štev. 47 Cena 10 din PTUJ, 28. novembra 1958 leìnV Xi Dan Republike ne pomeni za nas Jugoslovane le zgolj spomin na velike dneve, ko je zrastla iz težkega boja, krvi in trplje- nja milijonov zatiranih in brez- pravnih ljudi nova svobodna ljudska država, ki so jo uzako- nili sklepi AVNOJ, sprejeti 29. novembra 1943. leta v Jajcu, temveč pomeni obenem za nas vse tudi velik praznik nepreki- njenega boja in naporov za takšne oblike oblasti in za takš- ne odnose, ki vse bolj osvoba- jajo ustvarjalne sile vseh delov- nih ljudi, ki dajejo človeku in njegovemu delu najvišjo ceno in mu odpirajo vse ugodnejše perspektive za boljše in srečnej- še življenje. Jugoslavija pomeni za nas ime za skupno socialistično do- movino vseh svobodnih jugo- slovanskih narodov, za delavski razred drugih dežel, zlasti za kolonialne narode pa pomeni Jugoslavija in njeni uspehi sve- tal zgled, moralno-politično dejstvo in s tem veliko pobudo za mobilizacijo lastnih notra- njih sil v težkem boju proti iz- koriščanju in brezpravju, zgled vztrajnega boja za njihovo last- no revolucionarno socialistično družbeno preobrazbo. Uspehi skupnega boja za preobrazbo družbe nam krepijo vero v lastne sile, obenem pa utrjujejo v nas spoštovanje do uspehov in izkušenj drugih na- rodov. Dejstvo je, da smo se ob neutrudljivem premagovanju težav pri izgradnji svoje socia- listične domovine naučili misliti s svojo glavo, z druge strani pa tudi visoko ceniti vrednost in pomen sodelovanja z vsemi na- rodi in povezovanja z vsemi so- cialističnimi silami na podlagi enakopravnosti, prostovoljnosti in medsebojnega spoštovanja. V nenehnem boju proti napa- dom nam nenaklonjenih sil in proti težavam, ki nam jih je povzročala lastna ekonomska zaostalost, se je oblikoval nov lik jugoslovanskega človeka, svobodnega proizvajalca, kultur- nega ustvarjalca in vodnika svoje lastne usode, ki ga nobena zunaja sila ne bo mogla spra- viti iz jasno začrtane poti. Svobodoljubna in miroljubna politika Jugoslavije lahko moti le tiste razrede ali sloje drugih dežel, ki jim enake težnje de- lovnih ljudi v lastni hiši in v odnosu do drugih socialističnih gibanj niso pogodu. Program dela in boja jugo- slovanskih narodov, sprejet na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani, razglaša solidarnost z vsemi gi- banji in strankami drugih dežel v vprašanjih, ki se nanašajo na obrambo in razvoj socializma ter družbenega napredka, na krepitev delavskega gibanja in utrjevanja miru. Jugoslavija se v mednarodnem življenju aktiv- no zavzema za sodelovanje ne- posredno ali v okviru Organi- zacije združenih narodov, zlasti kadar gre za pravice manjših, za urejanje ekonomskih od- nosov, za pomoč ekonomsko slabo razvitim deželam in za ohranitev miru. Cemu torej klevete, obreko- vanja in grožnje ter brezupni poskuri razbijanja enotnosti jugoslovanskih narodov in ne- ločljive povezanosti delovnih množic od njihovega političnega in državnega vodstva? Vzrok je očitno v napačnih računih, v dvomljivih ocenah in varljivih upih, da je mogoče napredujoče kolo zgodovine zavirati ali pa prisiliti na slepi tir fantastičnih želja. Ali so vprašanja, ki se danes pojavljajo v svetu v zvezi z graditvijo naše socialistične do- movine le zadeva diplomacije ali vodilnih politikov? Nikakor! Sleherni volivec katerekoli naše občine bi lahko odgovoril po- vsem jasno in odločno na vse, česar nas v imenu visoke znan- stvene kritike in urejanja med- državnih odnosov dolžijo. Kakšna je naša občinska in s tem tudi državna politika? Vsi želimo, da bi se čim hitreje dvi- gala življenjska raven naših de- lovnih množic, da bi vsestran- sko razvili svoje lastne sile in tudi okrepili svojo obrambno moč. Ker je dvig življenjske ravni predvsem odvisen od pro- izvodnje in proizvodnosti, se trudimo, da bi to z mobilizacijo vseh razpoložljivih sil in sred- stev razvili do najvišje mere. Razen tega razvijamo znotraj komunalnih enot in kolektivov ob aktivnosti političnih in druž- benih organizacij takšne odnose, v katerih nastopajo delovni ljudje kot oroizvajalci, kot or- gani upravljanja in kot potroš- niki v isti osebi. Ustvarjena sredstva delijo naši samouprav- ni družbeni organi tako, da so pri tem zaščiteni interesi drža- ve kot celote, nadalje ekonom- ski, kulturno-prosvetni, zdrav- stveni, socialni in drugi interesi komune in posameznih kolek- tivov. Vsem nam je delo in družbena odgovornost najvišji zakon in vrednota. Povsem ra- zumljivo je, da zadevamo pri svojem delu tudi na težave, ki izvirajo bodisi iz pomanjkanja sredstev, modernejših strojev in naprav, kvalificiranih kadrov i. si., ali iz subjektivnih slabo- sti, sebičnosti, samovolje, ne- discipline, pomanjkljive druž- bene odeovornosti nekaterih posameznikov, kar se pojavlja v veliki meri kot posledica ali ostanek preživelih in z revolu- cijo zavrženih družbenih od- nosov. V našem družbenem živ- ljenju se je razvilo nešteto oblik in možnosti za svobodno kritil^o in vpliv javnega mnenja. Ker rastejo potrebe naših delovnih ljudi hitreje kot realne mož- nosti za kritje vseh potreb, nam tudi nezadovoljstvo s stanjem na tem ali onem področju ni tuje. To nas spodbuja k še večji dejavnosti in nikomur ne pride na misel, da bi zaradi težav in slabosti, s katerimi se dnevno spoprijema, podcenjeval dose- žene uspehe naše družbene skupnosti, da bi zaradi tega načenjal vprašanje ugleda naše socialistične države, enotnosti jugoslovanskih narodov ali po- vezanosti vsega ljudstva s svo- jim v ognju revolucije in ob naporih socialistične izgradnje preizkušenim političnim In dr- žavnim vodstvom, kakor si to dovoljujejo vsakovrstni kritiki našega sistema onstran naših državnih, meja. Nam niso potrebni nikaki tuji nauki in tolmačenja v zvezi x našo potjo pri izgradnji socia- lizma in z vlogo te naše s krvjo in znojem milijonov delo\Tiih ljudi prepojene domovine; sami smo si jo ustvarili in jo izgraju- jemo v skladu z našimi interesi in z interesi mednarodnega na- predka, zato poznamo bolje to svojo domovino kot kdorkoli, zato jo ljubimo in smo jo pri- pravljeni tudi proti vsakomur braniti. Naj živi FLR Jugoslavija! nam in svetu V nedeljo, 23. novembra 1.1., je izročil predsednik Tito pro- metu novozgrajeno avtocesto Ljubljana—Zagreb. Na velikem zbo- rovanju v Novem mestu po otvoritvi oeste-je nato govoril o neka- terih vprašanjih naše notranje in zunanje politike. V nadaljevanju prinašamo najvažnejše odlomke iz posameznih poglavij predsed- nikovega govora: Tovariši in tovarišice! Mladinci in mladinke, graditelji tega veli- kega objekta! Prisrčno vam čestitam za to veliko delo in se vam zahvalju- jem, da ste izpolnili obljubo, ki ste jo dali na kongresu mladine v januarju. Znova ste izpričali, da je naša mladina dosledna sama sebi in da stoodstotno izpolni, ka- dar kaj obljubi. Naši skupnosti ste podarili objekt, zelo važen za na- še gospodarstvo. To je seveda sa- mo del tistega, kar ste prevzeli kot obveznost, da boste'gradili, in kar ste obljubili storiti, to je del avtomobilske ceste »Eratstva in enotnosti«, ki bo vezal naše kraje >d ceste proti Trstu ter od Mari- 3ora do Ljubljane in do Djevdjeli- ie. To, kar ste doslej storili in kar ;e čaka v tem oziru, je ogromna laloga, ki jo boste izpolnili prav iako, kakor ste tudi izpolnili to. ;Vzklikanje: Hočemo, Tito—Par- :ija.) Tovariši in tovarišice, mladinci n mladinke, prebivalci in prebi- /alke Novega mesta! Mi, ki smo irišli danes sem in ki prisostvu- emo tej proslavi, se veselimo skupaj z našo mladino, da se ji je posrečilo v tako kratkem času zgraditi naši skupnosti tako velik objekt, in čutimo, da bo prišla prihodnost naše dežele, nadaljnja 'j^Sradnj^ naše dežele in njeno življenje v zelo sposobne in dobre roke. Ni se nam treba več bati in vpraševati, kaj bo jutri, ko nas ne bo več. Tu je mladi rod, tu ste vi mladi, vi boste znali hoditi naprej po poti, začrtani in obeleženi s krvjo in kostmi borcev v naši na- rodno-osvobodilni borbi, po poti, ki sp jo zastali člaru naše Komu- nistične partije že pred vojno in med njo in na kateri prispevajo zdaj vse svoje sposobnosti vaši odrasli tovariši. To je tisto, kar nas navdaja z največjim zadovolj- stvom z občutkom sreče, da ima- mo takšno mladino, ki bo znala voditi Jugoslavijo v tisto smer, ki ji je začrtana. Tovariši in tovarišice! V svoji deželi moramo izpolniti še mnogo raznih nalog. Vsako leto mislimo, da bomo storili še to in ono, po- tem pa nam bo laže. Toda zme- rom se nekako pokaže, ko opravi- mo to in ono, da potrebujemo še. več. Zato se naši ljudje ne smejo čuditi, da se ne bo zgodilo in da ne utegnemo prekrižati rok in reči, da smo storili dovolj. Ne, dokler dihamo in dokler smo sposobni, moramo prispevati svoje moči, da ustvarimo tisto, kar lahko za se- danje in bodoče rodove, in da bo- mo zdaj in v prihodnje hodili na- prej z istimi težnjami. Vodstvo dela to, kar želi naše ljudstvo Tu bi rad povedal nekaj besed tudi o tem, kakšne objektivne te- žave imamo in kako jih premagu- jemo. Na primer: na svetu so ljudje, in sicer ne malo. ki nam očitajo, da pri nas v Jugoslaviji ni dobro to, ni dobro ono itd. Ime- novali so nas celo revizioniste zato. ker ubiramo svojo pot v smeri izgradnje socializma in da- lje v smeri izgradnje komunizma — srečnejše prihodnosti člove- štva. Zato, ker smo si upali reči. da delamo v svoji deželi tako, ka- kor mislimo da je najbolje, in si- cer ne tako. kakor mislimo mi vo- ditelji, marv^ vse naše ljudstvo, ker ne moremo delati drugače, kakor želi ljudstvo, kakor želi ogromna večina našega ljudstva, zato so nas razglasili za revizioni- ste. Jaz pa pravim, če ne bi delali tako, kakor želi naše ljudstvo, bi ne bilo nikogar izmed nas na tem mestu, na katerem smo. v vod- stvu naše dežele. Ker naše ljud- stvo tako hoče, in ker menimo, (?a je naša pot pravilna, tako tudi delamo, in zato se seveda ne mo- remo odzvati tistim težnjam od • zunaj, da bi delali samo taiko, ka- kor delajo drugi. Nismo vajeni kloniti pod pritiskom Nam je zelo žal, ko zdaj vi- dimo, da nekateri sovjetski ljud- je, ki pišejo o raznih teoretičnih vprašanjih, na tak način pišejo o nas. Ponomarjov je na primer napadel vse naše vodstvo, pa tudi našo deželo v celoti. Zdi se mi, da so si nekateri ljudje v vzhodnih deželah napačno razlagali moj govor v Zenici. Vi veste, da sem se tam v imenu vsega ljudstva in vseh nas zavzemal za upostavi- tev mirnega sodelovanja, ko sem poudaril, da mi ne želimo raz- prtij in da nismo nobeni prepir- Ijivci. Toda to so razlagali kot izraz nekakšne naše slabosti, ta- ko kot da sem se že začel umi- kati. To pa po njihovem mnenju pomeni, da je treba še nekoliko pritisniti na nas, pa bomo do- končno popustili. Mi, tovariši in tovarišice. pa nismo takšni ljud- je. Mi nismo bili nikoli vajeni pod takšnim pritiskom skloniti svoje glave. V odnosu do nas te- ga še nikoli nihče ni dosegel. Za ublažitev mednarodne napetosti vlagamo vse sHe v zvezi s tem ne bi želel govo- ritj o zunanji politiki, lahko pa rečem, če gre za politiko koeksi- stence, da se tudi tu z njimi ne strinjamo, oziroma se oni z nami ne strinjajo. Mi smatramo, da je aktivna in miroljubna koeksisten- ca raznih držav ne glede na no- tranje sisteme edini izhod iz današnjega težkega stanja v med- narodnem položaju. Oni pa so proti taki koeksistenci, ker pra- vijo, da bi bila mlin na vodo ka- pitalizma. Tu se ne strinjamo vendar je vprašanje, če je Jugo- slavija edina država, s katero se v tem pogledu ne strinjajo, ali se preko Jugoslavije ne strinjajo še z nekaterimi. Zelo verjetno je, da drži to drugo, tega pa seveda ne bodo priznali. Zato pač pre- vzemamo to breme nase. Naj nas napadajo. Šli bomo po svoji poti, ker smatramo, da se v današ- njem času mednarodne napetosti «socializem ne da graditi, če se bo neprestano gledalo, ali bodo da- nes ali jutri začele padati atom- ske bombe in ali bo izbruhnila vojna. Mi iščemo izhoda iz take- ga položaja ter zato vlagamo vse svoje moralne politične in fizične sile. da bî doprinesli svoj delež k ublažitvi mednarodnp napetosti. (Nadaljevanje na 3. stran:) Gospodarski razvoj občine Ptuj do 1961 Hiter gospodarski in družbeni razvoj predvsem pa uveljavljanje in razvoj komunalnega sistema je dalje časa narekoval, da ima tudi občina svoj perspektivni družbeni plan. Po večmesečnih pripravah iri ob sodelovanju večjega števila strokovnjakov sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občine Ptuj na svoji seji 4. oktobra 1958 razprav- ljala in sprejela perspektivni družbeni plan gospodarskega raz- voja občine Ptuj do leta 1961. Osnovni cilji tega perspektivne- ga družbenega plana so zboljšanje življenjskih pogojev in dvig 'druž- benega standarda prebivalstva v občini. Temu osnovnemu cilju ustrezajo tudi smernice in naloge gosfiodarskega razvoja. Zaradi te- ga postavlja občinski perspektivni družbeni plan na prvo mesto po- trebo po razvoju kmetijstva, obr- ti, trgovine in gostinstva, ker so te panoge gospodarstva doslej najbolj zaostajale in s svojo neza- dostno dejavnostjo povzročale mnoge neskladnosti v preteklem gospodarskem razvoju. V tej zvezi bo treba usmeriti vsa občinska in- vesticijska sredstva pretežno v ti- ste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki najbolj neposredno vplivajo na stalno povečanje druž- benega standarda. V skladu s te- mi osnovnimi cilji in smernicami so v perspektivnem planu postav- ljene določene naloge. Na področ- ju proizvodnje bo treba s popol- nejšim izkoriščanjem razpoložlji- vih proizvodnih zmogljivosti in racionalnejšo investicijsko politi- ko, ki mora biti usmerjena pred- vsem v rekonstrukcijo in raciona- lizaci.jo proizvajalnih sredstev, povečati obseg proiz\odov in sto- ritev povprečno 15 odst. letno. Razpoložljive možnosti in obstoje- če potrebe omogočajo oziroma na- rekujejo, da se bo obseg industrij- ske proizvodnje v letu 1961 pove- čal za 16 odst. v primerjavi z le- tom 1956. Fizični obseg industrij- ske proizvodnje se bo povečal predvsem v kovinski industriji in v barvasti metalurgiji, ki bosta v tem razdobju znatno povečali svo- je proizvodnje zmogljivosti. Obseg kmetijske proizvodnje se bo v istem razdobju povečal za 78 odst., kar bo doseženo z več- jo uporabo kmetijsko-tehničnih ukrepov in ž novimi investicijski- mi vlaganji, ki bodo v razdobju od leta 1957 do 1961 znašala 2.6 milijard dinarjev. Od tega zneska bndo znatna sredstva porabljena za obnovo vinogradov in sad(.v- njakov. Kmetijska gospodarstva bado v tem ra?:dobju investirala 800 milijonov dinarjev, kmetijske zadruge pa 1,3 milijarde dinarjev za povečanje lastnih osnovnih sredstev in za kooperacijo z in- dividualnimi kmečkimi proizvajal- ci. Poleg teh investicij računa per- spektivni družbeni plan občine Ptuj tudi z znatnimi investicija- mi za melioracijo Pesniške doline in za izgradnjo perutninarske farme. Izgradnja osnovnih skladov družbenega standarda narekuje precejšnje povečanje obsega grad- bene dejavnosti, ki jo bodo mora- la izvajati lokalna gradbeni pod- jetja. Zaradi tega predvideva ob- činski perspektivni družbeni plan povečanje gradbenih zmogljivosti za 93 odst.. kar bo izvedljivo z ustanavljanjem novih obrtnih de- lavnic gradbene stroke. Poseben poudarek daje perspek- tivni družbeni plan razvoju obrti in računa, da se bo obseg obrtne proizvodnje in uslug povečal za 73 odst. v primerjavi z letom 1956. Vzporedno s povečanjem proiz- vodnje na glavnih gospodarskih področjih se bo gibal tudi blagov- ni promet trgovske mreže, ki bo leta 1961 za 55 odst. večji v pri- merjavi z letom 1956. Glede na večjo gospodarsko ak- tivnost računa perspektivni druž- beni plan s porastom skupnega družbenega bruto proizvoda od 13,7 milijard dinarjev na 26,5 mi- lijard ter s porastom narodnega dohodka od 5,6 milijard dinarjev na 10,8 milijard dinarjev ali za 93 odst. V planiranem razdobju se bo povečalo število zaposlenih v so- cialističnem sektorju gospodarstva le za 2700 oseb ali za 34 odst., medtem ko se bo narodni doho- dek na enega zaposlenega v go- spodarstvu povečal od 680 tisoč dinarjev v letu 1956. na 1 milijon dinarjev v letu 1961 ali za 49 Ddst. (Nadaljevanje na 5, strani} Tov. Tito je prereza! trak na cesti Llubliana-Zanr^h STRAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 28. novembra 1958 РорпШпшје sipoY IIIIHOI u Sloueni¡i DRUGO ZASEDANJE AVNOJ, KI JE BILO 29. NOVEMBRA 1943 V JAJCU — LETOS MINEVA TOREJ OD TEGA CASA PETNAJST LET — JE BILO USODNEGA POMENA ZA NADALJNJI RAZVOJ NA- RODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN ZA POVOJNO UREDITEV NASE DRZAVE. RODOLJUB COLAKOVIC NAM V SVOJIH ZAPISKIH IZ OSVOBODILNE VOJNE NAZORNO OPISUJE ZASEDANJE, KAKOR VSE DO- GAJANJE V TEŽKIH LETIH 1941—1945. PRiCUJOCi ODLOMKI GOVORIJO O PIŠCEVI POTI V SLOVENIJO PO ZASEDANJU TER NJEGOVE VTISE, KI JIH JE DOBIL MED SLOVENCI-PARTIZANI. Slovenski tovariši pripravljajo veliko zborovanje v Čr- nomlju, da bi popularizirali sklepe drugega zasedanja AVNOJ. S tem namenom so imeli doslej že okoli osem sto zborovanj in koi^- ferenc na svojem osvobojenem ozemlju. To zborovanje bi bilo tudi manifestacijsko, saj bi morali na njem govoriti tudi tovariši Ri- bar, Vujačič in drugi. Danes smo prisostvovali seji Izvršnega odbora Osvobodilne -fronte, ki je bilo na njej določeno, kdo ho govoril in kakšni naj bi bili govori. Seja je bila kratka in oprqvjjena zunaj, pod smrekami, čeprav smo v ja- nuarju. Dogovoril sem se z Borisem Ki- dričem, sekretarjem Izvršnega od- bora, da še bomo danes odšli v Črnomelj. Po kosilu smo zajahali konje in se odpravili v glavni štab. V glavnem štabu smo našli nje- gove voditelje: komandanta Fran^ ca Rozmana, političnega komisar- ja, Borisa Kraigherja in načelnika štaba Dušana Kvadra. Kmalu je prišel tudi Josip Vidmar, predsed- nik Izvršnega odbora, ki so ga nje- govi slovenski tovariši sprejeli z zbadljivkami: on, ki je tudi v partizanih ves čas nosil civilno obleko in klobuk, in sedaj prvi-, krat oblekel vojaško obleko in škornje, čez ramena pa vrgel br- zostrelko. Šele na večer smo zu- jahali konje in odrinili iz Šemi- čr^j Črnomelj. Čeprav smo prispeli v Črno- melj pozno ponoči, so nas na sedežu okrožnega odbora Osvobodilne jronte sprejeli skoraj vsi njegovi člani. Ti so Kidriča obvestili o pripravah na jutrišnje zborovanje. Storil so vse, da bi prišli kmetje iz okoliških vasi, in vse so predvideli tudi za organi- zacijo zborovanja, celo vojaško glasbo in banket po zborovanju. Med člani odbora so delavci, kmetje, intelektualci. Članica od- bora je tudi kuharica, ki je slu- žila pri krajevnem trgovcu Kore- nu. Starejša, simpatična, odreza- va. Vprašal sem jo, ali ve, kaj je Lenin dejah o kuharicah. »Vem«, je ponosno odgovodila; da bodo sposobne upravljati drža- vo. Ostanek noči smo prebili v družbi igralcev Slovenskega na- rodnega gledališča, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno na osvobo- jenem ozemlju Slovenije. Peli so slovenske in ruske pesmi, arije iz raznih oper, recitirali Prešerna, pripovedovali o svojem partizan- skem življenju, iskreno in duhovi- to. Sele ob zori smo se razšli k počitku. Danes je bilo v zvezi z dru- gim zasedanjem AVNOJ ve- liko manifestacijsko zboro- vanje za Belo krajino. Zborovanje je bilo na večer, toda ljudje so se začeli zbirati že popoldne. Iz oko- liških vasi so prihajale kolone za kolono z zastavami, transparenti in pesmijo ter počasi napolnjevale ne preveč prostrani trg in stranske ulice. Spuščal se je že mrak, ko se je zborovanje začelo. Najprej je mimo tribune po taktu vojaike glasbe prikorakal bataljon neke vojaške enote. Hladi borci, dobro oblečeni, z lepo vojaško držo so napravili dober vtis ter jih je po- zdravilo viharno ploskanje udele- žencev zborovanja. Zborovanje je začel Boris Ki- drič s kratkim govorom, nato pa so govorili dr. Ri- bar, Kardelj, Marko Vujačič, Ed- vard Kocbek, Sulejman Filipovič, Vlado Zečevič in Josip Vidmar. Med govorom sem opazoval samo novo in neznano množico in se trudil, da bi po njenem vedenju dognal, kako reagira na besede govornikov. Vsi govori niso bili najbolj primerni za takšno zbo- rovanje — dolgi, suhoparni, toda občinstvo je poslušalo disciplini- rano ter si prizadevalo, da bi ra- zumelo besede govornikov, pove- dane v sorodnem, a vendar v tu- jem jeziku. Sedeč na tribuni in opazujoč trde kmečke obraze pod seboj, sem razmišljal o sloven- skem narodu. V njem je never- jetno mnogo življenjske sile. Nad dvanajst stoletij so si razni osva- jalci prizadevali, da bi ga uničili kot narod 'in da bi ga kratko in malo zbrisali z zemeljskega površ- ja, pa se je vendarle obdržal. To- da šele v tej vojni je pokazal, če- sa vse je zmožen in kakšne pre- izkušnje je sposoben vzdržati Pritisnjem od nemškega in itali- janskega fašizma, se je dvignil k orožju, v izredno težavnih razme-^ rah ustvaril enotnost 'vseh svojih patriotičnih in naprednih sil, ustvaril svojo državo in vojsko, sredi vojne ustvarja razne kultur ne ustanove — vse to vzbuja spo- štovanje in občudovanje. V pogo- voru s tukajšnjimi ljudmi sem za- čutil, kako se je v vojni rodil no- vi jugoslovanski patriotizem, ti- sto čustvo, ki duhovno združuje in povezuje vse naše narode v bo- ju za boljši jutrišnji dan. To je neocenljiva pridobitev naše revo- lucije, kajti brez tega patriotizma si ni mogoče niti predstavljati obstoja Jugoslavije in njene ju- trišnje graditve na popolnoma nò' vih načelih. Zborovanje se je končalo in ljudje so se razšli z vzklikanjem in pesmijo. Po zborovanju smo prišli k skupni večerji, ki je bilo na njej okoli sto ljudi, med njimi precej kmetov in kmetic, aktivi- stov Osvobodilne fronte iz Bele krajine. Poleg mene je sedela ne- ka kmetica in začela govoriti Srb- .sko. Vprašal sem jo, kje se je ta- ko dobro naučila našega jezika. »Oh, jaz sem že od davno Srb- kinja in se pišem Zora Manojlo- vič. Naši stari so se priselili v te kraje pred več kakor sto leti. Vit- ro in jezik smo ohranili, čeprav rabimo mnogo slovenačkih besed.« To je aktivistka v organizaciji žena. Pripovedovala je, da je osa njena vas organizirana, da so vsi sposobni moški v vojski in da o njeni vasi ni »skrivačev«, to se pravi dezerterjev. Pozno ponoči sem se s Kidričem in Rozmanom vrnil iz Črnomlja v Semič, v glavni štab, kjer smo prenočili. Zjutraj sem se dolgo pogovar- jal z Borisom Kraigherjem, političnim komisarjem glav- nega štaba. Od njega sem zvedel, da se je nemška ofenziva na Gor- ski Kotar končala s tem, da so Nemci prodrli proti morju. Po- skušali so s cest zaviti v gozdove, a so naleteli na odpor in se naglo odpovedali temu, da bi »čistilia ozemlje. Naši so spet v Otočcu, ker Nemci nimajo dovolj sil, da bi držali kraje, ustaši sami pa jih ne morejo držati, Zanimiva je taktika Nemcev na tem področju. Po italijanski ka- pitulaciji so začeli v velikem me- rilu ofenzivo na osvobojeno ozem- lje v Slopeniji. V njej so naše sile izgubile precej težkega orožja, zaplenjenega ob kapitulaciji Itali- je, v njej smo morali zapustiti mnogo osvobojenih mest, prebi- valstvo je mnogo pretrpelo od nemške vojske in domobranske bande, toda tudi nemške izgube so bile tolikšne, da so Nemci po dveh mesecih sprevideli, da ne morejo likvidirati osvobojenega ozemlja. Sedaj si skušajo zagotoviti pre- hod po glavni železniški progi Ljubljana-Trst, zaradi prevoza moštva in materiala v Italijo. Za- radi tega imajo na tem področju večje posadke v mestih, ki veno- mer vpada jo na osvobojeno ozem- lje, a jih naši odbijajo. S tem vežejo Nemci poglavitni del svo- jih sil na ta teren, ter tako va- rujejo progo Ljubijana-Trst. Danes sem dobil v štabu nem- ške časopise. Položaj na frontah je takšen, da Nemci računajo samo še na to, da se bo- do zavezniki med seboj sprli in da bo to preprečilo nemški poraz. Zaradi tega najbrž tako pozorno spremljajo, kaj se dogaja v tabo- ru zaveznikov, in tako vztrajno napihujejo sleherno malenkost. Zaradi sovjetske ofenzive, ki se čedalje bolj širi, je v vladajočih krogih v Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Finski — preplah. Prihaja čas, kot usoda nepodkup- ljiv, ko bo treba odgovarjati za vse zločine, storjene nad svojim in nad drugimi narodi. Odlomek iz knjige Rodoljuba Čolakoviča »Zapiski iz osvobodilne vopte«, V. knjiga, Ljubljana, 1956, Cankarjeva založba, pod na- slovom »V Sloveniji«, stran 125—129. (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ FrUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. VLAJESAVLJEVIC VASILIJ se jc rotili 3. jan. 1902 v Me- ilekti pri Gospiću v Liki. Služ- i)oval je v oro/niški službi po Ju/iii Srbiji nato pa v Sloveni- ji, kamor je prišel leta 1930. Ní'kaj Tasa je služboval v Or- možu, kjer se j(î |)oročil. Ko je izbruliiiila vojna med našo državo in Nemčijo, je službo- val v Celju, a je bil mobili- ziran v vojsko. ГО razsulu ju- j^oslovanske armade, je odšbl v Ormož, kjer je živel pod tu- jim imenom. C)d leta 1941 do 194.3 je bil povezan z OF. Ok- tobra 1943 so ga aretirali sku- kaj s Horvatom Francem, Ma- stenorn Ivanom in Likavcem Ivanom. Zaprli so jih v Ptuju nato so jih odpeljali v mari- borske zapore. Vlajesavljevie ni ostal tam dolgo, moral je na težko pot v lioneentracijsko taborišče Dachau, kjer je pre- živel 22 mesecev lakote in tr- pljenja. Izčrpan je zbolel za tifusom in umrl 22. maja 1945. ZA VEG ALOJZ se je rodil leta 1922 v Krčevini pri Ptu- ju. Oče je bil gostilničar in posestnik, mati Marija pa go- spodinja, po rodu iz ubožne viničarske haloške koče. Go- stilničar Zavec je bil z Marijo drugič poročen. 2e iz prvegai zakona je imel deret otrok. Marijini otroci so spadali т generacijo otrok, ki so bili vzgojeni T šolah in pod mate-« rinim vplivom т nacionalnem duhu. Alojz je napravil dve meščanski šoli, nato pa se je šel učit za zidarja, kjftr je spoznal Staneta, ki je bil tudi zidar in po mišljenju komu^ nist. V prijateljstvu s Stane- tom se je tudi Alojz oprijel novega svetovnega nazora. Za- to je bil Alojz tisti, ki se je po prihodu okupatorja odzval med prvimi klici* Komunistič- ne partije, naj pristopi т OF in gre branit pravice svojega naroda. Skupaj s Hreničfm Karlom in Peršonom Francem je sodeloval pri sabotažnih ak- cijah. Ko je >vermanšaft« or- ganiziral spomladi leta 1942 pohod na partizane т Savinj- sko dolino, se Alojz pozivu ni odzval, ampak se je pridružil borcem L Slovenjegoriškc če- te. Preje je odšel še po puške in ročne granate v Sedlašek k Perneku, ki jih je imel skrite. Alojz je postal pogumen bo- rec. Padel je v borbi pri Most- ju 8. avg. 1942. ZADRAVEC CIRIL se je ro- dil 30. jan, 1919 na Humu. Oče je bil industrijalec т Ormožu, mati pa gospodinja. V šolo je hodil najprej v Ormožu v gim- nazijo pa v Ljubljani in Mari- boru, ki jo je končal z odlič- nim uspehom. Na beograjski univerzi se je nato vpisal na gradbeni oddelek. Leta 1940 se je vpisal na tehnično fakulte- to v Ljubljani, kjer ga je v šestem semestru zajela vojna. Tedaj se je vrnil v Ormož. V jeseni 1941 je odšel k očetu na Hrvatsko, kamor so ga Nemci izgnali. Tu je dobil službo kot geometer, v Varaždinu pri vo- dogradnji. Leta 1944 so ga za- radi delovanja v narodnoosvo- bodilnem gibanju zaprli. Dne 9. maja 1944 so ga v Zagrebu obsodili na 18 mesecev robije in ga 2. junija odpeljali v kon- centracijsko taborišče Nova Gradiška, čez nekaj mesecev pa v ustaško taborišče Jase- novac, od koder se ni ▼mil. (Nadaljevanje sledi) Ddkritfe spominske piiišie u Rogoznici Na dan republike, 29. novem- bra t. L, ob 10. uri dopoldne bo v Rogoznici pri Ptuju odkritje obnovljene spominske plošče he- roju Jožetu Lacku in drugim tovarišem, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za svobodo na- šega ljudstva. Svečanost je pri- pravila organizacija ZB NOV Ro- goznica, sredstva za novo, večjo marmornato ploščo in napise borcêv, talcev in žrtev fašistič- nega nasilja pa je dala občinska organizacija ZB NOV Ptuj. Na slovesnost so povabili zveznega poslanca in člana CK ZKJ tov. dr. Jožeta Potrča in predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Janka Vogrinca. Tudi na prejšnji manjši plošči, ki je bila vzidana na zadružnem domu v Rogoznici in jo je odkril ob občinskem prazniku občine Rogoznica, 8. avgusta 1954, tov. dr. Jože Potrč, je bilo ime he- roja Jožeta Lacka na prvem me- stu. Njegovemu imenu so sle- dila imena neustrašnih političnih delavcev in borcev za pravice delovnega človeka Franca Kram- bergerja, Mihaela Anžela, Jožefe Lacko, Janeza Pukšiča in drugih, doma iz Nove vasi, Žabjaka, Ki- carja, Pacinja in RogOznice. Ker je bila ta plošča močno poškodovana, je bilo potrebno na tem mestu vzidati drugo, večjo, z vsemi Imeni padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega na- silja iz Rogoznice in okolice, kar se je tudi zgodilo po zaslugi ob- činskega odbora ZB NOV Ptuj in organizacije ZB NOV Rogoznica. Kot pričakujejo, se bo tudi tega odkritja udeležil tov. dr. Jože Potrč. Odkril bo ploščo v spomin tovarišem, ki so v borbi za svobodo in socializem žrtvo- vali svoja življenja in zaslužijo, da ohranimo njihova imena na spomenikih in ploščah, sf>omin na njih pa naj ohranijo še pozni rodovi naše domovine in naj bo- do pokojni tudi njim zgled ne- ustrašenega socialističnega pa- triotizma. ^rosiauB u Ptu;u v petek, 28. novembra, ob 19. uri zvečer bo v Ptuju v Titovem domu SVEČANA PROSLAVA ZA DAN REPUBLIKE. Pripravlja jo občinski odbor SZDL Ptuj. Na proslavi bo sodelovala godba na pihala DPD »Svobo- da« Ptuj, vabilu k sodelovanju pa so s« odzvali tudi SO- LISTI OPERE SNG MARIBOR. Slavnostni govor bo Imel pred- sednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Janko V o - g r i n e c. V soboto, 29. novembra, bo oh 10. uri doipoldne PRO- SLAVA DNEVA REPUBLIKE v Titovem domu z «tim spo- redom za obveznike predл'ojašlUBLIKE TO- VARIŠKE POZDRAVE PTUJ, dne 25. novemSra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 4 leta TGA Kidričevo ла 4. obletnico obratovanja Tovarne glinicr in aluminija v KidričeTem je bila v petek, 21. novembra t. 1. dopoldne slav- nostna seja delavskepa sveta. Poîep rlanov delavskega sveia in predstavnikov množičnili organizacij in dnišlev ter tla- nov zbora proizvajalcev obil- ne Ptuj so se io seje udeležili kot gostje tudi predstavniki Okrajnega ljudskega odbora Maribor tov. Jož(; Tramšek. predsednik občine Pi u j tov. Janko Vogrinec. sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj tov. Ivan Kranjčic in predsednik občin- skega sindikalnega sveta tov. Anton Potočnik. Predsednik delavskega sveta tov. • Jože Seguía so je v .svo- jem poročilu zahvalil celotne- mu kolektivu za vse dosežene uspehe in vložen trud ter ga pozval, naj tudi v bodoče upraviëî ime tovarne po po- kojnem Borisu Kidriču, da bo tovarna dosegla še večje uspe- he na vseh področjih dela in skrbi za naše delovne ljudi. V poročilih o uspehih tovar- ne je tovariš Jože Seguía med drugim dejal: >Jasno orientacijo za bodoč- nost imamo tudi že od zad- njih zasedanj delavskega sve- ta, ko smo sprejemali perspek- tivni plan. Napeli bomo vse sile in vpliv vseh organov upravljanja, političnih organi- zacij, vodstva podjetja in sa- mega kolektiva, da bomo plan tudi izpolnili. Da bomo izbolj- šali standard našim delavcem, moramo tudi povečati produk- tivnost. Se bolj kot doslej mo- ramo skrbeti za socialistične odnose v tovarni, za razvoj kadra, za njegovo strokovno usposabljanje itd. Doseči mo- ramo pravilen sistem nagraje- vanja po enoti proizvoda, za kar se že dolgo ogrevamo, ure- diti moramo tarifno politiko in drugo. Približujemo se rekon- strukciji tovarne glinice. za kar so že v teku priprave, pa tudi zgraditvi nove elektrolize. Po rekonstrukciji tovarne gli- nice bomo delali z večjo ka- paciteto. Od 45.000 ton glinice V 1. etapi rekonstrukcije bo- mo prešli na 95.000 ton. V na- daljnji II. etapi rekonstrukcije bomo dosegli 140.000 ton pro- izvodnje letno. To bo že po letu 1961. Investicijski stroški rekonstrukcije so preračunani na nad 5,5 milijard dinarjev. Rekonstrukcija komaj 4 leta stare tovarne je potrebna za- radi spremembe procesa pro- izvodnje in zaradi avtomatiza- zacije tovarne ter potrebnega zmanjšanja stroškov proizvod- nje, ki bodo nižji od sedanjih za okrog 50 odst. Tako se bo- mo v ceni približali evrop- skim normativom, enako v produktivnosti in pri stroških proizvodnje. Rekonstrukcija bo mogoča glede na bilateral- no tehnično pomoč, pogodl)a pa je sklenjena s francosko firmo Pochinoy, ki bo dala na razpolago kompletiTo tehnično dokumentacijo. Naši strokovni delavci bodo šli na strokovno prakso k tej firmi. V perspek- tivnem planu je tudi zgradi- tev še ono oh'ktrolize s kapa- citeto nad 15.000 ton surove- ga aluminija. 1'ako bo dala tovarna л»^ Kidričevem i)o lotu l')61. nad 30.000 ton aluminija. Investicijo za novo elektrolizo bodo znašalo nad 4,5 milijardo dinarjí'v. Zgrajena bo po naj- novejših i/kušnjali in načrtih firme Pechiney.« Po svojem poročilu je tov. Jože Seguía poudaril, da je do- sedanji kolektiv Tovarne gli- ni'ce in aluminija s svojim de- lom in uspehi upravičeval ime velikega revolucionarja in borca za zmago socializma Bo- risa Kidriča in bo tudi v bodo- če sledil iijogovemu svetlemu zgledu. Ol) koncu poročila je odnesla iz sejne dvorane tri- članska delegacija venec pod spominsko i)l()ščo Borisa Ki- driča v avlo upravnega j)oslop- ja tovarno. V kratkem t. j. v soboto, 13. decembra t. 1. bo imelu Tovar- na glinice in aluminija še eno slovQstnost in sicer ob spušča- nju tovarne anodne mase v poskusno obratovanje. Mi lilG Ш nam in siti Nadaljevanje s 1. strani "I Zato nas tako stališče do nas s te strani tudi čudi. (iovorijo, da je treba iti v blok, da bi se tako okrepila fronta socializma in da bi se preprečila vojna. Po drugi strani pa napadajo tako državo, kot je Jugoslavija, ki je ne samo v svoji daljni zgodovini, temveč tudi v najnovejši, v zad- nji vojni pokazala, da je močan činitelj v boju proti reakcionar- jem, proti mračnim silam, proti fašizmu, in ki je * dala ogromne žrtve ter je vedno pripravljena, če bi bilo treba, tudi na nove žrtve za svojo neodvisnost in za ohra- nitev miru. Zakaj mora biti prav taka država objekt napadov, s strani socialističnih držav? Kaže, da jim ni do take Jugoslavije kakršna je, njim je do Jugosla- vije, ki bi bila slep in poslušen instrument v njihovi notranji in zunanji politiki. Kar zadeva naše stike z za- hodnimi deželami, so z vsemi bolj ali manj dobri. Drži, da na Zahodu še zmerom širijo propa- gando proti nam, toda to ni nič čudnega, če pomislimo, da imajo tam drugačen sistem, kapitalisti- čen sistem, mi pa smo sociali- stična dežela. Tam pa si ne de- lajo nobenih utvar o tem. da bomo mi splavali v njihove vo- de. Tisti ljudje v zahodnih de- želah, ki nas nimajo radi in ki v propagandi kar naprej napa- dajo nas in našo deželo, poče- njajo to zato, ker mislijo, da bodo tako oslabili ne samo nas, marveč tudi socialistične šile na- sploh. In vendar ne glede na to, vzlic temu, da imajo nekatere zahodne dežele naše emigrante, da jim plačujejo za propagando, ki jo širijo proti nam, itd. Ima- mo dobre stike s temi deželami, ker imamo z njimi tudi nekatere skupne koristi. V tem, kar pomeni za nas skupno korist, mi z njimi tudi sodelujemo. Toda mi sodelujemo na pr. s Sovjetsko zvezo, oziro- ma se strinjamo z njo v raznih vprašanjih mnogo bolj kakor z Zahodom. V nekaterih stvareh pa se strinjamo z Zahodom. In vendar Zahod meni, da zato, ker se strinjamo tudi s Sovjetsko zvezo, ni treba zdaj potisniti od sebe Jugoslavijo ob stran in po- staviti proti naši deželi sovražno fronto. Na Zahodu nekako bolj realno gledajo na to. Mi pa me- nimo, da je treba sodelovati in mi sodelujemo s Francijo, z Bri- tamjo in z Ameriko, z vsemi te- mi deželami sploh. Reči moram, da uživa Jugoslavija zaradi tak- šne svoje politike, zaradi politi- ke koeksistence in sodelovanja med raznimi deželami velik ugled med narodi teh dežel na Zahodu, če pa uživa naša dežela pri teh narodih tako velik ugled, tedaj se morajo tako usmeriti tudi voditelji tel! dežel. O delu civilne zaščite v Ptuju Civilna zaščita je ena izmed dolžnosti državljanov, ki jo imajo v zvezi z narodno obram- bo. Današnji pojem civilne za- ščite je širši in ne obsega samo ukrepov, s katerimi se prepre- čuje ali omejuje človeške žrtve in materialna škoda letalskih napadov in drugih sovražnih akcij. Njena naloga v mirni dobi je prav tako važna, ker mora biti organizator in stro- kovni usmerjevalec ter sveto- valec pri obrambi prebivalstva pred naravnimi nesrečami in nezgodami, katere povzroča de- lovno udejstvovanje ljudi. Ško- da, ki jo povzročajo nesreče ali ki grozi zaradi nesreč, lahko z organiziranimi preventivnimi in drugimi ukrepi preprečimo ali bistveno zmanjSamo. Tako delo pa ima uspeh le s smotrno organizacijo in pravilno upora- bo tehničnih sredstev, kar je vse združeno v civilni zaščiti. Organizacija civilne zaščite je naslednica protiletalske zaščite, ki je bila ustanovljena z uredbo o protiletalski zaščiti leta 1948. Letos praznuje torej desetletnico svojega obstoja. Da ta jubilej dostojno pro- slavi, pripravlja za dne 20. de- cembra proslavo, ki se bo vršila v ptujskem gledališču. Proslava ima namen prikazati dosedanje delo, pomen in naloge civilne zaščite ter najzaslužnejšim čla- nom, ki v civilni zaščiti sodelu- jejo od začetka, dati priznanje. Pred proslavo bo v dneh 18. do 20. decembra v sejni dvorani magistrata razstava raznega orodja in pripomočkov, kakor tudi slike iz dela civilne za- ščite. Podobne proslave bodo tudi po ostalih krajevnih in indu- strijskih enotah. L. V. dm ■■ J" ravie nasih uudi Družbeni plan občine Ptuj je določil naloge in smernice razvoja zdravstvene službe za dobo 1957 do 1961. Družbeni plan je upošteval v stvari sta- nje zdravstvene shižbe do leta 1957. Po družbenem planu jia je treba nadalje od 1957 do 1961 ustvariti načrtno vso zdravstveno službo in povečati zmogljivost zdravstvenih zavo- dov. Pri toni načrtnem delu je treba jemati v obzir bistvene spremembe strukture prebival- stva s tem, da se bo ta spre- menila v korist nekmečkega prebivalstva, število zdravstve- nih zavarovancev pa znatno povečalo. Upoštevati je nada- lje predvideno splošno zdrav- stveno zavarovanje kmečkega prebivalstva, ukinitev zasebne zdravstvene prakse in neza- dostno stanje preventivne zdravstveno službo in stanje zdravstvenoga kadra. Zaradi tega je treba ustvariti tako omrežje zdravstvene službe, ki bo zadoščalo pred^'^idenim po- trebam glede na zdravstveno stanje prebivalstva v občini. Pri taki ureditvi omrežja zdravstvenih zavodov je prven- stveno dati poseben poudarek preventivni zdravstveni službi s tem. da se zdraAi^stvene za- vode na novo ustanovi tam, kjer so najnujnejše potrebe po zdravstveni zaščiti. Obenem je izpopolniti preventivno službo tudi v že obstoječih preventivnih in ambulantnih zavodih in drugih strokovnih enotah. Prav tako jo nujno ustanoviti obratne ambulante "pri gospodarskih organizacijah z nad 500 zaposlenimi ter uspo- sobiti že obstoječe ambulante, da bodo izboljšale svoje sto- ritve. Ustanavl janje novih zdravstvenih zavodov in izpo- |)olnitev že obstoječih mora biti tako urejeno, da bodo zdravstveni zavodi na območju občine povezani v eno funk- cionalno enoto. NOVE ZDRAVSTVENE POSTAJE Da bo to uresničeno, bo v planiranem razdobju potrebno ustanoviti zdravstvene postaje v Podlehniku, Juršincih, Tr- novski vasi, Lešju in Goriš- nici. Za izvedbo te naloge bo potrebno adaptirati zgradbe v Podlehniku, Juršincih in Go- rišnici, v Trnovski vasi in т Lešju pa zgraditi nova poslop- ja. Zdravstveni dom v Ptuju bo preuredil in povečal dejavnost tako, da bo do leta 1961 ure- jene polog splošnih ambulant tudi specializirano ambulante. Obstoječa zdravstvena domova Ptuj in Kidričevo bosta hkrati povečala in zboljšala zdrav- stveno in tehnično raven svo- jih storitev z modernimi instru- menti in specializiranim zdrav- stvenim kadrom. Preventivno zdravstveno službo bo potrebno izpopolniti in organizirati. V ta namen bo- do ustanovljene posvetovalnice v Grajeni, Desterniku, Vito- marcih, Juršincih. Trnovski va- si. Vidmu. T,ešju. Leskovcu, Se- lah, Gorišniri in ATajšperku. Prav tako bo potrebno izpo- polniti babiško službo in na- mestiti zadostno število babic, predvsem v Slovenskih goricab in Halozah ter preko njih or- ganizirati zdravstveno in pre- ventivno službo. Za izvršitev gornjih nalog bod(i znašala skupna investi- cijska sredstva za zdravstve- no omro/ie občine Pinj 155.000.000 dinarjev. Ko vidimo z navedenim na- logo in smernice zdravstvene službo po družbenem planu, ugotovimo že danes, da se plan že v letošnjem lotu vsestran- sko uresničuje. V zdravstve- nem domu v Ptuju že poslu- jejo danes 4 splošne ambulan- te in 6 specialističnih ambu- lant. to so ginekološka, pedi- atrična. okiilistična. ontološka, internistično in nevrološka in v naikraišom času tudi že rentgenološka. Tudi zdravstve- na postaja Podlehnik je v ce- loti pripravljena, da prevzame svojo funkcijo zdravstvene službe za svoj okoliš, in tudi v vseh ostalih nalogah se plan načrtno izpopolnjuje. >BREZPLACNO« ZDRAVLJE- NJE NI BREZPLAČNO Pri vsem tem pa tudi ni pre- zreti dejstva, da občinski ljud- ski odbor izdaja letno za zdravljenje raka, spolnih bo- lezni, tuberkuloze, nalezljivih in duševnih bolezni bolnikov ne glede na njihovo socialno stanje in vseh otrok do 5 let, kakor je to določeno s pred- pisi najmanj 70 milijonov di- narjev. Ogromna večina prebival- stva pozna to zdravljenje in ga često posamezniki imonu- ;ojo >brezplačno zdravijonjo«, ci pa kakor vidimo, ni prav nič brezplačno, ker zadevne stroške plača v celoti občina. Tako se največji del sredstev, zbranih od prebivalstva in iz gospodarstva zopet vrača v ko- rist prebivalstvii preko >broz- plačnega« zdravljen.ia. social- nih podpor, štipendij itd. Jovi SEJA PREDSEDSTVA SZDL SLOVENIJE Predsedstvo SZDL Slovenije je na svoji seji 20. novembra razpravljalo o nekaterih orga- nizacijsko-političnih problemih organizacij in vodstev SZDL in ugotovilo, da zahtevajo let- ne konference osnovnih orga- nizacij, volitve v za^Jružne svete, združevanje nekaterih občin in še druge politične akcije, ki so v teku, zlasti pa dejstvo, da je prihodnje leto kongresno leto SZDLJ, smo- trno usmerjanje in akcijsko usposabljanje organizacij SZ- DL. Rimski most v Piajn Ko raste novi most čoz Dra- vo in se ob pogledu nanf spo- manjamo prejšnjih dravskih mostov v Ptuju ter se spra- šujemo po njihoA'i usodi, so pa spomnimo tudi prvega znane- ga mostu, tistega iz prvih sto- letij našega štetja. Kakor vemo še iz šole, je bil Ptuj pred nekako dvatisoč leti veliko mesto in važno upravno središče v okviru ve- like rimsko državo; Za svoj po- men se je moralo to mesto v nemajhni meri zahvaliti ugod- ni legi. Zraslo je namreč in se razvilo ob prehodu čoz Dra- vo in ta prehod je dajal mo- stu svoj pečat v skoro potih stoletjih obstoja rimsko drža- ve in še dalje. Skozi Ptuj je namreč tekla cesta, ki jo ve- zala središče države — Italijo z obmejnimi pokrajinami in samo mejo ob Donavi. Ta cesta je tekla na področju mosta ta- kole: V mesto je prišla, kjer prihaja današnin cesta iz Pra- gerskega. in tekla nato naprej proti Dravi nekoliko sevorne- je od nje._ Na levem bregu Drave pa je nadaljevala svoj tek po današnji Prešernovi ce- sti. Potek te ceste те natanko ugotovljen po njenih sledovih, ostalih v zemlji. V zemlfi so nam bili ohranjeni pa tudi slo- dovi mostu, ki je popeljal to cesto T enega na drugi breg Drave in te je v marcu leta 191^ odkrila lopata arheologa. Na desnem bregu Drave, prav nasproti vojašnice neka- ko 600 m severneje od starega lesenega mostu, so iz mrtvega dravskega rokava dvignili ve- like kvadre obklesanega kam- na, kose napisa vklesanega v kamen, in zoglenele hrastove hlode. Vse to gradivo je bilo od starega rimskega mo«itu. kar nam posebej zgovorno pri- ča še napis. Ta obsega del ce- sarskega naslova, črke pod njim pa se morejo dopolniti. V celoti nam ta napis govori o tem, da je dal odon rimskih cesarjev iz začotka II. stol. n. št. most popraviti ali obnoviti. Most pa je bil brez dvoma zgrajen v času, ko je nastalo tudi mesto, to jo v prvih lo- tih našega štetja. Most jo bil prvotno A'orjotno losen, pozne- je pa je bil iz rezanega kam- na. Obklosani kvadri in hra- stovi hlodi nam to dokazujejo. Gradivo mostu je bilo naj- deno mod današnjim desnim bregom Drave in mlinom ob Stiidenčnici. To jo voriotno ob onem tudi celotna dolžina mo- stu in mesto dravsko struge prod dva tisoč loti. Drava je tokom stoletij namreč večkrat spremenila svoj tok in tako ga jo po razpadu rimskega mostu prenesla bliže današnjemu mo- stu. kar nam pričajo tudi najd- bo rimskih kipov pod stenami muzeja v strugi. Ko je po desetletjih hiranja umrlo staro rimsko mesto Ptuj, je razpadel tudi most, ki so ga zgradili tedanji prebi- valci. Novi most srednjeveške- ga Ptuja je zrasel drugje, ka- kor je pač premaknila Drava svojo strugo. Ostanki rimske- ga mostu, ki so prišli ob izko- pavanjih na dan, so shranjeni v Mestnem muzeju in nam pri- čajo o podobi našega mesta v davni preteklosti. T. ATikl Kolesarji so nagradili cestarja Na svojevrstno zamisel so pri- šli delavci iz Kidričeva, ki se dnevno vozijo s kolesi na delo iz Leskovca in nazaj domov. Spotoma vidijo cestarja tov. Jo- žeta Poslančiča, ki je v službi pri Upravi za ceste OLO Mari- bor, Cestno nadzorništvo Ptuj, starega 45 let, ki pridno skrbi za pravilno posipanje ceste in za odtekanje vode, zasipava razko- panine na cesti in skratka, vzor- no skrbi za svoj sektor ter je izredno vesten v službi. Dogo- vorili so se, da ga bodo za dan Republike nagradili iz lastnih sredstev. In res, ob zadnji plači so zbrali 2000 din in dali pre- senečenemu cestarju tov. Po- slančiču nepričakovano denarno nagrado za nadaljnjo vzpodbudo tudi s strani koristnikov ceste, ki najbolj občutijo, če je cesti- šče v redu ali ne. To je gotovo edinstven primer v Sloveniji, da bi delavci ^ ko- lesarji opazili marljivo delo ce- starja in ga tudi nagradili s pri- merno nagrado. Pravijo, da bodo tako nagradili tudi drugega ce- starja vzdolž njihove poti v službo, če se bo tako izkazal kot tov. Poslančič. Zelo so bili presenečeni takega načina pozornosti napram svoje- mu uslužbencu na Cestnem nad- zorništvu V Ptuju, kjer pozna- jo tov. Poslančiča kot marljive- ga in vestnega cestarja in so z njim vred ponosni, da uživa tudi med koristniki ceste tako spo- štovanje in ugled, ^ P. F, Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTT'J, dnp 28. novwibra 1S>ÍW VEČ KMETIJSKIH PRIDELKOV, VEČ INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV — BOLJŠE ŽIVLJENJE — VSAK SVOJ DELEŽ V SKUPNIH NAPORIH — CENEJŠA HRANA — PRIHRANKI ZA OSTALE POTREBE — RAZBREMENJENA GOSPODINJA — NOVE OBLIKE DRUŽBENE PREHRANE — PREHRANA VEČJIH MEST — BOLJŠA HRANA — POVEČANA STORILNOST — NEKAJ IZ SKUPNEGA ŽEPA. NEKAJ IZ NAŠEGA LASTNEGA Višji življenjski standatxi je posta! ena izmed 'ključnih nalog gospodar.stva. Višj; standard po- menja rudi boljše življenjske pogoje družne, toda za dosego tega so potrebna ustrezna sred- stva. Tu se nahaja vse v medseboj- ni odvisnosti. Če sta večja indu- st5;ijska, zlasti pa kmetijska pro- izvodnja ter produktivnost dela temelj za rast in razvoj višjega življenjskega standarda ter bolj- šiih življenjskih in delovnih po- gojev množic, potem so obratno tudi višji standard in boljši de- lovni in življenjski pogoji mno- žic prav tako {xxtrebni za na- daljnje naraščanje proizvodnje delovne storilnosti. VII. kongres ZKJ je izredno pomemben tud,; za.ijadi tega, ker je v programu ZKJ jasno in od- ločno stiliziiral te težnje delov- nih množic Jugosilavije v obMk; ključnih nalog in smotrov naše socialistične družbe. K uresniče- vanju teh nalog so {>okliicni vsi, "kakor družbene organizacije tako tudi hišni, potrošniški, delavski, zadružn. 'n drugi sveti ter organi ljudske oblasti, saj so vsi našteti v bistvu instrumenti istih dr- žavljanov im istih njihovih teženj po ustvarjanju višjega življenj- skega standarda. Stanovanjska skupnost - predvsem organkator boljše in cenejše potrošnje Naloga komune kot združenja proizvaijailcev in potrošnikov je, da v tej smer,: planira in usmerja proiizvodnjo in potrošnjo. Delav- ski in zajdružni sveti naj kot združenja proizvajalcev stopnju^ jejo svoje na.pore v smeri ne- nehnega naraščanja proizvodnje in delovne storilnosti. Hišni in potr4)šniški sveti, zilasti pa novo- formirane stanovanjske skupnosti, pa naj kot združenja prebival- cev-ipotrošniikav neikega doiločene- ga stanovanjstkega področja usmerjajo svojo borbo predvsem za zagotovitev boljše, cenejše in uspešnejše preskrbe in potroš- nje. Vsak posameznik se lahko tako v svojem poklicnem in iz- venpoiklicnem udejstvovanju pra- vilno vkljiuči v skupne napore za izvršitev naših ključnih nalog, saj ni nikogar, ki ne bi želel boljših živlijenjsikih in dMovnih pogojev, ki ne bi kjerkoli pri- sipeival svoj delež k učinkovitej- šemu uresničevanju višjega stan- darda. Zlasti je pomembno dejstvo, da dobiivajo s to zavestno in jas- no usmeritvijo stanovanjske sktipncsti (pa tudi hišni sveti) mnogo boljšo, širšo in bogatejšo vsebino udejstvovanja. Kot orga- niizatorji boljše 'in cenejše pre- skrbe in potrošnje prebivailstva določenega stanovanjskega pod- ročja naj nuddjo delovnemu člo- veku in njegovi družini večje, boijše in cenejše usluge na vseh področjih, kajti tako se bo рк>- večala realna vrednost delavčeve plače ;n s tem tudi njegov živ- ljenjski standard, delovna s|X)Sob- nost in storilnost. Pomen In vloga podru- žabljenega tehničnega gospodinjstva Kot samoupravni organi potroš- nikov streme stanovanjske skup- nosti predvsem za razbremenit- vijo delavčeve družine, konkretno zlasti za razbremenitvijo zapo- slene žene in matere. Bežen pogled na zgodovinski razvoj družine nam jasno priča, da družine niso več — kakor ne- kdaj — zaključene proizvodne in potrošne enote. Industrijja pre- vzema vedno več raznih proiz- vodnih del, ki so jih opravljali prej člani družine v domačem krogu. Tako so domača usnjar- ska, čevljarska, teikstilna, obla- čilna in druge obrti že skoraj popolnoma izumrle zaradi lažje- ga, hitrejšega in cenejšega indu- strijskega načina proizvodnje vseh teh izdelkov. Posamezni člani družine se sedaj vključu- jejo v proizvodnjo izven družine, a družine postajajo vedno bolj le — potrošne enote. Razvoj s tem še ni končan. Tudi ddočene gospodinjske de- javnosti, ki zaposleno mater in ženo danes doma še močno obre- menjujejo z raznimi opravili indi- vidualnega gospodinjstva, se prav tako vedno bolj prenašajo na večja skupna področja, kajti po- družabljena tehnična baza gospo- dinjstva lahko opravlja take de- javnosti mnogo hitreje, bolje in — ceneje. Razen tega podružab- Ijeno gospodinjstvo razbremenju- je ženo kot edinega človeka, ki je moral doslej skrbet; za dru- žinsko gospodinjstvo ter jo kot enakovrednega člana dnižbe vključuje uspešneje v krog pro- izvajalcev. Program ZKJ jasno govori, naj se v okviru stanovanjske skup- nosti in tudi v okviru komune zavestno podružbi tehnično go- spodinjstvo. ■'''»mu je predvsem namenjena družbena prehrana? Da ne bo zmotnega mnenja. Uvajanje družbene prehrane ne pomenja kakršnega koli prisiilne- ga opuščanja privatn;h gospK>dinj- stev. Ne! Vsaki družini je pre- puščeno, da se glede na svoje družinske, stanovanjske in druge razmere ter pogoje, zlasti pa gle- de na finančno kalkulacijo, sama odloči za tisti način prehrane, ki ji najbolj ustreza. Pri nas je družbena prehrana že razvita v najožji zasnovi v otroških vrtcih, v šolskih in in- ter natskih kuhinjah, v širših obli- kah pa zlasti v nekaterih gospo- darskih organizacijah. Sedaj se pa uveljavljajo nove oblike od- prte družbene prehrane, ki bi zaradi večje koncentracije teh- nične mehanizacije in sodobnejše organizacije dela lahko nudile mnogo večjemu številu potrošni- kov cenejšo izbiro okusnejše hra- ne v raznih načinih jKistrežbe. Poglejmo samo Ljubljano! Dan za dnem odhaja na tisoče mladih samskih delavcev na delo brez toplega in izdatnega zajtrka. Dan za dnem prihaja iz raznih krajev v Ljubljano na delo okrog 7 ti- soč delavcev, ki so pog^osto ob zelo na,FK>mem in odgovornem delu ves dan brez vsake tople hrane, kot da je človeški organi- zem edini stroj na svetu, ki lahko dobro an uspešno dela brez potrebne nege in goriva. Zaradi stanovanjske krize in stiske nima več kot 14 tisoč ljub- ljanskih gospodinjstev lastnega ognjišča in možnosti, da si uredi ustrezno individualno gospodinj- stvo in prehrano. Na deset t'soče je tudi otrok iz družin, ki nimajo možnosti, da bi v pretesnih sta- novanjskih razmerah dobivaili res zadostno in ustrezno hrano, kot jo zahteva njihov hitro razvija- joči se organizem. Podobne so tudi razmere v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, Mariboru, Kranju in se v neštetih drugih velikih indu- strijskih središčih. In prav tem je predvsem namenjena ustrezna, okusna lin cenena hrana v druž- beni prehrani. E^av zarad' tega posegamo zadnje čase vse aktiv- neje na področje družbene pre- hrane. V Zr en jan inu na primer obratuje кцМпја, ki vsak dan pripravi okoli 5 tisoč kosil za razna podjetja, internate, šole in druge manjše menze. Tudi v Ze- nic. rn še marsikje je nastalo uspešno gibanje za zboljšanje družbene prehrane, kajti pravil- na, zadostna in cenena prehrana delovnega človeka ni več le nje- gova zasebna zadeva. To je — zraven stanovanja — eden izmed temeljnih problemov naše na- predne v družbene skupnosti, naše socialistične družbe. Veliko zanimanje za družbeno prehrano Da bi ugotovili stvarne potre- be po obstoju takega obrata ka- kor tudi njegovo začetno in po- znejšo kapaciteto, iniciatorji upo- rabljajo sistem anket ranja. Ob- iščejo večje gospodarske organi- zacije na določenem^ področju. Zammajo se za število zaposle- nih ter za način in kakovost nji- hove prehrane. Hkrati prikažejo vlogo, koristi in prednosti druž- benega načna prehrane ter po- men vpliv pravilne, kalorično ■'П vitam-nrko ustrezne tooie hrane na kv8ii'teto in storilnost dela. N-kcpar ni težko p'-epričst, da bi zdaten zajtrk pred d-Vm. top'.a madica sred; delwnega časa .n drugi ustrezni obroki dnevne prehrane vsekakor ugodno vph- vali na telesno in duševno razpo- loženje otroka v šoli kakor tud. delavca ak uslužbenca pr; delu. Zmanjšali bi se razmeroma vi- soki odstotki obolenj. Zaradi večje duševne zbranosti in ve- drega razpoloženja bi se nedvom- no zmanjšalo tudi štev.lo obrat- nih nezgod, obratno pa bi bili delovna storilnost in kvaliteta izdelkov večji, a vse to bi zopet pozitivno vplivalo na nadaljnje dviganje standarda. Kako, kje in s čiru začeti? o prednostih takega obrata družbene prehrane smo si vs; edini, toda problem je: kako, kje in s čim začeti, kje dobiti po- trebna sredstva za realizacijo take vsestranske koristne in po- trebne zamisli? Brez potrebnih materialnih osnov za realizacijo bi ostale še tako krasne zamisli le — želje. Od 8 raznih virov pridobivanja potrebnih finančnih sredstev za stanovanjske skupnosti, so za družbeno prehrano, ki je v bistvu obrat stanovanjskih skupnosti, vsekakor najpomembnejši pri- spevki gospodarskih organizacij, saj delavski sveti samostojno razpolagajo z določenimi sred- stvi. Prav tako je pomemben vir tudi samostojni prispevek držav- ljanov in potrošnki bodo — o tem ni nobenega dvoma — prav radi prispevali m plačevali usluge družbene prehrane, če bodo te boljše od dosedanjih ter tudi — cenejše.. Pri realizaciji tel pobud stano- vanjskih skupnosti je važna tudi p>omoč občinskega gospodarskega sveta, delavskih svetov ter d;,- re'ktorjev podjetij. Pomoć: b3seda ira dejon e Med štirinajstimi novimi pred- sedniki svetov Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, smo si naj- prej izbrali predsednika sveta za socialno varstvo za razgovor o dosedanjih najbolj perečih problemih tega področja v obči- ni in o perspektivah njihovega reševanja v prihodnjih letih. Predsednica tega sveta tov. Milica Vučakova nam je odgo- vorila, da je ob bežnem pregle- du stanja socialnega varstva v občini v minulih 13 letih po osvoboditvi prišla do zaključka, da bo imel sedanji svet prav to- liko dela kot doslej vsi organi, ki so delali na tem področju. Razprave o pomoči potrebnih so \iedno povezane z razpravami o razpoložljivih sredstvih socialne- ga varstva. Zanj ni nikdar do- volj sredstev, čeprav gredo v te namene stotine milijonov. Skrb za stare in onemogle, za parti- zanske otroke brez staršev, za zanemarjene otroke brezbrižnih staršev, za otroke pijancev, lo- čencev, za otroke pri rejnikih itd. je neizčrpna. Poleg njih je treba še skrbeti za otroke, ki študirajo, ki se učijo raznih po- klicev. na otroke, ki potrebujejo obroke hrane v šoli. na tbc bol- ne, na otroke v raznih domovih. Skratka je treba reči, da se za obe roki .socialnega varstva krep- ko primejo in držijo vsi, ki jim je družbena skrb in pomoč edi- na močna pomoč in opora. Letno je potrebnih za najnujnejše pri- mere nad 25 milijonov dinarjev občinskih sredstev, ki se izčrpa- vajo na več kot 15 načinov. To področje bo tudi v bodoče ostalo polno problemov, saj nam jih vsakodnevno nakazujejo sa- mi občani, družbene organizacije in društva, organi oblasti, šole, vrtci, torej vsi, ki vedo, da ob- staja naš svet in da se loteva , vseh vprašanj s svojega področ- ja z namenom pomagati, kjer .je pomoč naše skupnosti edina in nujna. Tov. Vučakova je dalje dejala, da ne zadošča, da vsi samo kažejo na obstoječe so- cialno-varstvene probleme in jih prepuščajo svetu v reševanje, edino razsojanje in odločanje, pa tudi ukrepanje, ko je to prav tako skrb vseh društev in orga- nizacij. Kdor probleme odkrije, pozna njihov izvor, njihove vzro- ke in {Xöledice, ta tudi najlaže najde najpravilnejšo obliko p>o- moči. To ni vedno samo denar. Včasih zaleže tudi dobra bese- da, da se marsikje izboljša skrb za starega in onemoglega, za otroka, šolarja, vajenca, siroto itd. Mnogokje moralna pomoč veliko več zaleže kot denarna. Kjer sta potrebni obe, je pač potrebno z obema pK>magati. Po mnenju tov. Vučakove so v občinskem svetu za socialno varstvo asebnosti, ki so tekom minulih 13 let dobro spoznale ves teren in vse probleme in je prepričana, da bo ob njihovem sodelovanju in opori ter pomoči vse naše javnosti v bodo» ob razpoložljivih sredstvih rešiti najnujnejše probleme in se sproti lotevati primerov, ki jim je tre- ba tako ali drugače priti naproti in jim najti izhod iz stiske, kjer si ljudje sami ne vedo in ne morejo pomagati. V. J. Jabolka s pomarančnim okusom švedski biologi so z vrsto po- skusov uspeli vzgojiti jabolka z okusom pomaranče in hruške z okusom jabolka. Sadovi njihovih prizadevanj so tako čudoviti, da napovedujejo pravo »sadjarsko revolucijo« — v nekaj letih, ko bodo njihova drevesa primerno zrasla. Seveda je najbolj preprosto na- saditi pomarančna drevesa in por čakati na sadove, če želimo pri- delovati pomaranče. Toda te uspe- vajo samo v toplem podnebju, jablane pa rasto v zmernem pod- nebju dn razmeroma visoko proti severu. Križanec med jablano in pcmarančevcem bi imel tudi še mnogo drugih prednosti: jabolko je mogoče mnogo laže in ceneje predelati v marmelade in sadne sckove, da se tudi laže in udob- neie jesti kakor pomaranča. Hruška z okusom jabolka na pravzainrav nima pravega ja.bolč- nega okusa, smpaik je nov sadež z novim okusom; če bo šlo po sreči, bo nem.ara novi sad v pri- hodnjih letih obogatil sadni trg. Najvažnejša nesloga združenih KG: smotrno izko- riščanje kmetijskih površin * Padlje - hmeljar- sko središče v Dravski dolini V .sredo je bilo na OLO v Ma- 'iboru posvetovanje kmetijskih strokovnjakov in direktorjev KG nariborskega okraja. Posvetova- nje je vodil predsednik Združe- nja KG za severovzhodno Slove- nijo Stane Škof, udeležili pa so se ga tudi predsednik GZZ Slo- k'enije Jože Ingolič, predsednik OLO Maribor Jože Tramšek in predsednik OZZ Jože Globa^čnik. Na včerajšnjem posvetovanju se v glavnem razpravljali o in- vesticijah in o smereh proizvod- nje na zadružnih KG v Radvanju, Kidričevem, Osojniku, Zrkovcih, Lepem dolu in Lenartu. Na ome- njenih kmetijskih gospodarstvih bo^ treba v prvi vrsti pripraviti načrte za smotrno izkoriščanje obstoječih kmetijskih, posebej še njivskih površin, tako da bodo lahko usmerjali kmetijsko proiz- vodnjo. Tako bodo na posameznih gospodarstvih usmerili kmetijsko proizvodnjo na živinorejo, trav- ništvo, prašičjerejo, žitarice, vrt- narstvo in ostale njivske kulture. S tem v zvezi bodo morala združena KG čimprej pripraviti obnovitvene načrte in zaprositi za investicijska posojila. Govorili so tudi o gradnji sta- novanj pri združenih KG. Tako bo dala republiška investicijska bank^ na razpolago najbrž okoli 20 milijonov dinarjev, medtem ko bo s sredstvi pomagal tudi OLO Maribor. Živahna razprava se je razvila tudi okoli uvajanja me- hanizacije na KG m o gradnji f>otrebmh skladišč za kmetijske pridelke. Tako bi potrebovali no- va skladišča najprej v Kidriče- vem in Ptuju, kasneje pa tudi na ostalih KG. Letos in na pyomlad bodo KG v mariborskem okraju uredila od 80 do 90 ha zemljišč. Posebno bodo pospešili obnovo hmeljišč v občini Radlje, ki naj bi postala hmeljarsko središče v i>ra.vakî dolini. Pričakujejo, da bodo v Radljah do leta 1961 zasadili s hmeljem okoli 40 ha površin. Ob- novo hmeljišč bodo pospešili tu- di v Mežiški dolini, medtem ko bodo ostala KG obnovila vse po- vršine, ki jjh imajo v programu. zi- (Po »Večeru«) Pomembnost 30 minut Kratko je razdobje ene ure in vendar, kaj se v tem času vse dogodi! Zemlja se pomakne okoli sonca za 1776 km. Na nje- no površje se vsuje 400.000 zvezdnih utrinkov in meteorjev. Sputniki in Explorer j i si jo v tem času temeljito ogledajo. Na njej zdivja povprečno 1800 ne- viht. Umre 4600, rodi pa se 5400 ljudi. V eni uri odhiti po ze- meljski površini 1141 milijonov poštnih pošiljk z znamkami v vrednosti ene milij,arde dinar- jev ter odbrzi 114.000 brzojavk. Človeško srce udari v 60 minu- tah povprečno pet tisočkrat. HltrsfB, UBČ in bolfše (Nadaljevanje s 3. strani) Iz tega sledi, da računa občin- ski perspektivni družbeni plan s povečanjem delovne produktivno- sti, ki bo znašala najmanj 8 odst. povprečno letno. Na tej osnovi bo mogoče uresničiti tudi cilje, ki jih postavlja perspektivni družbeni plan glede povečanja osebne po- rabe prebivalstva za 7 odst. letno. Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Ptuj za razdobje 1957 do 1961 bo v najkrajšem ča- su objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor tako, da bo na raz- polago vsem gospodarskim in družbenim organizacijam ter po- sameznikom. ki naj s praktičnim delom in preko izvajanja svojih pravic pripomorejo k izpolnjevanju nalog, ki jih postavlja občinski perspektivni družbeni plan. Izva- vanje svojih pravic, predvsem pri trošenju in delitvi sredstev, bo treba usmerjati k nenehnemu ja- čanju materialne osnove družbe- nega upravljanja, razvijanja ini- ciative zaposlenega prebivalstva in večanju odgovornosti v razpola- ganju s sredstvi. Taka dejavnost bo učinkovito vplivala na jačanje in razvoj socialističnih odnosov in s tem na hitrejši razvoj proizva- jalnih sil. kot negiben predpogoj za usriešno izvajanje perspektiv- nega plana. _ Sodobno urejena kuhinja Zavoda za napredek gospodinjstva v Mariboru PTUJ, dne 2ß nwembira P'UJSKI TEDNIK жгап 5 Ob knjižni akciji v ptujs ki občini Razlika med znanstveno in ljudsko knjižnico že iz doslej navedenega se ja^no vidi, da knjižničarjev posel ni tako lahek, da ne obstaja sa- mo v ljubosumnem varovanju knjig. Razmerje knjižničarja do knjiig se primerja družinskemu odnosu, vendar to ni ljubezen matere, ki je najsrečnejša, kadar ima sivoje ljube zbrane okrog se- be. To je čustvo očeta, ki hoče, da opravljajo njegovi siinovi svoje delo, pa četudi se zato razkrope. Ta prispodoba nam kaže, da je knjiižničar Item bolj zadovoljen, čim več knjig krož: med bralci. Drugače je to v znanstveni, štu- dijski knjižnic:,, ki ima tudi ar- hivçilni značaj in mora čuvati knjige za bodoča рк>ко1епја.. V znainstveni knjižnici se knjige ne smejo razbiti, zlasti ne originalna prvotiski naših pisateljev, ki po- stajajo že redkost. Dasi mera tudi Ljudski knjižničar negovati zaupane mu knjige, vendar ka- žejo razbite knjige, da knjižnica uspešno opravlja svojo nalogo. Skrb za širjenje dobre knjige Odveč bi bilo poudarjati po- men, ki ga ima ljudska knjižnica za socialistično družbo. Dolžnost nas vseh je, da priporočamo obisk knjii'žnic in čitalnic. Del propa- gande opraivlja Oahko knjižničar sam, najlaže v živem stiku s či- tateljem. Dober knjižničar bo znal-vzbuditi zanimanje za knji- go, ki je primerna bralčevi sta- rosti, njegovemu poklicu in iz- obrazbi. Knjižna agitacija Bralce začetnike, ki berejo brez reda, mora knjižničar neprisilje«- no navajati k s.istematičnem_u branju. Med sredstva za širjenje zanimanja za knjige sodijo tud: bralni krožki, kjer se čitajo raz- na zanimiva dela ali pa samo od- lomki. širšemu krogu ljudi siu- žiijo bralni večeri, kjer se tudi berejo odbrani odstavki in po- jasnjuje pisateljevo delo. Dobra zamisel je organizacija bralnih večerov na vasi. Razna opravila na vasi, kot • n. pr. Mčkanje ko- ruze, luščenje bučnic, preja in podobno, se izkoristi za čitanje koristne knjige. Širšega pomena so Iknjižnii' večeri, ki imajo že značaj prireditve, kot n. pr. Can- karjev večer liin podobno. Nazorno lahko vzbudi knjižni- ca pozornost za posamezne pisa- telje in njihova dela s pomočjo plakata. albumov, izložbenega okna, knjižne razstave in po- dobno. Razni tip» bralcev Pri svojem poslovanju ima knj.ižničar opravka z ljudmi naj- različnejših navad, značajev in knjižnih cikusov. V znanstveno knjižnico prihajajo navadno smo- trni braJci, ki vedo, kaj hočejo. V ljudski knjižnici pa imamo opraviit: le malokdaj s smotrnim bralcem. Največ prirnerov je ta- kih, ko je bralec brez vsake ori- entacije in se povsem prepušča vodstvu knjižničarja. Zato mora biti knjižničar precej podkovan tudi v vzgojeslovju in dušeslovju, saj je njegova najvažnejša na- loga. da s knjigo vzgaja bralce. Zaradi tega ima knjižničarstvo v sodobni družbi vedno večji vzgoj- ni vpliv, ki ga ne moremo oma- lovaževati. Psihologi-strokovnjaki pišejo v zadnjem času precej o psihologiji knjižničarja, n. pr. dr. Leon Žlebnik: »Nekaj psiholoških vprašanj v zvezi s knjiižničart- stvom«, Soc. misel, 1955. Odnos med knjižničarjem in bralcem v knjižnici gre predvsem za zaupanje bralca v knjižničarja, za njuno medsebojno sodelova- nje in rizumevanjë. V nasprot- nem primeru pa nimamo med njimi' pravega duhovnega stika, vse je nekam suhoparno in urad- niško. Knjižničar je v tem pri- meru le mehanični iskalec knjig. Knjižničgr mora videti v bralcu predvsem človeka, ki prihaja v knjižnico po I duhovno hrano. Ve- čini bralcev pomeni knjižnica hram resnice in lepote, često pa tudi vir tolažbe, razvedrila, mo- drosti in p>odobno. Če vidi knjižničar, da je bralec v knjižnh zadevah neizkušen, mu mora kot strokovnjak pravil- no svetovati in ne sme očitno ob- sojati braflčeve nevednosti. Knj z- ničar mora biti braJcu nevsiljiv kažipot po zakladnici knjižnh dobrin. Važno za knjižničarja pri njegovem vzgojnem delu je raz- poreditev bralce-v v razne .skupi- ne po tem, kakšno je razmerje rned čitateljem in knjižnico ter knjižničarjem. —, Nekateri bralci so zelo nedostopni, vaise zaprti, navadno jim ni za knjižničarjeve nasvete in si sami poiščejo knji- go. Nasprotno pa so dostopni značaji dovzetni za knjižmičarjeve nasvete in brez ovinkov povedo knjižničarju svoje želje. Knjižničarska veda raizlikuje še plahe tipe bralcev, ki so zelo ne- gotovi pr- svojem nastopu v knjižnici. To pokažejo tudi na zunaj, pr,: vsem svojem vedenju. Tem nasprotni pa so drzni bralci, ki se zde sebi zelo važni. Ima- mo še samostojne tipe bralcev, ki ne sprejemajo radi knjižničarje- v.h nasvetov. Knjižničarjevega vodstva pa so potrebni neizka- šeni braic., dočim se izkušeni bralci dcbro spoznajo v knj.ž- nem svetu. Čitatelj in knjiga Tud. po odnosu do snovi v knjigi delimo brallce v razne -skupine. Tako razlikujemo senza- ci.jskega bralca, ki išče snovno m vsebinsko naipeto branje. Zanima- jo ga pustolovščine, kr/minalne povesti, deloma zgodovinski ro- mani z napetim dejanjem. Tak" bralci so nekam nervozni in ne- mirno hlastajo po razburljivi vse- bini. Knjižničar mora bti do ta- kih bralcev zelo pozoren, ^kušal jih bo privest' do boljših zgo- dovinskih in potopisnih romanov. Zlasti važno je to takrat, kadar gre za šolsko mladino. Zavedati se moramo namreč, da je 90 od- .stotkov mladine senzacijskih bralcev. Njo je treba dvigati, si- cer izgubi smisel za resnejšo lii- teraturo. Naivni bralec si želi mirmega prifwvp^vanja z mirnimi soob- čutji (n. pr. Ganghofer, Jurčič, Tavčar in drugi). Taki bralci prav- zaprav ne vedo, kaj bi radi, v splošnem nimajo poikvarjenega okusa, v nevarnosti pa so, da po- stanejo senzaci'jski bralci. Vmesni tip med obema je ro- mantični braiec, ki se izogiblje življenjski resničnosti in siiii v sanjski svet. Ugajajo mu biogra- fije, zgodovinski romani, pred- vsem pa čustvene povesti. Razen teh treh gla^mh skupin razločujemo še zavedne bralce, k: imajo že določene cilje, hočejo si razširiti znanje o svetu in živ- ljenju. Izobraženi bralci si izbi- rajo knjige sami n ne potrebu- jejo ^mmogo nasvetov. (Se nadaljuje) Xa/ o Stalne maxi ifiamC Aničino stanovanjsko vnrašanie Na sindikalnem občnem zboru ptt delavcev in uslužbencev Ptuj 9. novembra 1.1. je v disku- siji predlagala telefonistka Ani- ca iz Budine št. 56, naj bi tudi novi odbor pomagal članstvu organizacije, ki se borijo za sta- novanje, pa tudi njej in njeni 4-članski delavski družini, ki živi v težkih stanovanjskih raz- merah. Na zboru jo je eden iz- med diskutantov potolažil, naj malo potrpi, da bo tudi njeno stanovanjsko vprašanje rešeno... Štirinajst dni pozneje. 23. no- vembra t. 1., zvečer okrog 21. ure še Aničina mati, ona in otroka niso spali. Njenega moža ni bilo doma. Nenadoma je pre- treslo hišico. V južno steno prednje sobice, kjer stanuje Anica z • možem in očetom in ima v njej tudi opremo, se je zaletel z avtom Vekoslav Lasič iz Dubrovnika na vožnji iz Hamburga proti domu. Na močnem budinskem ovinku ga je zaneslo mimo telefonskega droga in obcestnega kamna s ceste. Najprej je stri in podrl steber brajde, nato podrl steno in vdrl s prednjima kolesoma v Anicino sobo ... Življenjsko ogrožen je bil le Aničin oče, ki je tako trdno spal (zaradi sta- novanjske stiske spi pri mladi- ma). da ni občutil sunka niti slišal treska in vdiranja stene ter prerivanja in lomljenja opreme v sobi. še manj pa pre- strašeno spraševanje vozača: »Ljudi, jeste živi, je li se kome što desilo?« »Ali ne vidiš, da imaš avto v sobi,« je Toplakova klicala moža in ga končno tudi zbudila. Vsi so bili iz sebe, naj- bolj pa Dubrovčan, ki se je močno utrujen in neprespan vo- zil dva dni iz Hamburga i,n ni mogel od utrujenosti zvoziti ovinka v Budini. V hipu je bilo pri Toplakovi hiši polno ljudi. Tudi prometna milica je bila ta- koj na mestu. Vse so uredili in napravili zapisnik, slikali in skicirali dogodek. Čez nekaj ur se je Dubrovčan odpeljal dalje. Odškodnino za Toplakovo hišo in Aničino opremo bodo prejeli od hamburške zavarovalnice, kjer je avto zavarovan ... Stena Aničine sobe je zapa- žena z deskami in čaka na ob- novo. Šestčlanska družina se je stisnila v sobico (3x3) in tam čaka sedaj Anica s svojo druži- no rešitev stanovanjskega vpra- šanja. Sindikat je obljubil po- moč in celo ptujski stanovanj- ski si je ogledal razdejano hi- šico. Ko sem obiskal Toplakove in Aničino družino, &o ravno obedovali. S krožnikom v roki je sedela Anica v sredini med otrokoma in možem in med drugim rekla: »Zdaj pa bo men- da res mogoče stanovanjskim dopovedati, da dolgo tako ne moremo živeti...« Dežurni zdravniki V petek, 28. novembra: dr. Fr. Rakuš; v soboto. 29. novembra: dr. Franc Rakuš; v nedeljo, dne 30. novembra: dr. Franc Rakuš; v ponedeljek, 1. decembra: dr, Nada Pavličev; v torek, 2. decembra: dr. Ladislalv Pire; v sredo, 3. de- cembra: dr. Mólan Cada; v četr- tek, 4. decembra: dr. Ivo Medved. DEŽURSTVO SPECIALISTOV ZA OTROŠKE BOLEZNI Dr. LjiUiba Neudauer 28. novem- bra, dr. Ateksande^r Poznik 29. in 30. novembra. Osebna kronika na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: Marija Kirič, Ormož — Marjana; Štefka Vogrinc, Zeta- le 64 — Eriko; Štefanija Šegovič, Macinec 87 — Marjana; Elizaoeta Marin, Podgorci 85 — Jerico; Ana Horvat, Nova vas 3 Janeza; Frančiška Zoreč, Biš 18 — Stani- slava; Terezija Leskovar, Stopno 17 — Martina; Julijana Duh, Ljub- stava 34— Franca; O^ija Lajh. Biš 34 — Branka; Marija Rožma- rič, Veržej 154 — Viljema; Jože- fa Vršič, Grlinci 39 — Konrada; Terezija Zagoršek, Mezgovci 32 — Ido; Vjekoslava Štrafela, Štur- movci 11 — Sonjo; Eva Bohi, Vin- tarovci 69 — Stanislava; Julijana Peršuh, Mihovce 31 — Franca; Ana Mere. Gorišnica 30 — Ber- nardo; Marija Kosi, Senežci 4 — Stanislava; Alojzija Žalar, Be- brovnik 4 — Jožefa; Barbara Vin- ko, Podlehnik 25 — Srečka; Ro- zalija Kmetec, Gruškovje 141 — Ivanko;. Gabriela Ciglar, Hrasto- vec 49 — Štefanijo. Viher Justina. Ilovec — Jožefa, Ranfl Ma- rija, Borovci 50 — Marjana; Maroh Marija, Njiverce 4 — Srečka; Sagadin Neža, Trniče 71 — Jožico; Kureš Marija. Zg. Hajdina 86 — Marjano; Štra- fela Katarina, Markovci 96 — Majdo; Irgl Alojzija. Vinta- rovci 20 — Treno; Drevensek Veronika, Pobrežje 154 — IMi- leno; Ozvatič Pavla. Župetinci 41 — Jerico; Cesar Marija, Zg. jalîlane 52 — Zvonka; Kovačič Valerija. T.jutomer — Leona; Malek Marija.-Zg. Hajdina 54 — hčerko; Bezjak Ana, Borov- ci 24 — Ano. POROKE: Santi Alojz. Na Pri- stanu 2. Ptuj. in Ratisnojnik Ma- rija, Ob Grajeni 1. Ptuj; Obran Ignac. Budina 30. in Šulek Marija, Brstje 39; Voglar Stanislav, Zg. Leskovec 5, in Bračič Marija, Zg. Leskovec 5. Forstnerič Ludvik, Tržeč 54 — Štrucl Elizabeta, Ptuj. SMRTI: T.esjak Marija, Rm- četova graba 54, roj. 1922, umr- la 22. nov. 1958; Ivančič Kata, Vratno 2. roj. 1912. umrla 20. nov. 1958; Pulko Katarina, Strajna 60, roj. 1900, umrla 19. nov. 1958; Junger Anton, Ptuj. roj. 1884. umrl 19. nov. 1958; Ljubeč Jakob, Ptuj, Rajšpova 5, roj. 1879, umrl 24. nov. 1^58. Mesarec Dušan, Sp. Ve- lovlak 41, ,roj. 1958, umrl 31. 10. 1958; Horvat Ana, Orešje 29, roj. 1885, umrla 6. 11. 1958; Markovič Ivan, Ptuj, Trg Mladinskih brigad, roj. 1906, umrl 9. 11. 1958; Ru- novec Marjanca, Ptuj, Slovenski trg 9, roj. 1946, umrla 6. 11. Franca Bela, Les je 9, je na- padel neznaec in ga z nožem poškodoval po glavi; Anico Ro- bič, Apače 87, je podrl moto- rist in ji poškodoval nogo; An- ton ^Talek, Lanrova vas 55, si je pri žaganju drv poškodo- val roko; Konrad Polanec, Trnovska vas 50. si je pri po- diranju drv poškodoval nogo; Cecilija Plohi, Sobetinci 31, si je pri podiranju drv poškodo- vala nogo: Tvanu Zunkoviču, Slovenja vas 96, je padel na roko hlod in mu jo poškodo- л-al; Ivanu Vogrincu. Veliča- ne 46. je žaga. poškodovala roko; Maksu Anželu. Zabjak 5, je cirkularka poškodovala ro- ko; Tvanu Horvatu. Lancova vas 75 je pri delu stroj poško- doval roko; Franc Matjašič, Apače 117. je padel s kolesom in si poškodoval obraz; Ma- tija Mohorko, Macelj. je pa- del in si poškodoval nogo; Neža Kajnih. Zagorci 19, je padla po stopnicah in ,se po- škodovala po telesu; Jože Spendija. Vinski vrh 47. je pa- del in si poškodoval rpbra';, Terezija Ropič. Gradišče 74, je padla in si poškodovala nogo; Alojz Trafela, Podlehnik 80. je padel in si poškodoval glavo; Franc Bezjak. Pohorje — Cir- kulane, je padel in se poško- doval po telesu; Gera Hole, Rbtman 52. je padla in si po- škodovala nogo; Ana Gerdak, Ptuj. Zagrebška cesta 57. je padla in si poškodoл^aIa nogo: Lenart Tanšck, Podgorci 76. je nadel in si poškodoval roko; Tanez Težak. Veličane 60, je nadel s skednja in si noško- doval desno nogo; Marija Cafnko. Mihnvci — VeL Ne- delja. je padla in si poškodo- vala nogo. ŠOLANJE ALI ZAPOSLITEV — ANKETE MNOGO POVEDO — UČNIH MEST MANJ KOT KANDIDATOV — PSIHOLOŠKI PRE- GLEDI, INFORMACIJE IN SVETOVANJA — ŠOLSKE OCENE ZA, PSIHOI^ŠKE UGOTOVITVE PROTI UKU PO ŽELJI — PROSTA UČNA MESTA — DOBRI POGOJÍ DELA PTUJSKE SVETOVALNICE Mladinke, ki so se odločile za šolo za medicinske sestre zaradi starosti še v večini primerov za to šolo nimajo pogojev; stare so šele 15 do 16 let (najstarejša je rojena 10. 1. 1952). Iz prakse ve- mo, da se dobra polovica takih deklet pred dopolnitvijo 18 let starosti premisli in ostane do- ma ali pa gre v zaposlitev. Mladina, ki se je odločila za zaposlitev, je to storila zaradi tega, ker nima pogojev za uk (36 jih je končalo obvezno osem- letno šolanje v nižjih razredih, pa tudi zaradi tega, ker jih starši ne morejo vzdrževati pri nadaljnjem šolanju. Anketa je pokazala, da bi morali imeti na razpolago 392 prostih učnih mest, če bi hoteli zadostiti željam mladine. Posredovalnica za delo si je prav tako z anketno metodo te- kom meseca aprila ustvarila evidenco prostih učnih mest. Glavni problem posredovalnice za delo in poklicne svetovalnice pri vključevanju mladine v po- klice je veliko število mladine, a malo prostih učnih mest. Pre- cejšen del mladine, ki si je sicer pridobil potrebno šolsko kvali- fikacijo, ne ustreza fizičnim za- htevam izbranega poklica Kljub vsemu je uspelo posre- dovalnici za delo do danes najti nad 220 prostih učnih mest, ki so sedaj že več ali manj zase- dena. Problem pomanjkanja učnih mest je Posredovalnica za delo tako rešila, da je prosila posre- dovalnice iz drugih okrajev, da so ji iz svojega območja odsto- pile prosta mest-a, ki jih s svojo inladino niso mogle zasesti Tako je zbrano zadostno število prostih učnih mest za vključi- tev vseh naših vajencev, žal pa večine teh možnosti iz objektiv- nih razlogov ni mogla izkori- stiti. Da bi mladino čimbolj siste- matično vključili v uk, se je služba posredovanja dela in po- klicna svetovalnica predvsem ozirala na socialno stanje posa- meznega kandidata. Socialno šibkim se je tajioj našlo mesto, v kolikor je bilo na razpolago. Mladina, katere starši so boljše situirani, je šla v druge okraje. Nekateri se niso držali nasveta poklicne svetovalnice in so se vpisali v kako strokovno šolo ali v šolo s praktičnim poukopx Letos je bilo psihološko pre- gledanih 65 dečkov in deklet Razen tega je imela psihologi- nja še 12 razgovorov. Okrog 280 dečkov in deklet je dobilo in- formacije. V bivši ptujski ob- čini je bilo sklenjenih do 22. septembra 1958 skupno 136 uč- nih pogodb. Velik problem so delovna mesta za izučitev tistih mladin- cev, ki so si sicer pridobili po- trebno šolsko izobrazbo, pri psi- hološki preizkušnji pa so poka- zali tako slabe rezultate, da bi vajensko šolo težko zmogli. Ne- kaj takih deklet, ki so socialno ogrožene, je dobilo mesto v Ptuju in se bodo izučile za ple- tilje in .«ivilje. Ostalim je Po- klicna svetovalnica svetovala priučitev v stroki, v kateri so se želeli izučiti. Vsa mladina, ki ji služba posredovanja dela in Poklicna svetovalnica ni mogla Doiskati učnih mest za izučitev željenega poklica, pa je v evi- denci. Zaradi nepopularnosti ne- katerih poklicev je ostalo še ne- kaj prostih učnih mest (zidar, tesar, kamnosek, čevljar, lončar itd.); Problem nezasedenih mest bo Komisija za usmerjanje mladine v poklice še posebej upoštevala pri predorientaciji, da bo bo- doča predavanja za otroke, star- še in učiteljske zbore prilagodi- la tudi tej problematiki. Ptujska poklicna sveto- valnica Zraven zelo dobre Komisije za usmerjanje v poklice, ki jo tvorijo izkušeni pedagogi, se lahko poklicna svetovalnica v Ptuju po vrednosti raznih pri- pomočkov, ki jih poseduje, uvršča med najboljše oprem- ljene svetovalnice v Sloveniji. Ti pripomočki: testi, aparati, strokovna literatura in drugo. Lahko trdimo, da je kapital v teh pripomočkih dobro naložen in da bo delo Poklicne sveto- valnice v Ptuju tekom bližnje bodočnosti rodilo še večje sa- dove. Morali se bomo s pridom posluževati te važne ustanove. Prav posebej za starše je važno, da je Komisija za usmerjanje mladine v poklice 9. novem- bra 1958 pričela s predavanji, da bi starše in mladino sezna- nila s podrobnostmi in proble- mi, ki v tem pisanju niso bili zajeti. (Nadaljevanje prihodnjič) V ptujski poklicni svetovalnici (Fotoam. Ca. Kr.) STRAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 28. novembra 1958 NAPOLEONOV OTOK V TELEFONSKI MREŽI Daleč zunaj na južnem Atlanti- ku leži samotni otok Sv, Helena, znan iz časov, ko je Napoleon Bonaparte na njem prebil zad- njih šest let svojega življenja. Otok, 122 km- dokaj pustega sve- ta. je še vedno britanska last. Do najbližje celine, to je Afrike, je 1863 km. Edini stik s svetom je doslej vzdrževal z ladijskim pro- metom. Letošnja jesen pa je oto- čane — okrog 5000 jih je — osre- čila s telefonsko zvezo. Da jè to Omogočilo se je britansko poštno ministrstvo poslužilo treh ladij- skih ojačevalcev med Londonom in Sv. Heleno. Proga gre čez Ga- no in otok'Ascension. Triminutni razgovor stane tri funtê sterling e, vsaka nadaljnja minuta po en funt več. NAJMODERNEJŠI HOTEL V JUGOSLAVIJI . Postavil se bo z njim nas Du- brovnik. Hotel »Excelsior« na Plo- čah, ki ima sedaj 117 tujskih sob, bodo povečali in razširili na 314 sob, poleg številnih dvoran, re- stavracije, kavarne, bara in zim- skega kopališča s toplo morsko vodo. V sobah bo mogoča regula- cija zraka po volji, povsod bosta telefon in radio. Novi del stavbe bo šestnadstropen in v skladu z arhitekturo starega Dubrovnika. Glavna dela bodo opravljena že do prihodnje poletne sezone, po- vsem gotov pa bo hotel leta 1960. Razpolagal bo z lastnim prevoz- nim parkom po kopnem in po morju. Zaščitni lukobran že gra- dijo. Kasneje bodo ob hotelu ure- jena tudi teniška igrišča. Na vrhu ravne hotelske strehe bo posebna poletna kavarna. Gradbeni kredit 618 milijonov dinarjev je že odobren. Hotel bo odprt skozi vse leto. Skrivnostni meteorii v poslednjem času se strokov- njaki močneje zanimajo za roje meteorjev, ki se gibljejo v vse- mirskem prostoru. Po mnenju ne- katerih bi mogli te mètéorje upo- rabiti za prenose radijskih signa- lov na velike razdalje. Pri svojem gibanju metéorji puščajo za seboj ionizacijo ali električno sled, ki bi jo mogli iz- koristiti kot nekè vrste oglédâlo, ki odbija in prenaša râdijske va- love z énè točke Zemlje nâ dru- časoplsnl velikan Vsakih deset l^t \тп9 Zveza ameriških novinarjev caeöpis, ki mu na svetu ni primere. Vsâj po velikosti ne. Šestkrat je večjti od Sliovetiskega Jadrana tako po dol- žini kakôr po šdirirti. Meri potem- takem skonij 2,5 m v dolžino in nad 1,8 m v širino. Točno 244 cm krat 183 cm. ZatvzemA seveda t\idi primemo debellino. Smisel tega izdanja, k: nosi natslov »IMTJmina- ted Quadruple Conste'Iüait'ion«, ni znan. Râtzgimjenega morajo dr- žati štirje krepki moški, da ga istočasno lah'ko čita cela vrsta ljudi. Na letošnjo iizdajo so tudO Američani že zelo radovedni. Izide še pred novim ïetom. AVTOMATIČNA . PESTUNJA Neka britanska tvrdka iz Man- chestra je izpopolnila televizijske naprave, ki omogočajo materam, da lahko pazijo na otroke tudi kadar niso v istem prostoru. Gre za gibljivo televizijsko zaslonko, ki jo lahko mati nosi s seboj po vsej hiši. Razen tega pa je vvseh sobah montirano tako imenovano »televizijsko oko«, s katerim lahko vsak hip vidi, kaj počne otrok v drugem prostoru. go. Ta naelektrena sled more ostajati v ozračju komaj nekaj sekund, a že to je dovolj za od- dajanje precejšnjega števila vesti. Kljub temu, da so meteorji ta- ko majhni, da jih je komaj moč videti, jih je pa toliko, da so mnenja, da pade vsak dan na našo zemljo najmanj tisoč ton mete- orskega prahu. Učenjaki raznih dežel so sku- šali zato že večkrat izkoristiti elektrizirane sledove teh meteor- jev za prenos radijskih signalov. Teoretično obstaja namreč mož- nost, da se na ta način oddaja veeti po radiu s hitrostjo pet ti- soč besed. Ti meteorski roji privlačujejo pozornost učenjakov tudi iz dru- gih razlogov. Avstralski strokov- njak za vremenoslovje dr. Bowen je analiziral rezultate 60-letnega proučevanja meteorskih rojev in atmosferskih sprememb v raznih deželah. Po njegovem mnenju ob- staja določena povezanost med povečanim padanjem meteorjev in velikimi nalivi. NAJVEČJA IN NAJTEŽJA KNJIGA Knjige so znane že iz davnih časov, zdaj pa izhajajo po svetu v velikanskih nakladah. Prizadevni statistiki je navzlic obsežnemu gradivu uspelo izločiti iz množice tiste knjige, ki bi jim upravičeno lahko rekli rekorderji. Po splošnem mnenju velja za najstarejšo knjigo na svetu sve- ženj papirusov, ki so jih našli v stari egipčanski grobnici in izvi- rajo iz leta 3360 pred našim štet- jem. Te zvitke sedaj hrani pari- ška narodna knjižnica. Prvo znano knjigo je našel francoski arheo- log Prisse d'Avenes. Po njem so zvitki tudi dobili ime »Prisnov aapirus«. Največja knjiga na svetu je iolga 190, široka pa 90 cm. To ie anatomski atlas, ki so ga iz- ielali v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Avstriji. Najmanjša tiskana knjiga za- vzema površino 60 kvadratnih ml- imetrov. Izšla je v Padovi. Ima >08 strani, vsebuje pa prepis ve- ikega pisma, ki ga je sestavil üalileo Galilei leta 1615. Najtežja knjiga je »Parga«, zgodovina grškega otoka v Egej- 5kem morju. Tehta 458 kg, en ;am izvod je izšel v začetku na- šega stoletja. Najobsežnejša knjiga je star iitajski besednjak, ki ga je naro- čil pred nekaj sto leti kitajski :«sar Kiwi Lung. KRANJČEVIČEVE »IZBRANE PESMI« Med važnimi književnimi publi- kacijami zadnjega časa so tudi Izbrane pesmi hrvatskega pesnika Silvija Strahimira Kranjčeviča, katerega petdesetletnico smrti smo pravkar praznovali. Umetnik je doraščal v času vse hujšega nacionalnega in socialnega pri- tiska na hrvatski narod. Zgodaj je občutil družbene krivice in tu- di moč, da se jim je zoperstavil. Njegova pesem je krčevita obtož- ba nasilja in klečeplazenja pred tujimi veljaki, hkrati pa tudi glo- boko socialna in nežna. Kranjče- vičeve pesmi je prevedel v slo- venščino Alojz Gradnik, obširen Štampar. Televizijska postaja Moskva Prihodnje leto prično v Moiskvi z gradnjo 508 m visokega stolpa iz monolitnega železobetona. No- ,»il bo anteno nove moskovske te- levizijske oddajne postaje. Zairad. njene izredne višine bo 120 km naokoli sprejem brezhiben. Stolp bo najvišja železobeton- ska stavba na svetu. Eifiov stolp v Parizu bo presegel za več kot polovico. Kljub iziredni višini bo po računih inženrjev vpliv vetra na iglleti stolp le malenkosten In njegov njhalni odklon v nobenem primeru ne bo presegel 30 cm. Premer njegovega temelja bo znašal 65 m, sredi stolpa bo pre- mer še vedno 20 m, v najvišjem delu 7 m. Tja gor bodo Vodila štiri brza dvigala. V osemdesetih .sek. bodo dvignila 56 gostov 400 m visoko. Tam bo razgledišče za več sto oseb in še posebej restavra- cija, k. bo lahko sprejela do 240 gostov. Sipodnji del stolpa bo vse- boval devetnadstropno službeno poslopje moskovske televizijske oddajne postaje. Mestni kino Ptuj bo predvajal od 29. novembra do 1. decemibra ameriški barvni film »Doživljaj'i kapitana Vaita«. Kino Muretinci bo predvajal 29. in 30. novembra slovenski film »Ne čakaj na maj«. Kino Makole bo predvajal od 28. do 30. novem- bra jugoslovanski film »Naše poti se razhajajo«. Tekme za DAN REPUBLIKE v Ptuju Najboljša ekipa strelcev Zveze borcev po prvem dnevu tekmo- vanja V streljanju z zračno puško je prišlo do velikih pre- senečenj. Prvo mesto je zaslu- ženo osvojila ekipa ZVKZK BOnCKV, ki jc nabrala sku- |)aj 5М krogov. Za fo ekipo so nastopili strelci: Koželj — krogov, Ceil Franc — 124 kro- gov, Snrman Adi — 117 kro- gov, Horvat Mirko — 103 in Zigman Vinko — 8? krogov. Drugo mesto je osvojila eki- pa mladine, ki je nabrala sku- kaj 549 krogov in zarlnje me- sto je osvojila ekipa JLA, ki je nabrala skupaj 536 krogov. Namizni tenis Drugi in tretji dan tekmova- nja je bila na sporede naj- lepša športna panoga — na- mizni tenis. Zelo veliko zani- manje je privabilo na to tek- movanje 7 ekip. Sodelovale so: ekipa iz Kidričevega, ekipa JLA. ekipa SZDL — Ptuj, eki- pa gimnazije in ekipa SD Dra-' te. Ze prvi dan tekmovanja so se vrstila razna presenečenja med posameznimi ekipami. Še- le ob koncu drugega dneva tekmovanja jc bil znan zma- govalec tega turnirja. Zmaga- lo јб moštvo iz Kidričevega т postavi Kolarič, Trop in Jago- rinčc, ki so premagali vsft svo- je nasprotnike. Najbolj izena- čena ekipa je bila mlada eki- pa iz gimngzije. ki јб prika- zala zelo lepo igro in zasln- ženo osvojila drugo mesto. Sle- di ekipa SZDL — Ptuj, nato JLA, Drava itd. V igri parov je prav tako prro mesto osvo- jila ekipa iz Kidričevega, sle- di ekipa SD Drave itd. Med posamezniki je bil na celot- nem turnirju najboljši igralec št. 1 iz gimnazije, Papst Fer- do. Tekmovanje se nadaljuje. Pa. LJUBLJANA SOBOTA, 29. NO\EMBRA 6.00—7.00 Prazniku v pozdrav (parti- zanske pesmi in koračnice) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad. 7.30 Ra» dijski koledar in obvestila. 7.35 Igra godba JLA Liubljanske vojne oblasti p. v. Emila Adamiča. 8.00 Mladinska ra- dijska igra — Crni zid (prva izvedba). 8.45 Čestitke ¡n pozdravi za Dan repu- blike. 9.30 Sličice z gradnje avtomobil» ske ceste (reportaža). .10.00 Orkester Radia Ljubljana p. v. Uroša Prevorška. 11.00 Jugoslavija v svetu. 11.20 Igrajo Zabavni orkestri Radia Ljubljana, Ra» dja Zagreb in Radia Beograd. 12.00 Operne arije z domačimi pevci v novih izvedbah. 12.53 Drago Korošec — prir. D. Lorbek: Iz naše Koroške. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvesUla. 13.30 Delovni kolektiv čestitajo. 14.15 Prenos reportaže o II. polčasu nogometne tek- me za pokal maršala Tita. 15.15 Napo» ved časa, poročila in vremenska napo- ved. 15.30 Domača zabavna'glasba. 16.00 Dalmatinske narodne pesmi. 16.20 Iz ju- goslovanske komorne glasbe. 16.45 Obisk v tovarni , Tomos" (reportaža). 17.15 NOVi posnetki z Veselimi planšarij. 17.30 S planin do morja. 18.14 Radijska igra — Vjekoslav Kaleb: Čudoviti prah (po» novitev). v glavnih vlogah: Stane Sever in .loško Vozny. Glasba: Marijan Vodo- pivec. Režija; Fran Žižek. 19.00 Glas- bene čestitke delovnih kolektivov. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 „Srečanje v Ljubljani" (prenos javnega koncerta in« {¿slovanskih partizanskih in narodnih irtsmi iz dvorane Slovenske filharmonije). 21.00 zabavni zvoki. 22.00 Kapoved ča- sa, r očil«, Trefflenska napovM in pre- gled sporeda za naslednji daa. 22.15 ^Oddaja za naše izseljence. 23.00 Poro« Čila in pregled tiska. 23.00 Zaplešite z nami. 24 00 Zadnja porobila in zaklju- ček oddaje. NÏDELJA, 30. NOVEMBRA 6.00—7.00 Jutranji glasbeni pozdra* — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre« menska napoved in dnevni koledar. 7.00 —7.15 Napoved časa poroi^ila, vremen- ska napoved in objav« dnevnega spo- reda. 7.15 Ob zvokih mladinskega tam» buraškega orkestra. 7.3o Radijski kole- dar in prireditve dneve, 7.35 Čestitke delovnih kolektivov. 8.30 Ivan Cankar: Iz mojega življenja. 8.45 M. Lipovšek: Tri skladbe za violino in klavir. 8.55 Lahka glasba. 9.20 Trije novi posnetki. lO.OO Se pomnite, tovariši ... — Stane Bobek: Tako je živel in padel heroj. 10.30 Pokaži, kaj znal. (Prenos javne oddaje iz Ljublj. opernega gledaliSCa.) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, po» ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glas- ba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 NaSi poslušalci Čestitajo in po- zdravila jo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Miloje Milojevič: Stiri skladbe za klarir (Maša Bohinec: klavir). 15.25 Mali po« poldanski koncert. 16.oo Mti>a:n>iia ra- dijska igra, — Fran Levstik: ^ Martin Krpan. 16.30 Iz skladateljske skicirke Bojana Adamiča. 17.00 Zvočni mozeik. 17.40 Samospevi in zbori Rada Simonl- tija. 18.10 Igrata zabavne orkestra Ra- dia Ljubljana in Radia Zagreb. 18.25 Radijske opera. Prva izvedba v Radhi Ljubljana. 19.00 Zabavna glasba, v««« Obvestila in reklame. 19.30 Radijskt dnevnik. 20.00 „Revija jugoslovanskö! popevk" —. Koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana p. v. Bojana Adamiža. 22.00 Naipoved časa, poročtle, treme»' ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 IVO TijardotiC: Mala Floremy, odlomki iz operete. 23,00 ročila in preeled tiska. 23.10 L. тжа Beethoven: Egfnont nrertwa. Stjepaa Sulek: „Eroica". 24.00 Zadu}« pYinko Reš< Ptuj svojim cenjenim odje- malcem, naj si priskrbijo kruh in pecivo ter drugo v petek, 28. novembra t. 1. od 5,50 do 17,30 in v ponedeljek- 1. decembra od 6. do 11. ure. Slaščičarna bo odprta rse dni praznovanja, i Direktor Sotlar Jože s. r. HIŠO z vrtom in 57 aror nji- ve v Zlatoličju prodam. Vprašajte Zlatoličje 77, Star- še. ŽRML.TE na motorni pogon prodam. Naslov v upravi li- sta. SOD IN TRODELNO SKRI- NJO za zrnje ali moko pro- dam. Lenart, Srbski trg, Ptuj KUPIM dva dobro ohranjena fotelja. Naslov v upravi PREDMETNI UČITELJ išče opremljeno sobo v Ptuju. Vprašajte v Mladiki, Ptuj. Preklic zaradi razžaijenja časti Pod¡p:sanii Janez Horvat, posest- nik v Biidini št. 13, preîclicujem •.n obžalujem žalitve, izrečene v Mlekarni v Ptuju napram Matild: Vidovič, po&estnici v Budini, tea- se je zahvaJjujem, da je odsto- páila od kazenskega pregona, Janez Horvat TRŽNE CENE T sredo 26. novembra 1958 POVRTNINA Krompir 12—15, zelje т gla- vah 15—20, čebula 60, čebul- ček 500, česen 200, ohrovt 25— 50, rdeča pesa 50—40, koren- ček 40—50, peteršilj 40—60, so- lata endivija 40—50, buče 10, luščen fižol 50 do 60, špinača 80—100, kislo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 50, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25— 50, grozdje 80—100, gobe 160 do 200, orehi 100—110, gobe sivke 100. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Mleko 50, sir 50—70, smeta- na 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 550—500, piščanci 500 do 700, jajca 18—20. MAŠČOBE Uvožena mast 525, domača mast 400, zaseka 500—400, ma- slo 400 do 500. MESO IN MESNI IZDELKI Goveje meso 280, teletina 500, svinjsko meso 560. Izdaja »E4ujskl tednik«. Dtrek tor Ivan KranjCič Urejuje oredn lile odbor. Odgovorni urednik Ba uman Anton UrednlStvc in uprav a v Ptuju. Lackova 8 Telefon 15в. Cek. rač. (M КсовишфИ oanki M^ibor, podružmca i Ptuju, tL, e0i-70&-3-20ft. Rokopisov nt vračamo. Ti^ MaJ^^i'ska tuskarna, Maribor. Letna aaročnina 500 din, polletna 250 din. PTT'J, dne 28. noa-wnlbra PTUJSKI TEDNIK stran 7 STRAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 28. novembra 1958