Kc!-e za vincrrade in za sadno drevje, kakor vsr.ke vrsis razan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Haribor, Razla(tova uiica 25. 383 NepoErsdii! davkl so prinesli naši državi lani 2005.8 milijoaov dinarjev, leta 1928 pa 1774.1 miiijonov dinarjev, torej lani za 231.7 milijonov dinarjev več nego predlanskem. Po posameznili pokrajinah se donos razdeli sledeče (v milijonih Din; v oklepajih podatki sa leto 1928): Srbija in Črnagora 694.6 (506.6) Vojvodina 429.6 (456.0) Hrvatska in Slavonija 430.2 (342.7) Slovenija 212.2 (205.1) Bosna in Hercogovina 183.1 (202.5) Dalmacija . 55.8 (58.5) Največjo korist je imela od novega davčnega zakona Bosna, potem tudi Vojvodina in Dalmacija, nasprotno pa se je izredno zvišal donos tudi v Srbiji in v Hrvatski. V Sloveniji je povečanje manj znatno. II. Ticajvski hongres ln cfečni zbc-r Vlaarskecja fcnštva za Dravsko banovino se bo vršil dne 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljut-omeru. Razpored: 28. maja, sreda: Ob 15. uri (ob treh popoldan) scja glavnoga odbora Vinarskega društva In delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru. — 29. inaja, četrtek (praznik): Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva v Sokolskem domu v Ljutomeru. Zafietek ob 8.30. — 30. maja, petek: Izleti. 1. Ogleclovanje vinogradov. Ob pol 9. uri iz Ljutomera čez Presiko, Strmec, Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tu obed; popoldan pa čoz Svetinje v Ivanjkovce, tu na vlak, odnosno čez Radomerje (Miklošicev dom) v Ljutomer na vlak. 2. Ogledovanje banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, gampanjskih in vinskih kleti Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni. Ob pol 9. uri z vlakora iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono in tu na vlak. Prijave za prencčišča 28. in 29. maja in izlet v Jeruzalera sprejema Vinarska podružnica v Lljutomeru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morcjo udeležiti samo tisti, ki so se do 25. maja 1930 prijavili Vinarski podružnici v Ljutomaru, oziroma v Gornji Radgoni. Za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago. Dne 29. maja 1930 po kongresu in občncra zboru se vrši ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru običajna spomladanska konjska dirka, na katero so vsi ucleleženci Vinarskega kongresa vabljeni. Po dirki je sestanek kongresistov v gostilni Rajh na Motl, zvečer ob 21. uri pa v gostilni na Triglavu v Ljutomeru. Tečaj za pridelovaaje krme se vrši na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, dne 22. rnaja. Pouk j« teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. ure dopoldne in cd 14. do 17. ur« popoldne. "izvoz iz Eaše drSave v letošnjem prvem četrtlotju. V prvern četrtletju smo uvozili 298.360 ton v vrednosti 17-40.5 milijonov Din, izvozili pa smo za 1096 milijonov Din. Čeprav se jg naš lotošnjl izvoz v prvem četrtletju povočal nasproti lanskemu izvozu za 386 milijonoT, Din, vendar je ostala naša trgovinska bilanca pasivna, ker se je istečasno dvignil uvoz za 91 milijonov Din. Navzlic pasivnosti pa je biia letos naša t», govinska bilanca znatno boljša neg.o prešnja leta, kajti pasivnost je znašala le 44.5 milijona Din nasproti 339 milijonom v prvem četrtletju preteklega. leta in 542 milijonom leta 1928. Esnetovalci bližnje In daijnjs okclio« Sloveujgradca, pozoii V nedeljo, dn« 18. maja tega leta se bo vršila od 10. da 12. in od 1. do 4. ure v kinodvorani ˇ Slovenjgradcu velezanimiva in poučna kmetijsko-gospodarska kinopredstava, h katcri imajo gospodarji, gospodlnje ln kmečki fantje prost vgtop. Posamezne slike in dejanja bo tolmačil in pojasnjeval okrajni kmetijski referent. Kmetovalci, udeležite se v čimvečjem Itevilu gospodarske prireditve, ker take še ni bilo v Slovenjgradcu! l-ovcl, pozor na šojo (šego)I Ceški nadšumar Vaso Durman piše: Da so fcoje dobrim pticam opasne, o tem sem »e že parkrat prepričal. Minulega leta Bt>m počival na koncu češpljevega vrta, kjer so si spletle na eno drevesce gnezdo taščice. Naenkrat čujern pronikav glas mladičev; ozrem se, kaj to tnači? Dve šojl sta napadli gnezdo, vsaka ]e zagrabila po svojega mladila ter se pripravili na odlet. Ta hip prifrfotata starža in se junaško vržeta na novražnika, da ubranita svoj dom in »voje potomce. Zapazivši ta obupni boj, »kočim po svojo dvocevko ter na mah ustrelim enega izmed zlodejcev. Drugi pa je s plenom pobegnll. Naslednjega dne se odpravim prežat še na drugo lojo in ustrelil «em jo, ko Je upravkar nameravala ponoviti včerajnl zločin. Kekoliko dnl zatem čujem nekega dne lx grmovja zopet presunljivo čivkanje In borbo penic. Stopim bližje, a zopet ttzrem tukaj šojo, ki je planila na mla'diče v gnezdu v času, ko sta starša pri hajala z živcžem. Mene opazivši, zgraH šoja najbližnjega mladiča In ga odfcj«e. Starša sta nekoliko časa sledila ?»'ižčanju, toda zločinka ]e izginila v b<>sti. Sedem za grm v radovednosti, •€ li šoja vrne še nemara po drugega BsJadiča? A glej! Ni minilo niti četrt ttre in bila je tu, hoteč gnezdo vdrugič •pJcniti. Razume se, da ji je moja dvocevka nakano prestrigla. Ta dva sluJaja svedočita, da so šoje pticam pevk&m, kakor tudi manjšim čveteroH(*žcem ncvarne. Zato lovci: pozor na lojo! Morfe, ki bo lzoinllo. Holandska drlava že dcla 10 let z modernimi pripravaml, da bi izsušila takozvano Zuider morje in bi dobila na ta način 225.000 hektarjcv najbolj rodovitne zemlje. — Dosedaj so izsušlli »Wieringer-Meer- Polder« in so pridobili 20.000 hektarjev. Za izsossvanje vode so napravill sesalne mline. Vsako minuto dvignejo 400 kubikov vode i ribami vred iz Wieringer morja v Zuidersko morje. Sesalke delajo noč ter dan in površina Wieringer morja se znlža dnevno za 2 cm. V Zuiderskem morju &o napravili umeten otok, kl Je dolg 2 in pol km in širok 500 metrov. Na otoku, ki ge imeimje »Breczand« je nastanjenih po barakah 1000 delavcev ter uradnikov, 2 obrtnika, en pek in en brivec. Eapela. V nedeljo, dne 18. maja se vrSi po rani službl božji pri Kapell p. Slatlna Radencl v prostorih tukajšnje osnovne šole čebelarsko predavanje, kl ga bo lmel čebelarakl strokovnjak iz Celja, Predavanjo se bo vršilo dopoldne in popoldne. Vsi Jebelarji in drugi zanimancl ae vljudno vabijo. Iz tfEisfcega trga. V Avstriji kupujejo doma in 1e lno< zemstva le najpotretmejše količine vin« Starega vina Imajo Avstrijci š« precej na prodaj. Iatotako ponujajo na Madžarskem vlnski producenti gvoj prldelek, kei* rabijo denar za epomladansko obdelo-1 vanje. Čehoslovaška vinska trgovina si žell enotni vinski zakon. Ta zahteva je tem nujnejša, ker se trudljo aadjarji, da bi dosegli svoj lastni enotni zakon. Je pa8 razumljivo, da se bojijo vinski trgovci zakonsko dovoljene uvedbe umetnihi vln iz aadnlh moštov. Stanje vinogradov v Nemčijl }e zadovoljivo, ker zavirajo hladne noči prenagel odgon. Letnik 1929 je dober in ga prištevajo ponekod med boljše. Nemškl vinogradnikl pa tudi trpijo na suši od strani večjega konzuma. Kakor pri na3 si pomaga nemškl vinogradnik z vinotoCem Reka, kl Ima precej razvito vinsko trgovlno, računa na njen poboljšek, ker je bila reška luka proglašena kot proata. S to proglasitvijo bo padla carina. Zadnji čaa prihajajo na Reko velike količine ruakih vin, kojih kakovost hvalijo. Na Italjanskem so po nekaterih po« krajinah vinake cene poskočile, ker prlčakujejo vinski producenti pospeševanje vinogradništva od strani vlade. — Vreme je letos za razvoj vinogradov precej ugodno. Izvoz je slab. V Sicillji J8 malo povpraševanja po vinih in tudi poraba doma je padla. Vinske cene na Francoskem so pracej nazadovale. Producenti bi radi prodali svoje zaloge v očigled povoljnemu stanju letošnjih vinogradov, a kupcevj' ni od nikoder. Zakon o destiliranju vi-j na je razglašen, vendar manjkajo ča pravilniki, ki bi raztolmačili posamezne zakonske člene. Cene se gibljejo za 8 do 11 gradna vina od 7.50 do 9 pri atopnjl. Mraz je napravil veliko škoda t pokrajina Bourgogne ter Lyon. V pokrajini Touraine sta zelo poškodovala vinograde silen vihar in tooa. Španske vinogradnike je zaščitila vlada s posebnim zakonom. Radi te zašcit« so producenti vinske cene tako dvigjalll, na sta nakup in Izvoz nemogoča. Uvoz vin na Angleško se je v zadnjem četrtletju dvignil. Angleži so po- 1>ili v zadnjih 4 mesecih 180 tiloč hektoltrov vin in za 45 tisoč hcktolitrov več nego lansko leto v istem času. Največ ie uvozila Portugalska 70 tisoč hektov, kar pomeni dvig za 20 tisoč hektov. Iz prancije je došlo 30 tisoč hektov, lz Spanlje 28 tisoč in Iz Avstralije 26 tlsoč hektov. Francoski podtajnik za tujski promet Gerard Je izjavil francoskim vinogradnlkom, da bo uvoz vin v ameriške Edružene države dovoljen po preteku iveh let. Jugoslovanski trg. Kako je z našo •lovensko štajersko vinsko trgovino, čutijo žalibog vinogradniki sami prebridko. V naslednjem hočemo objaviti par beležk glede vinogradništva ter tlnske trgovine iz južnih vinogradnih krajev naše države. Banaški vinogradi co prezlmili dobro, oči so zdrave in prerez prl rezi lepo zelen. Spomladansko Obdelovanje je končano in povsod se vrši kop. Veliko starih vinogradov jp bilo na novo regulanih. Za tožake plaCujejo po 25 Din brez oskrbe. Vreme ;e bilo preveč suho in za april prevroro. V zimskih mesecih se je gibala vinska trgovina v zelo ozkem krogu. Povpralevanje po banaških vinih je ožive!o v aprilu, ker ]e bilo prodanih nekaj n•tern na Čehoslovaško. Zaloge novih yin(10 do 11 procentnih) so zmerna, tuifli boljših starih vin je malo, velike sf raloge lažjih starih vin. Radi pomani kanja denarja ponujajo producenti svr lo robo. Spomladi je bilo veliko povpralevanje po cepljenih trtah, katere pc prodajali posestniki trtnic preeej visoko. — Vinska trgovina je zadnje dni nekoliko oživela v Beogradu in to precl- vsem pred velikonočnimi praznikl, ko je uporaba vina večja. V Beogradu prodajajo vina predvsern v zaprtlh steklenicah ln sicer po 8 dolO Din 1 llter. Močna so ta vina 9 d.o 11. Dalmatinska vina po 11 do 13 Malligand Je doblti po 11 do 12 Din 1 liter. Ponudbe Iz cele države so velike, le kupce je dobiti presneto težko. — Na dalmatinskem vinskem trgu vlada popolno zatišje. Nekaj malenkostnih zalog je bilo prodanih v severne kraje na?e države, v inozemstvo ni bilo izvoženega vina že nekaj mesecev prav nič. V Šibeniku in okolici in na srednjih dalmatinskih otokih so ae vinske cene utrdile, po dnigod se spreminjajo. Povprečno po kvaliteti so cene te-le: bela vina 18 do 23, opolo in rdeče vino 17 do 20, boljše sorte 25 do 27 Din po alkoholnem gradu ter hektolitru. V Šibeniku ter okolici stane hektoliter belega vina 400 Din, rdečega 250 do 300 Din. Po sortiranih dalmatinskih vinih ni prav nikakcga povpraševanja. V Pekrah pri Mariboru so odkrili te dni opasnega škodljivca sadnega drevja, o katerera so prvotno domnevali, da je nekaj za naše kraje novega. O saclnem škodljivcu v Pekrah je napisal svoiečasni oskrtmik v Loki pri Žusmu g. Franjo Gsrm v graški list »Tagcspost« od 14. junija 1914 to-le: »Pri obrezovanju na novo zasajenega jabolčnoga drevesca sa js to prelomilo preko sredine. (Drevesce je bilo zelo lepo in na zunaj zdravo.) Ko sem iskal vzrok. sem zadel na mestu preloma na obročkasto brazdo, da je imelo deblo oporo le še na škorji ter nekoliko na sredini. Deblo sem prerezal še navzgor in sem našel majhnega Črnega hrošča. Ker mi ni bila znana do tedaj ta vrsta drevesnega škodljivca, sem poslal hrošča z nekaterimi deli poškodovanega drevesca poljedelsko bakterijološkemu zavodu za rastlinstvo na Dunaj. Za- vod je uvrstil škodljivca med neenaka lubadai-je (Borkenkafer). Ker novo zasajena drevesa našega sadovnjaka, krog 120 po številu, niso kazala nikakega življenja, je bilo prvotno vse prepričano, da je temu kriva zelo ostra zima. Pri natančnem pregledu smonašli na vsakem deblu 6 do 8, da, celo 15 malih luknjic, deloma kar spodaj, mestoma višje. Ko sem od luknjice zaznamovano mesto prelomil, sem našel po dva hrošča z ličinkami. Naš na novo zasajeni sadonosnik ]e bil uničen.1 Ker o tem opasnem škodljivcu ni bilo nikjer nič pisanega, bi bilo zanemivo zvcdeti, ali ni morda napadel še drugih drevesnih nasadov. Drevesca za naš sadonosnik smo prejeli Iz okrajne drevesnice v Šmarju pri Jelšah. Poljedelsko-bakterijološkl zavod za rastlinstvo na Dunaju mi je poslal izrezek iz avstrijskega poljedelskega »Wochenblatta«, Dunaj I. s sledečo vsebino: »Da iztrebimo lulaadarje iz sadonoanikov, moramo težje napadena drevesa izkopati in škorjo tako] sežgati. Ravno tako je treba težje napadene veje odžagati in jih uniCiti. Pri manjših napadih je mogoče drevesa rešiti na ta način, da zadelamo od hroščev izvrtana luknjice na spomlad z'voskom, škorjo pa na jesen namažemo z debelejšo te- kočino. Mazilo naj bo iz živinskega gnoja, goveje krvi in na vsakih 100 1 je treba pridjati še 1 kg tobačnega ekstrakta.« Tako se glasi Germov Clanek o lubadarju, katerega so krstili na Dunaju z latinskim imenom »Animandrus dispae«. Zanimivo in obenem podučno za naše sadjarje bi bilo, ako bi javili morebitni pojav tega uničevalca sadonosnikov uredništvu »Slovenskega Gospodarja« še drugi sadjarjL Hrošč se ni pokazal le v Pekrah, ampak gotovo 8e po drugod. Kariborskl trg. Na mariborski trg v sobato, 'dne 10. maja so pripeljali špeharji na 36 vozeh 97 kornadov zaklanih svinj; kmetje 12 voz krompirja, 4 voze sena, 2 voza otave, 2 voza slame In 1 voz Skopa. Svinjsko meso so pro'dajali po 15 do 30 Din, 6peh 18 do 21 Din. — ¦Krompir Je bil po 0.75 do 1, čebula 2.50 do 3 Din. Seno 70 do 85, otava 80 do 90, slama 45 do 60, 1 škop slame 1.50 do 2 Din. Pšenica 250, ječmen 2, rž 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, a.jda 1.50 do 2, proso 2.50 do 3, fižol 2.50 do 3 IMn. .Kokoš 35 do 55, par piščancev 50 do 75, g03 70 do 90, puran 100, domači zajec 10 do 40 Din. Suhe slive 10 do 12 Din. Česen 16, kislo zslje 3 do 4, kisla repa 2 Din. Gobe 2.50 do 3 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.65 do 1, med 14 do 20 l>m. Mariborsko sejmsko peiočilo. Na svinjski sejem dne 9. maia je bilo pripeljanih 359 Bvinj !n šest kozličkov; cene so bile sledeče: Mladi prašič! 5 do 6 tednov stari komad od Din 120 do 180; 7 do 9 tednov stari od Din 160 do 200; 3 do 4 mesece stari od Din 350 do 550; 5 do 7 mesecev stari od Din 600 do 700; 8 do 10 meseeev stari od Din 800 do 950; eno leto etari od Din 1050 do 1280. En kg žive teže od Din 12 do 13.50, en kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Prodanih je bilo 342 svinj in 4 kozHčki. Kupčlja je bila živahna in to vsled rtega, ker Ijudje ne morejo prodati krompirja, pa kupujejo mlade pra,šiče in jih redijo s krompir.iem, tako da je špeh cenejši kot meso.