+vi taJcoj utja,sin.iLi, otk-rog trc-h p4»nr>6i je p* zopet vide! h*č v sobi, pa se za jutra j z^Tenjajio ddavci d«Hati ob šestih, uradniki pa ob o»mrih. Pokojnn inp. \*rtačnik je bil zelo vesten in vedrao je pnhajal n« delo točno. V torek £a pe m bi)ln v pišamo, kar «» je /delo vsem čik4i>o. Ker ga še ois 10 nj bilo, je vzel neki uratr-nik akte, ki bi jih moral ravnatelj fKKlpi-sati in odšel >e k njemu na dorn, triift •vra4a. so bila zdkle*v)f*na. 5>ele dcUi prekin>ecwv »> poskusili uradniki priti v ravnatetjf^o stanovanje. Trk a li «*o pa se ni njHćc odrwal. Zato so odprri okno ravnateljeve spaktice in zagledali stnašen prizor. Ing. Vrta^»* >e ležsal ▼ spalni 5ar>ftici mriev na postelji, njesjova soproga pa kraj T*>et»a onesrvreiviefia. Ot>-4po Si Ivo so takoj propeljali v bolnico in ko se jp zavedla. je rakrićala: »ioj, zer lod-ec, no kvar je ne klobase m papnfca! — potem se je pa zop^t rm^sve^it)^. Uredba o ureditvi kmetskih dolgov bo danes objavljena Beograd, 25, septembra. AA. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, traja-joča od 17. do 19. ure Prcdsodoval ji je predsednik vlade dr. Milan Stojadinović. Na seji je predsednik dr. Stojadinović pođal porečilo o svojem po! ovan ju v Ru-nrnnijo in Češkoslovaško. Ražen tega so razpravljali o več resornih vprašanjih, med njimi 1. o uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov; 2. na pred log ministra *a gozdove in rudnike je dovoljeno posolilo imovinski občini v Otočcu v visini 300.000 Din. 3. sprejeli so uredbo, ki jo je predlo-žil minister za trgovino in industrijo o oprostitvi carin in drugih dajatev na blago, ki ga uvafajo vlade drugih držav za gradnjo svojih razstavnih paviljonov na naših velesejmih, pod pogojem, da velja recipročno. 4. sprejeli so predlog finančne^a mi* nistra, da se sporazumno z lastniki Blai-rovega in Seligmanovega posojila ure na^o objavljena. Anglcški socialisti odklanjajo „fronte" London, 25. gepteinbra. AA. Reuter; Vod-ja delavske opozicije major Atlee je imel včeraj velik govor v Bla4*kwarnu. Med drugim je rekel. da ni niti za skupno fronto, niti za ljudsko fronto. Od'klanja fronte na drujrih podla^ah. razne na podlaguh socia-liz-ina. Pemokratski socialrzem je espni med Ansrlijo id Italfjo v svrho ureditv^ trjrovin-akih odnošajev med obema državruna, zla-&ti pa glede nredHve haiijanskih dolgov Londonu. Angleska delegacija je v ta nam on že od pot ovala v Rim. INOZKMSKE RORZE Curili. 25. septesmbra. Beograd 7, Pariz 20^2, London 16^2, Newyork 307.125, Bru?elj 51^6, Mila« 24.15. Amsterdam 207.70, Berlin 123.30, Dunaj 56.70, Prm^a 1248, VM**m mm, IX+mc*U 2JM. Stran 2 ••LOVINSKl NAROD«, patak. K »»pMaim ltML Stev. 210 Danes se zopet odpro vrata naše univerze Neka] m}gB in zaaimlvostl ob prKetfc« aevega *tnrn%tm*m semestra Ljubljana., 25. septembra. Življenje, ki so ga priueali srednješolci po počitaieah v Ljubljano to je zadnje dni še bolj razgibalo: prišli so novi viaokošolci, kajti dane« *e je pričelo vpisovanje na univerzi za novi timski semester, ki bo trajal od 25. septembra do 15. februarja. Vrata SiOveu&ke univentc so so spet oiiprla. Cisto do besede to no velju, ve&tibul univerze namreč preurcjajo in preslikavajo, kakor tuđi nekatere druge notranje prostore, zaradi tega je trenutno vhod za visokošolce iz Gosposke ulice. Vpokojenci, ki imajo svoj rajon v Zvezdi, pa že ogledujejo krasen grb. ki je novost nad vrati glavnejra vho namicalo od prvih let po prevratu do lanskega leta. Lani je statistika prvič izka-»ala padec ttevila slu>ateljev v primeru s predlanski.m številom. Šolnina je m«rsiko-mu onemogo^ila vstop na univerzo, pred-vsem zato, ker je •sistem, po ka tereni se plačuje šolnLna na naših univerzah ree kri-v^čen. Znano je, da so so lani visoko cole i ćelo & pomorjo stavke borili proti temu fol-ninskemu sistemu. Deputacija je hodila tA deputacijo v Beograd, dosegli pa vigokošol ci nišo ničesar. Bati se je, da se bo vprasanje šolnine zopet vsililo akademikom kot tisto krivično dejftvo, tiradi katerejra se bo začel boj med a-kademiki in odločUnimi ohla&tmi. Ražen šolnine so pnspele med poeitnica-mi iz Beograda za visokosolce in kandidate za univerzitetne Studije naravnost katastrofalne vesti o številu brezposelnih diplomiranih akademikov vseh strok. Nad 1000 diplomiranih filozofov caka zaman že leta in leta na službe. Svoje akademske karijere pa zaradi pomanjkanja most in posebno zaradi pomanjkanja kreditov za nastavitev ne more začeti tuđi nekaj sto juristov, prečoj medioincev in tehnikov. V poletnem sc-m Petru je bilo na naSi univerri 1597 slušate-Ijev in sluSaroljic. AH jih bo v tekoeem zim-pkem semestru več ali manj? Mešč;*ni in k-metje so od lani v hnjsi jrmotni stiski. \r-jrtađi 7a akademske službe so Tranjši. Lahko torej prerokujerao. da 1h> število sluša te! je v na naši univerzi odslej padalo. Ker napo- sleđ gro le sa kruh... za bolj&i, beli kruh. PoedincL ki jih privleče golo unimanje za stroko na imiverao, bo izjeme, ćeprav naj bi bili izjeme oni prvi, ki so v ogromni ve-eini: problem, ki ga je mogoć'e resiti »amo na široki baxi v tveii z bistvenimi problemi ustroja današnje družbe in gospodanke-ga sistema! ZRCAlj aktualno temo. kakor je ta 0 -»novi« in »stari« pedagogiki. v času ko se bije v bi-stvu kulturni boj med mladimi in st.irimi? DVE ŽENSKI MED PREDAVATELJI Ne samo v vse pokliče, tuđi v *hor uni-verzitetnih profe^orjev so se na5e iene že prilwrile. Na nnši univerzi 'predavata že dve. Privatna do^entinja prof, dr. Alma Sodnikova je napovedala spozna\Tioteore-fična predavanja o Leibnizu. predavanja o filozofu Ka reptil, ki je živel v drujri polovici 18 stoletja in uvodna predavanja v znanstveno mišljenje. Privatna docentinja na. medicinski fakulteti dr. med. Valentina Kobetova je pa napovedala predavanja o topografiji prsnih in vratnih orgranov. Ob tej priliki naj omenimo pres^enetljivo nara šetnje stevila slušateljic na naši mii« verri. V poletnem semestru jih 5** bilo na ™o7.of*ki fakulteti 1 Pf> fl !zredna\ na Juri-<1ičfii 47. na m^liV'n^ki 2o. rv\ tehnisivi 15. skupaj torej ?7f>. To števito Ho v te>ko?wn letu brez dvoma n.iraslo. Pomolimo MTno na r,i7re«7e v srednjih £ol,q>i, kj*»r bo kmalu veS dijnkinj kakor dijakov. „Zlati rudnik" blizu Ljubljane „Zlatakop" je približno 16 km od mesta — „Zlatoiskalca je zmanjkalo denarja Ljubljana. 25. septembra. Po Ljubljani se že nekaj časa širijo senzacionalne govorice, da je bila blizu mesta odkrita zlata ruda. Te govorice so zelo skrivnostne, pać zato, ker nihče ne ve, kje je bila prav za prav odkrita ruda pa tuđi zato, ker se vsak, kdor ve kaj doloćnega, boji iasdati, kar pač ve; vsak bi rad bil prvi in med njimi je velika ljuboaumnost kakor med pravlmi ziatostedi. Vee to vas naj ne moti, da bi mislili, ćeš ljudska do-mišljija zopot gloje svojo kost. V resnici je blizu Ljubljane odkrita neka ruda in Če ni zlata, odkritje ni bree pomena, Skrivnost ni mogla ostati skrita, zato so se kmalu začele širiti vesti, da so v blizini šmarne gore našli zlato. Ljudje so hodili dan za dnem vohunit in oprezovat posebno ob nedeljah v okolico šmarne gore. Neka-trei še vedno ižčejo rudnik, zopet drugi so pa že obupali nad svojo srećo, čim so se prepričali, da zlato ne leži na površju. Meni je odkril skrivnost sam priložnostni rudar, ki je financiral zaCetna vrtalna dela in ki je sam pomagal kopati s svojim delavcem. Povabil me je, naj bi si šel ogledat z njim »rudnik«, toda medtem si je že skoraj premislil. Zelo se namreC boji, da bi ne izdal, kje je prav za prav naha-jališče rude, pač pa mi je dovolil, da napišem, kako daleč je od Ljubljane. Torej izdam vam lahko najprej skrivnost, da je >zlatokop^ približno 16 km od Ljubljane. Okrog tega ležišča rude se plete že dol-g-o ćela legenda in sicer že 20 let. Tedaj je bila blizu vaši, kjer so pozneje našli rudo, poljska bolnišnica. Kmetje pripove-dujejo, da so vojaki iskali vodo, ker va-ški studenci včasih presahnejo in ne da-jejo dovolj vode. Vas ni posebno visoko nad gladino Save in zato se jim je zdelo čudno, da nišo priSli do vode, 'Veprav so vrtali ob vznožju hriba nad 10 m globoko. Kmalu so pa zvedeli, da so vojaki naleteli pri vrtanju na lepo blesteoo se rudo, ki so jo pokazali kmetom. Naleteii so na prečej lepo žilo Čiste rude. Kmetje pripovedujejo, da je bila ruda skoraj povsem čiata in bela kakor srebro. Venđar nekateri tuđi trde, da se je svetila kakor zlato. Toda o odkritju rude so se kmalu začele širiti najrazličnejše govorice, ker je bilo vrta-nj© »amo na sebi precej skrivnostno in vojak! nišo mnogo govorili o njem, zlastl 5e, ker se nišo mogli sporazumeti s kmeti, ker so bili Madžari. Zato si nekateri r&zla-gajo odkritje rude še bolj sanimivo. Trde, da vojaki spk>h nišo iskali vode, kar lahko presodi vsak laik te po tem, da so vrtali v gosđiCku, v kotHniei na precej odročnem kraju In kjer sptoh ni vođe. Viijl oficir, ki je preiskavml tam teren, je ugotovil z instrumentom, da je tam nahm* jalidce rude. Vojaki so pozneje vrtali zato, da bi ugotovi?'', za kakšno rudo gre in kpJco globoko lefi. Castnik, ki Je voda delo, je bil Slovenec ter je zatajil svojemu predstojniku, da so našli rudo, ker je menda računal na to, da bo kmalu konec vojne, po vojni bi pa kupil zemljiSče ter odprl rudnik. Toda oficir ni verjel, da nišo našli ničesar in pri preiskavi je naSel v kovčegu vodje vrtalne odprave kose rude. Vojaki, ki so sodelovali, so morali odpo-tovati takoj na fronto, nizjega oficirja so pa zaprti. Kaj je resnica, zdaj ne moremo več ugo-toviti, nedvomno pa je, da so vojaki v resnici vrtali na tistem kraju in da so naleteli na rudo. Zelo podjeten mozak, po pokliču čevljar, ki ima prostosled tuđi na tistem zemljišcu, je že dolgo nameraval preiskati teren, toda ni imel dovolj denarja. Letos pred meeeci se je pa seznanil z varcnim delavcem, ki ima tuđi mnogo raz-iskovalnega talenta in ki je imel nekaj prihrankov. Sklenila sta pofiTOdbo in 10. avgusta sta se lotila nenavadnega podjet-ja. Najela sta tesarje, ki so postavili ba-rako za orodje in pristreSek nad terenom, kjer sta začela kopatL Kopalo je nekaj delavcev, ki jih je nadziral izkuSen delo-vodja za takšna dela. Do sobote so izko-pali do 13 m globok jašek pravokotnega prereza, s stranicami nad 2 m. Jaftek je od vrha od tal opažen po predptsih. Pri kopanju so naleteli na tanko žilo rude že nekaj metrov pod vrhom in zasle-dovali so jo do sedanje globine jaSka. Bila je navpičria, naprej pa kaže, da prehaja v moćno nagnjeno lego. Naši »zlatoiskalci« so dali preiskati rudo strokovnjakom, ki so ugotovili, da gre za žvepleni krtec med škriljem. BaS tam, kjer so kopali, je pre-lomnica med škriljem in apnencem ter je polovica izkopa belega, polovica pa črnega. Rudokope si je tuđi Že ogledal strokov-njak z rudarskega instituta, a ni mogel napovedati, če je rude kaj vec v zemlji. Financerju so edaj podla sredstva in v soboto se je delo ustavilo. Vsekakor bi kazalo, da bi teren kdo preiskal z modernimi tehnićnimi pripravami. Prostosledsko pravico bi raziskovalca najbrž rada prodala, ko si ne moreta več pomagati naprej. SSa izkoriftčanje rudnika pa seveda nimata sredstev. Morda se bo našel kdo med namt, ki ima vsaj toliko podjetniAke žilice kakor naSa raziskovalca, a precej več denarja. Prej pa ne moremo izdati »skrivnoati«. KINO JCODELJEVM TKU1FON 31-62 I Danes in jutri ob pol t. uri I Nj- Vt«o«asa9tro — I in I POPOLrNA OLIMPIJADA 1936. I Cene: 3J»0 do 8 Din | DANS8 PKEMOEKA o» 1S-, ltOft SoMltttt M tesle Ib i mavduAemJnm obtedovsll a^Jnovejdo ts Bajduhovit«J*o In %IA3 «il mmetnfau> ienlJafaMsa ćknrekal Vstop^M kopito v predprođaji! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ch0f1ifi Cllflftiiflf M OnFRNI £ A fi I I Ob 14.15 po znizanih ljudskih cenah VnirilC VHapiinS f«lWCl%nm VAOI ■ ^efantaJSien in teredno napet film Posebna senzacija pa je: Cfeopllfl pof* f KbM UltiM^ t#L 2%'Xt I 1ELEZNI DEMONI Za obrtniiki dom v Kranja Krsnj. 24. ^ept^mbra V tako važnih trenutkih in odločilnih ?a-eih je treha, da ima obrtništvo voditelje, ki «o na meetu, ki so larumni, pri dni in dc-lavni in »krbe le «a epio^ne interese. Po hudih bojib stoji dane« na čelu obrtniške^a Kranja in okolice uprava, ki jamči za uspe* hov pol no delo, red in napredek dela, ki ie ne eamo *>tvar potrebe, temveS tuđi vpra-sanje prestiža. Različna društva Imajo svoje domove, le obrtništvo koi etrokovna, «>tanov-eka organizacija ee mora potikati po gostilj nah, ki za etrokovno dek)T seje, obene zbore nišo pnineren proelor. Na podlagi fonda. ki že obetoja v ta namen je uprava ustanovila; Zadrugo »Obrtni dome, ki je pri ao* disču že iegi«*trirana. Občni zbor bo v ok* tobru. Pripravljalni odbor, v katerem eo obrtniki: Bitenc Jože. Bitenc Janez, Boho-rič Franc, Peterlin Mire, Poliak Jurij, Zus pan Janko Smole Alojzij in Kri^tan Peter, je imel več eej. Skienilo fte je, da bodo de. leži po 100 Din, vsak član ima ne glede na Stevilo deležev en glas. Za Obrtni dom bodo iz prebitka svojih prireditev priapeva* la vsa obrtna udruženja in društva, kot skupno združenje obrtniko*/, dalje meaar* jev, krojačev, iagarjev in mlinarjev ler I>JO. Dobrodožel pa bi bil tuđi kak mecen, ki bi zadruzi podaril veaj zemljišče. Ker predetavijajo v>a navedena obrtna zdrienia, ki imajo svoj eedež v Kranju, eno najmočnejeih gospodarskih organizacij na Gorenjekem in ker je vea akcija v rokah resnih in agilnih ljudi, je uspeh /agr>tov-Ijen. Treba pa ho v6€*tran*Jce podpore in razumevanja « trani obrtništva eamega, da •i bo ree zgradilo lep, moderen In ponosen Obrtni dom kot «voje zbiraliečc, ki bo v ve* liko čaet in veaeMe ter stanov*akl pono* vee. ga obrtništva in dokaz pridnih obrtniških rok. Do ureeniČitve tega cilja pa ni«o dolž-ni pomagati »amo obrtnlki, marveč vei eo* mehani, občina pa v prvi vrsti, «aj bo ta prvi obrtni dom tuđi Kranju v čast in po* nos. Regulacija Poljanščice Skofja Loka, 22. septembra. §kofje!oške vode 90 hudourniške, saj so silne poplave škofjeloško Fužinsko pred-mestje dodobra zdelale. Reke so leto za letom trgale zeoiiljo in se zajedale ▼ suhi svet, kar pri Škofji Loki sanrt. Zd.ij pa so vmj eno lakih »luikenj« pošteno zamašilri. Zadnje dni prejšnjega tedna je zaNihral nad 82 metrov dol^o. novo be»ton*ko škarpo, ki se vije vzdolž levega brega Poljan-ščice, mlajček v znak, da je bilo dovršeno l^po delo. Škarpo, visoko nekaj mani kot 3 m im potisnjeno v zemljo točno 1 m, so spelj«H od hiiše pismonoše Jenka do Pokor-nove rndzarske dclavnrice. Z regulacijo je bilo «vno3o dela , po 30 domaći nov je b-H« skozi xti tednov nepre»t»TK) zaposlenih. Z dozidavo mogočne skaTpe, ki je pošteno 7ar»rla pot izpodjjedaffiiu Poljanšćice. ter jo tako rekoč v vsem Fužin-sikem predmes^ju oreguli«iUi. pa »o pridobili tudri mno^o sveta. Kotlino med ravnitno in škarpn bodo pola^oma zasuli, ter že vozijo zasipni ma-terijail izpod Btajde. Deloma g« jemljejo tuđi kar na Hcu mesfta. kjor bodo vso rcla-njavo znivelirali, ter iz struje Poltanščicc kjer je preračunano zaradi •otočja vod« teko, da se bo ves sedaj odvzeti materijol pozneje sarn od sebe zapet nabral v tem dehi struge. Z novo škairpo bo ta del Skofip Loke ob-varovan pred por>lavamrt. pridobil pa bo hidi na lepoti. Na r«\"nini bodo zasa&M drevje, urtvien pa ho tuđi dobod ra pranje per*Va. Ob te} priMlki *o uredHi ttttli kajial, ki bo imel iztatk pri Mcairpi. Frtaađcov Gosti v „Kravji dolini" Ljubljana. 25. »opt-em^ra. V nedeljskem »Slovencu< nam ^»Frtauekov Gue*l« pripoveduje, kaj v«e je videl in zve-del na inepekcijakem potovanju po »Kravji dolini«. Prav zaree vidimo zadnje ?ase pri nas raz^ične »Guetlne<. vendar doelej ni^mo vi* deli, kaj jih tako pogosto sanaAa v to >dh-. ioc okolico. Sedaj nam je pat njihov za» * topnik pri >Slovencu< «am povedal, da ca je frnala tako kot ostale aama radovedno^t in ee je baS zato tuđi on odločil obi«kati na«. Začuđen nad modernizacijo tega dela Ljubljane je »prikrevl^aU kakor pravi sam, do zavetišca sv. Jožefa na Virlovdaneki «*es V veej »Kravji dolini« mu je bilo to za-vetišče najbolj vžef, kakor sam odločno pri-bija. Ne 7di *e mi to tako čudno, če pomi* rtlini, da bo >GuetU, za ree že stara ljubljanska srajca- ki ee se dane*, da*i živi iaključno med >pravimi< Slovenci, ni mogei priučiti 8loven«ikega jezika, potreboval v kratkim skrbne nejje No, in ko ee je tako razgle* dovaU pa je naenkrat poklical etar ^ospod iz taveli^a in mu potožil, da tod okoli ponoćni raz^rajači ne dajo in ne dajo mini. Prav je imel trtari gospod Gusti ga je usmHjeno poslušal, in kakor ee Je prej ču-dil zmajem na bivšem mmarekem mostu, tako se je «edaj zgražal nad brevbrižnoetjo oblasti, ki to dopuna. Tuđi jaz tem tega mnenja, le «odeč po pri-povedovanju starega gospoda, je ta dokaj naglušen m vid ga mora tuđi že zapudčati* ker Mcer bi bolj točno vedel, kdo je ti«ta »Tjaoka gOBpodac, ki razgraja mimo zavetu £ustno harmoniko«, saigral in jo areni proti đona. MM potjo* ki ga je vodila točno pod okni zaveti^ca ev. Joiefa, je neuemtljftrib igra^. dovolj modno, da je lahko s tflDpmi irmrfcrrftilmi nelo- di jami ibudil v^e, n« samo siarega gospo* da U savetiiCa. Igral* korakal in brundal je tako, da lem n eho te poapeiil korak, do* kler mi ni izginil proti L^onišču •.. Seveda ga je imel poskoftni po^pod re« nreeej pod kapo, a U je pa *kozl dvojna o*a Ia (no»i namrm »ivino dvojna odala) elabo videl pot pred »eboj, kajti »lopaJ je zelo nesigurno od ^idu na cee to, pa zopet nazaj na pločnik Kdo ve, če ni bilo to U*tega večera, ko je uttogetfa >Uustlnovoj»a učitelja*: ^j:lo ** postelje na tla? No. Če je re« pogleda 1 akoii okno, bi moral videti, da ti^ta družba ni prišla od Tabora, temveč biiš obratno, po ce*ti. ki vodi mimo Rokrnietekega doma. Da bi bila to re«5 visoka družba, je dobro povedal. eai je bil nočni svirač v pr^ nein, tako so pa oblečeni v današnjih ča-fiih le vieoki goepodje. Tuđi mož postave ga je erecal. pa *e mu je ognil, — to ie tuđi či«ta re»nica' No, Gu*tl je o v^em dobro informiran, le ubogi starček je zaradi padca in noči izgubil orientaciio, zato mu ni navede! prave smeri odkoder prihaja to vpitje. — Pred sadnim ogledom v škofji Loki škofia Loka, 22. septembra. Vezi, ki jih spleta ^kofjelo^kA podružnica SVD s s\Y>jimd poses!rimami v Poljan-ski. Selski dolini in z on:ini na Sor^kem polju so čedalje tesnejše. V nedeljo dopol-dne so se »opet zbrali pred^tavniki sad-jar5kih podružn'ic v Skofji Loki m je b.Va udeležba na posvetovanju v deški soli zelo lepa. PredvseMTi 90 ra/tpravljali o tem, kako ,sadjarstvo v tem okraju šc bolj dvijl-ndfi• Prvodna misel, da bodi letos v Skof ji Loki sadjarska razs>tava, ni b;W sprejPte, ker leabolk ni toliko, da bi dospejla raz-stava tak uspeh kakor bi £a sicer kihko. Da pa dobro in koristno dek» le ne z»-stane, se bo vrsil letos v Skof ji Loka in to že prihodnji mesec sadai ogled. Pri ogledu bo seveda sodelovala v prv-i vrsfti loSka SVD, diobro došla pa ji bo pomoć vsake podružnice S5VD iz tega okroja. Sadni ogled bo posebno zanimiv, kor rte bodo razskazovali le lepega sadja marv^eč tudii bolno in od bolez*ni napade no. Naši sad jar ji so se namreč odlomili, da hočejo postopoma in sistemcirtiično zetreti sadinc škodljivce in bolezni, trnimo tega pa hočejo s sop-oenočjo sve nesreći. Pri gradnji začasnega mostu pri regulaciji Savinje v Trcmerju se je v sredo ponesrečil 19-letni dela vec Ladislav Umek z Ottrožnega. Ko je prevažal po Sa-vinji s čolnom kole, mu je padel eden iz-med kolov v vodo. U mek je skočil za kolom pri tem pa ga je zgrabil vrtinec in potegnil s aeboj. Delavci so hitro potegnil i U meka iz vode. Ker Je bil Umek nezavesten, so ga pre peljali v celjsko bolnico, kjer so mu nudili V80 pomoć. V torek je neki pes v Kaplji vaši popadel 11-letno kufjacevo hčerko Mtro Rojnikovo iz §t. Ruperta pri Gomilskem in jo moćno noškodoval po levi nogi.Tudi Roj-mkova ae »dravi r celjski bolnici KOl^EDAK Dan««: Pet^k. 26. septembra katolifcani: Kl<*ofa. Tro>. DANAŠNJE PRIREDITVE K»no Matira: Svečana otvoritev oh 20. >Di. jak prosjak«. Kino ldeal: BuUdog Dmmmond včara uda. rec kinu Sloga: Noć ua Douavi, ob 14 15 >2i- vini in ljubinu Kino Tnion. Moderni čat>l ol> 14.15 Zeloz- ni demoni«. Kino Kodeljevo: Nj. Vi«oean*'vo __ postre« scek in popolna olimpiala DE2URNE L.EKARNE Dane«: Dr. Kmet, TyriL»\a r^la 43, Trn* koczy df»d. Mecitni trg 4, LKtar. ^elenburgo va ul. 7. -----------—^------------ Naše gledališče Začetek ol» '2LK DRAMA Pet^ik, 2o. 8^ptpjnt>ra: Z-iprto. SobotA, i?H. ^opteinhra; Z.i n.inviov blagor. R?*\ A. {'<\b. kupon št. 1.) Nedelja, 27. hoptctmhra: Kralj Lr.ir. Pifjni- erski a,*x>nm:i t^ab. kupon ft, 2). PonMpljek, 28. septembra: Zaprto. OPERA Pet.eks 25. septembra: ZAprto. Sobo ta, 2fi. srptrmbra: Mafija. Gnhw*,. Pr** mierski abonrruv (ab. kupon *t.. 1.) Ned^lja, 27. s^pt^mbra: Pod to poro mk]*~ no . .. OporHA. Izven. Ceoe od Sfi Din nnvzdol. Ponedeljek. 2S. BOpt4>mhra: Zaprto. Iz Maribora — Teniski turnir za prvenstvo Maribora. ISSK Maribor razpisuje za dne 26. tn 27. septembra teniski turnir za prvenstvo Ma* ribora. Tekinovanie bo v £tirih dinciplinau, in gicer go»f>odje ter dame posamezno. Tak. movanje »e bo vršilo na vaeh j>etih igri* ščih LŠSK Maribora v Ljudskem vrtu (vhod iz topove ulice). Prijave **prejtvma g. SU*v\> Tončič na igri»cu do petka. Pravico «ode-k>vanja imajo \ei elani niaribore«kih klubov. Turnir bodo \xxiili ravnatelj g. Babič kot predsednlk tuniirskeravi, ki mu je «0* se noc je naznani rokomavh vlomil v hlfnr ;jo»e»;tnika in mrtKarja Ivana K<>r«*a pri Devici Mariji v Pusčavi rui Pohorju ia odpeljal konja z vozom. Kore« trpi 8 0fK) dinari erv škode. __ N'ajrenejše in redn« duševno ratt*- drtlo nudi TA»k&k<»r c^da'i-.ki alKinma. Se, znani Viu* z najmarkantnojširni **>dot>nJmi doinacktii deli. odpira Vam pa tuđi jN>gle»i v kulturno sjiovanje vlru^ih narodov. Za smeh in dobro voljo pa \h> ixnikrt)ek) v prvi vrsti nedem oj>erf»tTiih predtitav, ki jih, prej-mejo leloSnii abonent je. In vse to dobe abonentje za sedem zelo nizkih mAft^.nih obrokov ©d Din 9__navigor. VideJj pa bo« do tuđi goMe v drami, prwiwlianiike opere, ki t>o prt^ividotna v prvi polovici oktobra 50% popu* ta. Abonirajte »e čimprej, dokler je ^e nekaj lepih sedet žev na razpolairo! — Prijavlj^nke za gledališki balet imai« prvo ^kušnto v petek, 25. t. m. ob H>. uri v gleda' išču, kjer ^e na i javijo pri g. Ha-ra»;tor\iču. Tam se sprejemajo tadi !• n«v« prija r*. Iz Novega mesta __ pogrečanec Na praznik 8. t. m. je odšel od doma 691etni posestnlk počnlna Jože ii Potoka. Ljudjp .-o ga videli, kr> je ftel ic Podliubma proti Mraievem. Od tu pa je za njim izginila vsaka s\e-poldne. Sc^jo je otvoril ob navzočmoati »a-stopnikov uradov in društev, pred ednlk frreskega odbora Rdećega križa, notar g. Matija Marinšek. Govornik je v svojem govoru omeoil »ffodovlno HK. njegov cilj in pomeo, po govoru je bilo izroćeno odlikovanje predfttdniku R Marinoku in tre* banjak«mi dekanu g. Toma*ću. ta »aulu-ge, ki ?ta si jih pridobila n,a tem polju. Pri aloveano ti je bil navzoč tuđi areskl načelnik ff» ¥**«tf- Stev. 2I<# »8LOVBN8K1 NAROD«, pe**, W> nMrtn m Stran 3 _________ Done* ob 16.30 hi 20*30 JOSEPH SCHMIDT Tenor, kl si je osvojll svet v svojem najlepeetn, najslaJSem filma peatni in vtmei*: ZVOKII M1LAOOSTI (WENN DU JtJNG BIST, GEH6RT DIR DIE WELT) Za smeh In razvedrilo skrbi slavni komik SZOKE SZAKALL Dopolrulo: >Paramountov tednik* Cene; Din 3.50, 4.(50, 5,50 6 50 KINO MOSTE DNEVNE VESTI — Kralj Pfter 11. na *emuTisk*ni 1*ta,-hš*u, Vćeraj kn palaro. Ministri i f»vf>l f> tlovoli] /aiu^njavo r^mji^a nipkr» ohrino za 7c:raržav7ia Hipotpknrna banka je pa ž<* iovolila pftpo* jilo v rnerku 10.0 O.fK*> Din. 'ako da bodo Inhko km-alu prife-i graditi palačo. 1 Kino Sloga, tel. Z73O " Dan«»& premlrra velcz.abavne vesvlo-igre dunaj.sk« £a humorja in temperamentnoga oarda&a! N©C NA DONAVI V glavnih vlogah \VOLF(i. MF.RKNEINKR, DORIS KREVSLER, IO A Wt?8T in LEO SLEZAK Danes ob 16., 10.15 in 21.15 uri Po y.nižanih ljudskih coiiah 3.50 in 5.50 Din danos ob 14.15 uri JOAN CRAUFOR1). idol mladine ! Živim m ljubim 09iBHBBBMBBMBSHBiMHfe(H8BHHHHHIIBBfi9l .. /1 apr«'U.^ki cdrnMiiki IhmIo tozili drugim Wapnn I*its. V'fie^lnva^rike'ja zdravniskega kongres v Sofiji *e je udeiezilo tuđi mno-Co zdravnikov iz na^p države. Organizacijo njihoveiia potavanja ]ružl\a je za računala za nail>ol;st» sobe v cofij^kih hotelsh po 120 i»in dnevno, naši zdrnvniki eso pa zvedi'U. iLb fro ^ot»e |>o 1'iO levov. Zato e*> zagrobški /dravni.ki ^klenili vložiti tožho proti druž.t»i Wa^r>n Li U: in zahtcvali po-v raci U i d^narja. — Ur\at>kn Primorje ima *e vedno mnogo gostov. Letošnja «*7.ona v Hrvatskom Primorju je hila zeio dobra. Kor je vrenit? s<» v-fdno 1hjx> je po ve=eh letovišcih že mnogo £ostov zlasti Anvil^žov, ^vtcarjev, Sve* riov in Avfilrijcev. Po doltrih letih je J i-dran^ka plovidba letos prvio [H>tlaljšaia svoj vozni ro>d do 15. oktobra. Statlstični podate ki ^p ni«*o mani, v.-p pa kaže, da je bila Iptošnja fazona rekordna- KINO IDEALI PREMIERA! Ronakl Colman, \Varnor Olanđ, l^oretta Voung v napetem filmu Bulldog Drummonđ vrača udarec Dane8 ob 16, 19. in 21.15 uri. — Izletniški vlaki vozijo v vse smeri iz Ljubljane redno do 5. oktobra. Za posetni-ke Gorenjske so na razpolagx> ob nedeljah in praznikih štirje vlaki v času od 5. do pol 8. ure zjutraj. Planinske postojanke Osrednjeg-a dmštva SPD »o to nedeljo 6e vse redno oskrbovane. Planinci naj izrabi-jo krasne jesenske ilneve z.i poset planin, predno se pokrijejo z belo snežno odejo. Od ponedeljka dne 29. t. m. dalje bodo za-prte Krekova koča na Ratitovcu, Aleksandrov dom. Vodnikova koča in češka ^oča. Ob sobotah in nedeljah bodo oskrbovane od 29. septembra do 30. oktobra Orožnova koča na Crni Prsti, Cojzova koča in koča na Kamniiškem sedlu. 5. oktobra se zapro koča pri Trigrlavskih jezerih. Triglavski dom na Kredarici in Spodnja koča na Go-lidt 12. oktobra bo zaprt Aljažev dom in 20. oktobra Staničeva koča. Erjavčeva koća na Vršiču bo od 5. oktobra dalje oskr-bovana redno vsako nedeljo in vsak praa-nik ter dan poprej. Roblekov dom na Re-^unjfčici je do nadaljnjega oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Planinci hitite v jesensko naravo. — 50 milijoncn- fckode zaradi sta\ir. Fran Stele iz Ljubljane. — Plačevanje občinskih do*«iad z žitom. Finančni minister je dovclil, da lahko ob-činske uprave sklenejo, da se pla&ujejo do ^onca leta 1935 zaostale občin-ke do-klade z žitom, žito mora odgovarjati borz-nim pogojem Ln cene določa banska uprava na predlog občin, vpostevajoč krajevae prilike in druge okolnosti, ki bi utegnile vpHvati na cene. Banske uprave bodo tuđi določile kraje za zbiranje tega žita in Čas, h*o ?€ bo žito Aprejemalo ter dovoljevale način prodaje. Dolžnik nima pravice do plačila za prevoz in spravi janje žita. Tuđi občinske komisije, ki bodo imele opraviti s tem žitom, nimajo pravice do dnevnic ali po'ebnih nagrad. __ Treniog v Vrano vini ie vedno gori. V eoboto je začelo poreti čkladiščo premoga v Vranovini pri Topuskem. Dosl^j je zgorela on motrr debela plast prenmjja. Požar ga-?e zaijrel^ki jzasiJcL Premog bo srorel naj* manj se 14 dni. Topionica je morala ustaviti delo, ker za |X)*jon nima premoga. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo malo boij oblačno, milo vreme. pađavi-ne nišo izk'iučene. VCeraj jo znažala naj« višja teni])eratura v Sarajevu 3t). v Skop-iju in Splitu 21>, v Beogradu 28, v Zagrebu 26, v Ljubljani 24.4. v Mariboru 21. Davi je ka&al barometer v Ljubljani 761, temperatura je zna^ala 15.2. _ Nesreće in neiffode. Trgovaki potftik Vereec Miha iz Ljubljane, r-tanuioc v Kavi-kovi ulici, se je s kolegom peljal proti Brez-iam. Na ^trm^m ovinku je izjjubil Oblast čez kolo in ee zakMalil po strmem obroa« ku. Pri padou mu je pocUa k>banja, dobil je pa vrh tepa §e močne poškodbe jk> glavi. __ Pri gradnji ceste na VršiC je pri£el de- lavec Papič Juro pod kolesa do vrha na* lo&enega vagone ka, ki ck> mu zdrobila obe nogi. — Kljucavničarski mojster Marinčič Ignac iz Horjula je obiral oreh. Po dnogami ee mu je zloraUa veja. Padel je 10 m glo-boko in ci ziomil desno nnco v »tegnu in levo roko v rami. — 13 let staro hčerko vpokojene^a stražnika v Zerljavku pri Smledniku, Gro^elj Antonijo Je na cesti proti Smledniku povozil avto. Dobila j© pretres mozga no v in poskodbe po gla-vi. — 35 let starega dela\Ta brez po«la Repica Jožeta iz Cerknice je v prepiru udaril njegov prijatelj e kolom jx> rami in ga močno poskodoval na roJći. __ Samomor soprog^ ^a^reKškega dra- guljarja. Včeraj eo našli v Zagrebu obe&e« no sopropo draguljarja Zoro Jesensko, staro 54 let. Njeni znanci pri povedu je jo> da je bila zadnie fcase zeln potrta. — v Sombor« aretirana Sloveak«. Policija v Somboru je aretira'a 30Ietno Frida PeČnik, ,ki jo je iskala policija mnogih mest zaradi drznih tatvin. Tiralico »a ujo je iz* dala pred dobrim mesecem novosadska policija zaradi tatvine nakita in drugih dra* gocertosti. Ko «o ji postala tla v NovemSa-du prevroca jo je popi hala v Sombor, kjer ee je #e#Ula z nekim bogatim trgovcem. V hotelu io je pa preeene*il detektiv in jo aretiral. V Somboru ee je nastanila pri svoji prijateljici, kjer w> naSli t*to «kladiSč« nakrađene robe. Izročena bo novosadskemu eodiŠča. — Dv« U>mi iivi kakit V Zajfretm mm m pripetili dve tetki nesreći- SUetna tloikinja Nei« Krznar je čistila parket«. Na Ueh i« imela prižgano svedo in naenkrat je nastala eksplozija. V hipu je bila Kr?marje*a v»a v plamenih. Zadobila je tako teške opekli* ne, da je v bolnici kmalu umrla. Druga ne*re£a se je pripetila 241elni Sivilji Mariji B#revAki. M»d kuhanjem ktve 66 ji je vne-la oblaka in tuđi otu je zadobila tako tei* ke opekline, da bo najbrže umrla. Iz Ljubljane —Ij Usođa rimskih irkoputa na Gr«har» j#ii t*#ti. v zametku je nad^ral izkopdivanje muzejski strokovnjak. meetna oWLna je pa dala za delo samo delavcet poeneje j© p« prišlo iskopavanje pov«em pod Jcomp«tenco me«La. Porocali smo ze, da eo ustavili delo ter da *o samo odkopali zid starinske niše in najbrž še tistega ne vsega. Med ridov» jem bi ee najbrž Se kaj našlo, kar mfolijo tuđi etrokovnjaki. Ceata je Se vedno zaprt a za vozni promet in je napol prekopana. Morda ee se bodo lotili odkopavanja, če-prav »o jamo že delno za*uli Ne moremo reci, ali jim je pose] kredit ali pa ni majo dovolj delavcev, ki eo zaposleni stalno, Za iakopavanie samo na menda nočejo najeti poeebej delavce-v. To »o ©eveda samo do* mneve. ker nihče ne ve kai nameravajo. —1 j Ribjl trg Je bJl dane« dobro založen. ■ Morskih rib je bilo na izbiro po dol. gem čacu. V«ndar rdaj Ijudje ne kupujejo mnogo postnih specialitet, precej manj, kakor zimske mesece, zato se prodajald zalagajo le z manjšo količino vsake vrste rib. Izancd morskih je bilo dane« najveo aardelic in sk\iS. Sardelice fo po 12 Din, skuše pa po 18 do 2O. Dražjih vrst morskih rib je bilo precej manj. bila je pa l^pa iz-bira med raznimi vritami. Zobatec so pro-dajali po 32 Din, cipli po 24, hobotnice po 28, rbun po 30, trilje pa po 40 Din kg. Najcenejše ribe med rećnimi so belice, ki so po 8 Din kg, najdražje pa postrvi po 40 Din kg. V splošnem se cene rednih rib ne spremln ja jo mnogo. Danf« je bilo na trgu tuđi nekaj rećnih rakov, «i so pa bili majhni ter eo jih prodajali od 50 par na-prej. Č* imate $• tako visok« zoht»v+i l/C^w s Chlorodontom boste gotovo zadovoljni Juoostovonski proizvod Iz Semiča — N«v si*ob- 24- t m- amo i>okopali p©-aeJtnlka Ivana Bukovca iz Trate pri Semi-ču, ki je bil star sele 56 let. Pokojni je bil trikrat v Ameriki, kjer ?i je v svinčenih rudnikih nakapal zavratno boUzen, ka.t^-ri je podlegrel v najlepši mc*ki dobi. Pokoj ni je bil vedno zaveden Jugosloven, naprednjak in nacionalist. Bil je član gasil. s grozdje, ki ga tuđi na* kmft rad da po nizki ceni. Pridejo tuđi Ijudje od raznih strani z vlakom, najv©.^ i večernim ter se poaRgube po vinogradih in oberejo najlepge grozdje, zjutraj jo pa Danes ob za. uri svmšmnm otvorUev Elitnoga Mnn Matlcel | PREDVAJANA BO FRILJUBLJKNA Vstopni^ se dob© od 16. ure naprej! MILLOCRER.EVAOPERETA ^11^1^ ^»^^1^1^ I Tako krasnega, veselegm in razkoino L#||aK D|DztlCf|L insceniranega filma ie ni bUo! m^ WM^mW^ W*m ^^"^^^*"^ Garola Hohn. Marika Bokk, Johannes Heesters, Fritz Kampera. Iđa WU»t —lj Nova konoertna »esoiM 19S6/S7 se začne v prenovljenem fiinaxmoničnem po-slopju. Prvi koncert v novi mali dvorani bo v petek, dne 2 oktobra ob 20. uri, v veliki dvorani, ki je popolnoma prenovljena pa bo prvi koncert v ponedeljek, dne 5. okt. ob 20. uri. Koncert v mali Filharmo-nični dvorani je predvsem komornega značaja in obsega izključno le skladbe slovenskih avtorjev. v veliki dvorani pa se bo iz-vajal prvič Lisztov oratorij Krist us, katerega izvajata pod vodstvom ravnatelja Polica pevski zbor Glasbene Matice in Ljubljanska Filharmonija. Predprodaja vstop-nic bo od torka. dalje v knjigarni Glasbene Matice. — li Mladin^ki pevski zbor. Za mladia«ki pevski zbor «e eprejemajo deklice in dečki od 7. do 17. leta, ki knajo odličen posluh in lep glae. Ta zbor bo gojil predv^em narodno in tuđi umetno peeem. Pouk bo brez* plačen in ©prejemaH se bodo samo otroci iz neimovitih e-lojev. Prijave ob ponedelj-kih od 13. do 15. ure in ob eredah Ln peU kih od 8. do 10. ure pri prof. Rančigaiu. Bleiueiftova cesta 21. pritličje. —lj Starše opozarjamo na otvoritev otroškega glasbenega vrtca pri naši Glazbeni Matici ljubljanski. Vse podrobnosti se zvedo v pisarni Glasbene Matice. Pouk, ki bo dnevno od H\\—W12ure, »e prićne 1. oktobra. —lj Oglejt« si raistav(» no>ih »lik ter ki* pov v raznih tehnikah tako v leeu, Jcam-nu, bronu. terakoti i. t. d. prof. Franceta Kralja, ki je odprta le se do 27. t. m. __lj Ves potek leto&nje olimpiade lahko vidite danee ln jutri v kinu Kodeljevo. —lj Hospitantk* na ieii^ki obrtni ^»li v j Llnbljani (oddeleik za krojenje in Šivanje \ perila) ee vpfeujejo veak dan ob pol 11. in ob 16. uri v poek>pju tehnifike erednje sole v pritličju, fobn gt. 20. Pouk se bo pričel dne 1. oklobra. —lj DmštFo >Taborc priredi v nedeljo celodnevni izlet na Krim^ ZbiraliSće ob 6. ziutraf na Kark>v6kem mo^tu. kkre-no vab« ljeni tuđi prijatelji društva. —lj Pcftftkiiien ftam»mor. lTletno elužkinjo Župan Vero pri me^arju Ivanu 2. #o davi nažli pod streho obe^eno. Bila je že neza* vestna, z dihalnimi vajami so Jo pa obudili in bo o&tala pri življenju. Verok poirkuSe^ neff* flamoinora si s&an. mahne jo do Hožnega dola in od tam z vlakicin z graaBdjeaa na trg. Ta-o so po^est-nici Miči Fla-uh obrali ves vinograd, a ni to v«e, ker ne oberejo samo grozd ja, tem-vec polomljo tuđi trte, tako da je vinograd za nekaj let uničen. Tak vandalizem bi se moral strogo kaznovati. Enako pa bi morale trtne oblasti od v akega, ki prodaja grozdje na trga ali po hisah zahte-vati, da se izkaže, da ga je sam pridelal. ŠAH — Medklubski šahovski hrzmurnir. V m>j boto ob 19.-45 ae otvori jesenska Šahovska eezija v Ljubljani z velikim mei ljubljanski šah. klubi, in eicer: 1. Ljublj. šah. kiub, 2. Omladina, 3 šentpetnftki č^ah. klub, 4. Triglav, 5. £išenski sah. klub, 6. Žele/s ničare>ki sah. klub in 7. šah- klub »Lovšin«. Veak klub postavi 8 igralcev v boi. Zrna. govalni Jklul» dobi naslov brzopote/nega pr> vaka v Ljubljani. To je prva prireditev te vrste pri nas in vlada zanjo veliko zanimanje. Turnir se bo vršil v kletni dvorani no? tela Miklif. Kibici vabljeni. SPORT __ Haaaftk« in galopne dirke priredi Kolo jahačev in vocaćev v Ljuibljani v »vezi z jerdnlm odaekorn Ljublj anskega Sokola dne 11. oktobra ob 14- na dirka-Hšču vojadkega vežbališ^a na Fužlnah tik gradčine. Ker imata obe društvi isti amo. ter, sta se odločili za skupno prireditev, ki bo zato gotovo popolnejša in zanimivej-*a od prej&njih let. Vršile se bodo menjaje po štiri kasaAke in štiri galopne dirke. S podporo o-beh druStev bo organizacija pri-reditve živahno in brezhibno poslovala in ne bo tuđi nobenega in.uc.nega. čakanja pri blatrajnah na stave. V«ake pol ure se bo vrfeila ena tofika sporeda. Dirkališče, ki je bilo lani zgrajeno in letos preurejeno, leži idealno. Tribuma in stojlifie a»ta na vzviSenefn prostoru, tako, da je pregled po dirkaličču in zasledovanje dirkačev vsem megočem. Iz Rimskih toplic — Tujski promet Pri na# polAgonut po-jenjuje tuj&ki promet. Goslov jo prav malo Ln ^e ti stanujejo po većini v gradu. Okoli-*ke gostilne 6o prain«. L^to« je bil velflt ^dotok tujoev zla od državne takso. Pri pla£llu je potreben orožni list. — Novi, dodatni dnevi kontrole sodov. Miniatratvo trgovine in industrije, oared-nja uprava za mere in dragocene kovine v Beogradu, je dodalo mesečno ie dva dneva zaradi preobilneg^a dotoka »odov pri poataji za kontrolo sodov v Kranju. Novi u radni dnevi bodo: 25., 26.. 28. in 29. »ep-tembra, 23.. 24.. 26. in 27. oktobra. 20.. 21., 23. in 24. novembra, 19.. 21, 22. tn 23. decembra, 22., 23., 25. in 26. januar ja, 19.. 20., 22. in 23. februarja in 21., 23., 24. in 25. marca. — Dvojaka Rta umrla. Pred kratkim sta zagledala luč sveta dvojčka: de6ek in de-klica. Kmalu ju je pa pobrala smrt; naj-prej fantka, potem pa 5e deklico. Otroka, doma iz Laniš pri kmetiji Jožeta Arharja, so p>okopali na škofjeloškem pokopalisču. — N'erođen padec z voza. Oni dan 90 vozili Lang-erholčevI iz Trnja domov fl-žol. Na visoko naložonem vozu ita bila domaća sinova. Ko je privozil voz do jarka, je vrgel sunek oba deCka z voza. MlaJ-šemu se ni pripetilo nič, starejfii Leopold pa si je spahnil roko, da je moral iskat! zdravniške pomoči pri dr. KocijanCiĆu. — Tatvina kolesa. V Balantovo gostilno pri Sv. Duhu se je priklatil tat in odpeljal iz veže dobro ohranjeno kolo gospodarja Franceljna. Domaći so že mislili, da so ob kolo, ko so g-a čez nekaj dnl po čudnem naključju dobili nazaj. Kolo je bilo prislonjeno ob jablano v Gostečah in tam gra je dobil neki domaćin, ki gra je spoznal za Ahčinoveg-a in g-a pripeljal laatniku. — Nepojasnjena ta.t\ina. T*red dnevi smo poročali o tatvin i denarja pri zaaeb-nici Uršuli Tavćarjevi v Karlov&ki ulici, ki so ji izj^inili ob selitvi vsi kovancl. preko 700 Din. Kljub prizadevanjii mestnih stražnikov ln orožnikov je ostala tatvina nepojasnjena. OTROŠKA — Kxk(\ *e pocutiš dmtna. J^ri-dnji po-po-fita-f. Kupujte donače blago! MALI OGLASI Btseda 90 para, davek Din S.—. bc«eđa 1 Din, davek 3 Din preklici Za plamene odgovore glede malih oglaaov Je treba priložiti auunko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beceda 50 par, dar 3 Din NajmaniSi zne*ek 5 Din DALMATINSKE SMOKVE za jelo. okuene, letodnje oudi po 5 Din kg Sever & Komps Ljubljana 49 ^ H0LAND6KE CVETNB GOMOLJB hijacint, tuli panov, aarcie, kro« kusov itđ nudi Sever & Komp. Ljubljana. Zahlevajte cenik! 48 ft MALINOVEC prlsten, naraven, s ćUtim slad-korjem vkuhan — ac dobi na malo ln veliko ▼ lekaral dr. G. P i c c o I i, Ljubljana, nasproti »NeboU^nlka«. Ia. BILA JRDftCA 5 kg Din ?5.—, Ia letckSaji efe* ki v lupinah 50 kg Dm »4a—, Ia »«Ke »live v nbojih po 10 kg Dtn 62.—, v vreSah po S0 kg Din 940.-^ rarpoitlja franko prevoz G. EHIECH&LEH. Narodna tiskarna LJUBLJANA DIAFUKVA 5 > IZVK&OJB V«A. / TISKARSKI i DELA i TBR 88 i »RTPOBOČ* / Makulaturni papir proda oprava nStovenskega Naroda14 Llubliaaa, Knafliera ollea iter. s Stran 1 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 25. teptembn 193«. Stev. ŽI9 »Vzel je, pa Sertik je" Lojze Robič obsojen na 8 mesccev — Obsojeni pohotneži Ljubljana, *Ji>, septembra. Že pTod tedni smo poročali o Loj zet u Robiču iz Kranjske j»orc, k.i je hil obložen, da je vlom.il pri Koširju in odnese: okoli 3<»00 Din. Omžnikon je pobej*nil v sjvhI-nj»i oblcki ponoći sk-oz; okm>. ko so £»a i&kali pr.i ljubici Mariji l'cčurjcvi. Na-posled so ji*i le prijeli in ;^a pohara Li, cxl-Jood ima denar, ki jja je tiste tini zapiav— l>al. in odkod so jurji, ki jih je dal bratu in Pečarjevi. Tcdaj je prišlo nu dan. *.ia si jo pri svojem dcklelu M.:riji Pcvarjc^i na ćuden način wizpo*od:U oson ;urjcv. Kazpravfl >e bil*i preM»zena. ker jt: bilo treba zaslišati še nekaton? priče. Včeraj se je z^>pet vršila ra/.-prava pnV.j Lojze-tu. Z nji«n sta sedela na založni kior>i tu i i njegov brat. obložen, da je skriva! ukradeni deiKir, in Pečnrjevj, ohtožena, da je spTejela ukradeni dtrnar. Peoarjeva ie spet trdila. da i« j** Lojze ▼zel 80H0 Din. S^ma mu je dovol:la. da »i sme vzeti otf nienega denarja. kolikor potrebu je 7đ popravo zob. Mislila je, da bo T^ojze vzel ka.kšmih '**) l>in. Loj/e je pobral ves denar. Državni tožilec ^r-Fcllacher je -trdil, da Pečarjeva sploh ni imela den^rja in je denar. ki U?» je tište dni in.el Lojze. izvirnl iz vloina p'i Koširju. Pečarjeva je trdila, da jo imek de-fiar, zdaj da ga nima. Tatvina pri Koširju me je dogodila v soboto 2.1. aprila. Loj/e je Pečarjevi vmil na mčun »izposojeno-tja« v petek dne 24. aprila 20 Din. Cc je vrni! denar v pcit'k, ta denar tnrej ni mo-gel izvirali iz vlomnc ta-tvine pri Kr^irju, Icpt io bilo pri -tem vlmiljeno v sobi>t<\ ^lo-je torej za to. ali je denar Lojzo vmil v petek ali v fr-b-oto. \a srećo obtoženeev .se je sin Pečarjevp Marije še sponxi.nj**l. tla je Lojze prin^>cl drnar v peiek. Da je bil tc~ dai petek. ve čisto natanono. ker si koiili crpoldne krompirjevo juho z rezanci, torej pr;st-no jed, in je drirji d.«n koza »sirila«. N'eki hkipec je pa v'del L-ojzaki v petek. leo s.e ie zjutraj vracal domov iz Poćarje-ve hiše. Predvodnik malena senata sodnik C.ore-ćan je izjpraševal Peearjevo zelo natanč-ro. kako sta se z Lojzelom dovedala, da j.i je Lojze ob-Ijubtl, da ji ho v&oto in šc več vrni U zaradi te£a ča ni ovadilfl. Ko se je pa Peča rievi zdelo. da je dbvolj jasno vse po-vedala. ie vs.^ npnik zasebne ga lidteleženca Koširj-a dr. Stanovnik je nienil, da je ta'tvin.i osmiih jurjev pri Pečarjevi FirtgirarLa. da je denar. ki ga je T.ojze zapravljal in ki ga je da/1 Pečarjevi, Ko-šarjev den^r. l^ojzerov briinilec dr. Schlev je opozoril sodniTce rm vsa dejstva. ki pri-Čajo. dn lx\\7.c ne more bili tat Koširjevo-ga denarja. Stiri priOe so potipdile, da jim je Pečarj^vd že pred tatvino pri Koširju 7>e»tožila. da ji je I^o-ze vzel osem jurjev. Vrnil je Pečarjevi 2000 Din v petek, *orej pr^d ta-tvi.no pri Koširju in iz^javil je Lojze. da je prišcl v soboto k Pečarjevi okoli 1. ure ponovi, baš ob tej uri se c pa izvršila taitvm;i pri Koširju. Lojze bi gotovo reke>l, da je prišcl k dekle"tu nc-kaj ur prei ali pozneje. će bi ob 1. uri krade*! pri Koširju. Napnsled ni bil edirvi I»jze. k'! je bil haje poučen o ra/merah pri Koširju. Da ie niir»nj<*.n k ta-tvini. pa tudll ne more b'M d^kazoval, da tatvina njenih jurjev ni bihi fingirana. Mali senat je rnzsodil, da je Lojze Ro-bič tkriv samo takvim.* pri Pečar;ev'. in stcer ji }e dolža.n povnr.niti s:ino 44)i:O Din, ker mu je Pečarjeva dovršila, da sme vzeti, kolikor pol robuje z-i znbe. -i kar ne bi porabil več kakor 4OO{) Din. Ker je več vzel. je zagreš'l zloJ n .!v > tdlvini' :ji je dobil za ta dolikt S mesccev stroge^a za-pora, oastne dr/av-janske p'avic p." :'" gubi za 3 teta. Sodisve se ni nvoglo prepri-ča.li o njegovi krivdi glede tatvi»e na škodo Koširju. Oproščena sta b:'!a tud.1 njegov bral Franc in Pečar;eva Ma.ripu Lojze je kažem sprej<*U prosi I je le o-d-iog za arastop kazni. Sodiš'e ga ni uslišilo. l:er se mu všiteje tuđi preisi:ovalni / l«'t stari hlaj.:t'c M. Ivan. 19 let stari jh»>» r.tnikov ^in S. Anton in 43 let stari po-sestnik S. Jakob, vsi iz Sostrejra. so bili of»tožeiii /loOina /oper javno moralo. Po-hujsali. /J.oral»ili iu n«re«lna dejar.ja so izvršili nad neko š** ne 11 let staro deklico. Nece-dn.-i i* .zamka]. orožnikom in preisko- ] vatiiui! so*inik»»m jt* p-i ekle fo vpi prikazali kot laž'iivko in kot orrnije neke ženske, ki se je nad obložen«*? ma.-oevala. 7^1-^li^jnih je bilo 11 prič. ra7prava je trajni.i okoli ti ur. Zanimivo jf bilo to. da je ekih izve^lencev izjavi!, da je Uena. Mali sennt je rnz-sodi! da sta Ivan in .TaVoh kriva in ju je j ol-soJil. Ivnnn nn 0 m*\>eecv. .Trrkoba pa na i o nesrcev strojreza zapora. Anton je bil oprošeeii . Pri drugi razpravi pa so bili obtoieni neki organist in dva raznašaloa kruha \z okolica Tržiea. da so izvršili nečisto dejanje nad neko tedaj ne še 14Ietno deklico. Xjih branilee dr. Pejran je dokazoval, da je de-klica v taki dobi. ko zamenjuje re^nico in dejstva S' prividi in ji ne ^re vero^Iostojnofit «rle več *le-kletom onljubii zakon in se na njih sfroške dobro imel. %'si^in j** obljubil zakon. češ. da >*> bo it;^k locil. Neka natakarica mu je d^la na ta račun nkoli ?0.n Oin. Ontoze-ni jf 7anikal krivdo, mali sen.it ?a jp pa spoznal z.i krive-ffa in jra je ohs^viil zara- *di ponaredbe listine in zaradi zavajanja v zmoto kuharice, ki ^a je ovadila na 5 me-seo**v stroneira zapora in na izsrubo Ćastnih dr/nvlj.inskih pm vic 7,n 2 leti. KuHariei mora plno.Tti 4".on Oin. ObiBojrTii Jakob Z. kazni ni sprejel in je prijavil priziv in revizijo. §®SioIstvo Sokoli si kreps mišice in kufejo značaje Sokolsko društvo Jesenice, je v srecio zvečer priredilo predavanje, kateiega seje udeležilo 200 čldnov sokolske družine ter • prijateljev Sokola. Sokolska predavanja so postaja tuđi za širše sloje že zelo popularna. Osobito delavstvo vedno v večjem šte-vilu poseča predavanja in pazno sledi be-sedam pretlavateljev. To pot pa je bil so- ] kolski večer še prav posebno prijeten. Pre-daval je znani sokolski vodja, pisatelj in kulturni delavec br. Jpkp ftr»?car iz Ra^ov- ljicc, j i<-iiii. .-.vKoistvo ili značaj. . uvodu je citira! mnenja in izjave velikih mi-slecev Nitzscheja, Kanta in Rchoppenhauer-ja o elovekovem značaju, orisal slanosti cloveka, ki prerad podle^a vplivu mo^nej-šej^a. hrepenečega po oblasti, slavi in de-narju. V živih besedah nam je predoči 1 one, ki mislijo, da se ves svet suce okoli njih, da jih vse slavi in obožuje ali prešanja, do- j kler se v svoji bolestni domišliji ne po- , greznejo v duševni mrak. zig^osal je one, ki krivijo hrbte in kolona in obraćajo plašće po vetru, ki plešejo okoli zlatih telet, č.e-prav žive v izobilju in odjedajo skorjo kruha onim, ki žive v hedi in shomaštvu. Po- j kazal pa nam je tuđi klasični prinier nio- i ža in poštenjaka, ki da več na svojo bese- j do kot na svoj potlpis na potrdilu. Ker ne : poznam milijonai jev -- je nadaljeval — ki i bi priznali, da imajo bo^astva že dovolj - — tako tud: mi ne smemo biti zadovoljni z vrednotami. ki jih imamo, temveč moramo stremet; naprej, ker nam je usojena večna nrzadovoljnest in gibanje. Citiral nam je odstavke iz knjige sokolskoga sti okovu jaka in pisatelja Mu os-iva Ambr"»žiča Sokolska vzgojna metodika«, ki je pravi sokolski k^tek'zem. Napram sebi moramo biti strofi kritiki, napram bližnjemu pa pravični in dobri bratje in tova-riši. Pomakajmo mu, če je pomoći potre-fcen, zavest, da si storil dobio je zelo pri-jetna in veliko vredna. Taki značaji se ku-jejo v sokolskih tclovadnicah pil telovadbi in pri prosvetnem delu. Ne sme nam biti za to. da delamo za zunanji videz in blesk in ne radi sebe, anipak radi stvari same, po trdnem notranjem preprič-anju, da je tako prav, ker a tem koristimo svojemu bližnjemu in skupnosti, čeprav, to na last-no škodo. Brat Špicar. ki nam je z lepo domaco in njemu prirojeno z^ovornostio predočil lik človeka s krpmenitim značajem - - je bil | Za svoje izvajanje nagrajen z viharnim odobravan jrm. PodstarrMna brat dr. Rekar se mu je v imenu društvene uprave nafepše zahvalil za izklr*san-T predavanje in ie izra?:il željo, da bi zoprt kaj kmnlu r»r"S*»l predavat na Jesenice. Priho^injo sredo bo zopet preia-vanie. Predaval bo prosvetar ljubljanske sokolske župe brat Janez Poharc iz Ljubljane. Lahkoatlgt«k? tfkme Sokola Jesenice Prednjaški zbor jebeniške^a So>kola je priredil v nedc!j<» prve društvene lahko-ai'lets.ke tekme. kaierih se je udelež.:lo 10 čtanov in 23 ntarašCa:m kov. od ieh 4 od] sok^lskcija društva Koroška Bela-Javornik. Clani so tekm-ovali v suvanju krogle. mo-tainju diska, skoku v višin-rv, skoku v dVilji" no in skoku v visino ob palici. .Mo;k; na-raščaj je tekmoval v suvanju kro-_;lc, me-tanju žioije s pentl;-o skoku v višno in daljino in skoku telovadišče. Za te "tekme je hi^ vel'Vo ranim^nie med članst\T|OTn. posebno rta med mladim, ki ie parno motrila potesk J tek^m in bum-o .iplnvoMrala najboljšim I trV^m-nvalcm. Remltfl'ti so naslednji: 1 Suv^nie krogle: Pristov .lanez 11.40 m. Mfllenšek J^že 10.7-5* m, RaA-hekar Tomaž 10.O7 m. Skok v višairo: Mn.lenšek Jože l.fjO. Ro7ens oh palici: Pristov Janez i i m. No? Franc 2.W, Pohar Avgusrt 2.70. I Met di*ka: Ravhekar 29.oO, Noč 2<>.n0. i Ro/enstein 27.80. ! Sk"wk v dojavo: Malenšek Jože 5.90. ('erar Drago T\.7i), Ravhekar T^maž 5.55. Moški naTaščaj. Skok v višmo: Med i tranc Jesenice. Cink Vladislav Javom- k 1,4S, Likovič Stanko. Hmv«t Beno. Ekvlenc Anton Jesenice po 1.35, Saksidh Ivan. Gašperin Franc Jesenice, Okrožnik, šrnimbelj. Ropre^ J«vorn*k po 1.30. Skok v dojavo: Medva Franc •"> m. L .kovič, llolenc 4.90, Il>a 4.80. Skok ob ptfth'cn v visino: Ooletic 2.40. Veiter Marjan Jesenice. Ropret Javomik po 2.33-r>. Rožič Javomik 2.15. Su^ranie krogle: Strumbelj T«ne Javor-nik 9.27, Likovič Stan-kfi Jesenice 8-42, Med ja Franc Jesenice 8.41. Met žo£e: Cink Laddslav Javormiik 36.60. i N^rumbelj Tone Javomik 32.96. Med ja Franc Jeseiv'ce 30.10 m. Zvccer se je vršil v Sokolskem domu družabni večeT, katereg« se je v v^likem številu udeležila mladina, nje starši in društveni funkcijonarji. Brat Sušnik Mafija je prečital rezultate tekrnovanja ter bodril mladino k čimrv>lj intenjrivnemu vežbanu panog sodobne telesne vzgojc. Sokolsko delo V nedeljo 13. t. m. je imel Sokol Ljubljana III. javni telova*akor odrezala deca in delala ča t svojemu vaditelju ter vaditeljici. Zadovoljile so nas naraSćajnice bolj kakor narašćiaj-niki, a tuđi Članice so prese^ale Ćlane. kar je umljivo, ker kdor -fe bolj vadi. već zna in doseže boljSe uspehe. Vsem prip^-rečamo še intenzivno delo, da se povzpno do popolnih telovadnih spr tno*ti. Tuđi , jezdni ko dehi. A**reliji Fieariovi. hcerki lotarin^kejrn kmeta, je bilo 22 let. ko je prišla leta 1*71 kot vzgojitegioa k rodbini vi^okegra frrin-co<*ke!^;i eastnika v Bordea»x. kamor ?e je bila oa.olTi. fJvah«nih, zamet.istih oči in ujrlajpnih manir, s^ je zn-Ijubil v mlatio Franoo/injo in jo zasinibil. Avrelija je poz ilu!a r.a ver?ko in plemensko razliko. pa tmli življenja v Afriki daleČ od kuHurmjra sveta ^e ni bala. V sprpm.Ntvu ri>ilitt'lj*n- je otipotovala 8 svojini 7-ski kolonijalni u radnik v strahu preko kr>eansko zakonsko zve/.o, potem ko se je šejk žavezal, da bo A\Telija njegova e^lina žena. Tako so bile vse ura4-ne ovire oihovo Iju-l>ezen si je pridobila b prijamofitjo in skrb-jo zlasti ko je z v*o vnemo pmnag'ala 7ati-rati mo^no" "raz^irj^no uše^no epidernijo. Ena ko uspe^no je organizirala upravo pre-mo-zenja, ki g*e je stekalo v sveto mesto v ohli-'vi daril romarjev. Po nj^ni zasluzi so jeli n.imakati do fiOO ha dotlej nerodovitne zem-ie in tako jf* nastala v piif»r«avi lepa. oaza. Va njeno pobudo so poklirali v debelo al-irske ortrtnike. njim so sledili židovski kupci, nastale so nove* oaze in v Ain Ma-di ndohne karavanske staje, tako da se je prehodna trgovina lepo razvijala. Slerinjrč je ustano^la neumorna žena v mestu tuđi bolnwv> in fran(v>*ko-arab«ko šnlo. V u&p^no d^lo in zadovoljno iivljen^j^ na naenkrat poseča v zametku leta 1^97. nenadna smrt njenejra moža. Ton vpliv na podložnike. 5>idi Ab*m*vi je- umri me*1 potjn v Tunis in m^ste^e. kjer jr.a je dohitela snrrt, ni hotelo izrooiti nje*rovejra trupla, ker .v> zemski o«*tanki tedf.uanskepa Sejka svetinja, h katari prihajajo romarji. Bela poj?i*-varka plemena pe je obrnila na fran<-y>«ke-^ra jruv^rnerja in z n}ei;ovo pom^jo »o končno morjli pokopati Sidi Ahnrvia z v»^-mi e-astmi v Ain Ma-li. Njegova v<1ova *a je pozneje preselila v Alžir, toda f* .ele. Po pvinrti dni^etrn mo^si ik» j»* vrnila za nekaj ^a,>*a v staro domovino. t*> <1a hr^penenje po debeli, ki ji je rifln p«wA-tila svoje /Ivij^nj* m Vjer j*» na^la sro^Jo sre^n. jr> ie kmaln prived'o n*»?aj v AfriVn. Starka. ki je pravijo »Knecinja pnšftav#>«. s« je na^Hila v alžirskim me-stecti Sidi rw»l Abbe^i. kje>r živi v spoTnrniti na svojo ]jn-bezen in ve-ltke nsper^e svoje^ra defa ni*A Arnboi. Francf>ska vlnda je o*»«»nil« njf«** msliijr^ in ji podelila fcrvmrtndp-mki lrH***r ('\n«*tno l^ije. T Kor d ravni -ku. Nekatrri dru)jačr pogurrmi l^udir po becjneio veokrat iz čakainice, ćftš, da je pre-napolniena, predno *t odloćijo šesti na. zrv bo7dra\Tii%i stol. Većino ljudi prrvr«ro« strah 7e ko vidijo po minirah ra^ložrne Rvetle instrumente kot mućilno r>t>od|e Z« to ni čiKia. da si /obo/dravrnki 1 zrni siju fe-jo vedno nova sredstva, kako hi bolr^ine omilili ali povsem pre.pre^ili. na dn*gi strani pa precnali Ijudem strah, ki ie pogo«to hui^i od holečtn samih. VeJci londonski wv-bordravnik ie dosegel v t^m pogled^i pre-senrtliive uspehe 7 nav*dnim-i »rvf+JoKni-mi signali. Va naslanjala operarij^kei}« stola ima tri gumbe rn čim se jih br>1nrk W rahlo dotakne, ražari fdeća, ?olta ali rumena luč. Rdeča luč pomeni, da rtit 1 pa^ijrmt hude holečine in da mora roboridravnik prenehati s svojim delom, žolt« te mak, n»i dela previdno in nežno, ze-lena pa pome-rit. da je vse v redu in da laivko nadali«je Pacijenti londorMikega /obozdravnika so z veseljem pritiskali najprej na pdeći girmS, pozneje na žolti in končno so ostali pH 7e-lenem. Večmi je zado«tova1a ćelo zavest, da hn-ajo nrvožnoftt TTrariti svojo volio tn da jati zobo-zdravniku navodila Ta igraća za odraule je zeJo pnporoc4jiva. Ziotvv zdravnfk je tako v rokah svojega pacijenta in mora i meti dobre živce Mm, ne pa pacijent. Pa fcudi za 7rfcbo7*Jravn4kp wmc w svetlobni signali dobri, gotovo bolidi od starih signalov, ki so jfh dajali pacif««^ *■ nogami ali s stisnjenimi pestmi. Pol stoUtja te đeluie CMD, đaruimo ie za pol stolef|o! EMILE GABOR1AU 17 Z&K0NSKI IH «J I H HEZHKONSKi «9 i II ROMAN. »Oboževana nxxa! Ta pismo Ti izroči moj stari komorr.ik German. Pošil-jam ga v Normandijo z zelo koči. ivini poslanstvom. To je eden dvormh služabnikov. ki j!m lahko človck v pol ni meri zaupa. Napočil je tr-enutt;k, da Ti izdam svoje nacrte glede mojega sina« Najpozneie v treli tedn-h bom v Parizu. Ce se ne motim v svoiih računih, bosta Ti in grofica porodili pribli/no ob istem času. Razlika tren ali štir'h dni ne more ničesar spremeniti na morem naklepu. Čuj, za kaj som se odlocil. Oba HK>ja otroka sta zaupana dvema đoiiljama v N.... kjer so skoraj vsa moja posestva T^na teh žen, ki za tix> Germati tamoi in ki ffa po.šiljam k nji, bo brezpogojrio na najin: strani. Te: zaupnid bo izročen naiin sin, Valerija. Ti dve ženi zapust^a Pariz istega dne in Gcrmain bo spremi jal t:sto, ki ii bo zaupan grofičin sin. 2e vnaprei pripravljena nezgoda prisili obe ženi med jx>tio pren-oč'-ti. Nakl;uč:e. pripravVenn pf> Germainu. ju prrsiVi ustaviti se čez noč v isti krčmi in prenoćiti v isti sobi. Ponoči bo najina dojila zamenjala otroka v zi-belkii. Mi-fvlil s:m na vse, kakor Ti pojasnim pozneie, n »torjeno je vse, da naivna tajna ne priđe na dan. (i-Tmainu je naroč-eno, naj preskrbi na svojem po- tovanju v Pariz dve * garnituri povsem enakeza otroškega perila. Pomagai mi s svojimi nasveti. Tvoj-e materinsko srce. sladka moja Vaieriia. bo niorda krvavelo pri m/sli, da priđeš ob nedolžno laskanje svoega otroka. V uttcho Ti bo misel na us'odo. ki mu >o zas?oft»ovi Tvoja žrtev. Ne reci mi. da je to, kar hočem poskusiti. kažnjivo. Ne, vroče K'uhljena. nikakor ne! Če hočeva. da se naiin nacrt posreči. so potrebni od naiine voi>e neodvisni drgodki, posebna naključia. Ce bo toren uspeh krcnal na.Mno željo, bo to znamen>e. da n Sožia Previdrm^ z nama. In v to upam. — To sem pričakoval, — je zamrmral oče Taba-ret. — In ta nesrečnež, — je vzklsknil Noel. — si drzn-e klicali na ponioč božio Prevdirost. Boga potrebuk za sokrivca. __ Tada. __ je vprasal Tabaret, — kako :e pa gledala vaša mati. pardon, reci hočem. gospa Ger-dyjeva, na ta predlog? — Zdi se, da ga je prvi hdp odločno odklonila, kajti tu ie neka i vrstic. ki skuša grof z n?imi prepričati io, pripraviti jo do odločitve. Oh. ta žena! — Čime. dragi dečko. — je dejal oče Tabaret. — Prizadevata si morava, da ne bova preveč krivična. Zdi se mi, da ze zgražate samo nad gospo Gerdy;evo, da lete vaši očrtki samo na njo. Bogme, meni se pa zdi, da zasluži grof prej vaš gnev. — Da, — mu ie posegel Noel naglo v besedo, — grof ie kriv, njegova krivda je težka. On je za-snoval peklenslci naklep m vendar ne ču tim do njega nobene mržnje. Z^krivil >e zločin, toda nekaj ga opravičuie: njegova strast. Mo; oče me pa tuđi ni varal tako, kakor ta podla ženska celih trideset let. Končno, gospod Commarin je bil tako kruto Kaznovan, da mu moram zdaj samo odpuštiti in pomilovati ga. — Ah, kaznovan je bil, pravite? — je vprašal Tabaret. — Da. grozm>, to bosfce spoznali. Toda dovolite mi povedati to zgodbo do kenca. Proti koncu ma'a ali prve dni jun:ja je grof najbrž prispel v F^ariz. kajti tu se korespondenca neha. Videl je zopet s?o-spo Gerdyievo in zadnje priprave za zaroto so bile dolocene. Tu ie pismo, ki izkl?učuje v tej zađe vi vsak dvom. Tistega dne ie imel grx>f službo v Tirlerijah in ni mogel zapusti-ti svojega mesta. Pisal je ćelo v kralevem kabinetu, na kraJiev papir. Bogteite grb. Kupčija je sk'enjena in žena, ki je pripravbena postati orodje nakiepov mojega očeta, je v Parizu. On crše svoji bubici pismo: »Draga Valerija! Germain me obveš^a o prihodu dojilje Tvojega sina, najinega snna. Predstavi se Ti čez dan. Lahko se zaneseva na njo Za njeno molčečnos-t nama jamči bogata nagrada, ki jo dobi za svojo uslugo, vendar Ti pa sveti^em, ne pravi ji tega. I>al sem ji namign^ri, da mčesar ne veš^Sam hočem prevzefti odaovornost za svog Jcorak. to bo prev>dne)e. Ta žena je iz N... Rojena je bfla na mojem p^^s^vn in tako rekoč v naši nisi. Njen mož je pošten *ti dober momar. Piše se Claudma Lerougeeva. Le pogum, vrooe rjubl.iena! Zahtevam od Tebe največ>o žrtev. kakršno tnore lubček pnčakovati od matere. Gotovo ne dvomiš o tem, da na>u ŠČ*ti .samo nebo? Od«;lei So odvisno v<-e od najine sprfet-nosti in previdrnostfi, kar pomeni, da bo Šio vse gladko. — To pismo. — je nadaljeval advokat, _ zaktyti-čuje grofovo korespondenoo. — Kaj. vi nimate nič drugega v rokah? — m je začudil Tabaren. - Imam še deset vrstic, napisanih po mnojplh lerih. Te vrs-tice so sicer važne, toda končno so ^e moralen dokaz. — Kolika nesreća! — ie zamrmral Tabarert. Noel ;ie poJožil piisma nazaj na mizo in se ozrl ita svojega starega prijatelja. — Recimo, — ie nadaJjeval poča«. nagiaštfioč vsaff" zlog. — recimo, da so vse mo*e informadSe s tem končane. Dooirativa za rnenutek, da vcm samo to, kar je znano tud: vam... Kako sodfce vi 0 tej stvari? Trajalo je nekai minut, predno je Tabaret odsro* voril. RazmišVtal ie o tem. kaj vse izvira te grolo-\ih pišem. — KaT se tiče mene, lahko prisežem na smo^o du§o tn vest. da niste sm gospe Gerdvjeva. Or^mje Joaip Zup&n&k. — £* >N«zođao tttkaniM Una JtMrtoK. — 8a upn*o te tnanatal (M BaU Otm CbrttooL, — vm ▼ I^nbgui,