Poštnina plačan;! v gotovini. Posamezna številka t dno Zaplet i] a j na vzhodu Sesti mesec že riše sedanju vojna pošastni' sence nad evropsko celino, gospodarsko, vojaško, ali vsaj politično pa je v tem konfliktu mobiliziran ves svet. Koliko se je ž.vlje-nje spremenilo od usodnega 1. septembra 1939, ki bo v zgodovini zaznamovan kot pričetek druge velike tragedije človeštva (? 20. stoletju. Ne samo, da se je spremenil politični obraz Kvrope, da je bila Poljska izbrisana z zemljevida, da so nastale velike teritorialne spremembe v vzhodni Evropi, da grozi Finski propad in pogin, da so v vrtinec vojnega konflikta, ali vsaj v njegovo območje potegnjene tudi skandinavske države, marveč se je spremenilo tudi vse gospodarsko in družabno življenje vojujočih se strank, kulturno življenj«; zastaja, notranje politične borbe so potihnile in se umaknile brigi za zunanjo varnost in obstoj držav. Evropska vojna pa tudi nevtralnim državam nalaga skrb za oboroževanje in priprave na morebiten nenaden napad, povzroča velikanske gospodarske težave, zlasti malim državam, ki se ne smejo zameriti ne na eno, ne na drugo stran in se zdi, kot da so v kleščah, ki s svojim prijemom nočejo popustiti. Odločitve pa ni nobene. Ne na tem, ae nu onem bojišču, čeprav so na Finskem zadnje tedne srditi boj\ Ob Maginotjevi in Siegfriedo-vi črti vlada zatišje, ki je včasih prekinjeno /. malimi spopadi v zraku in s poročili o nekoliko boli živahni horhi nn morju Čeprav je evropska vojna bila dosedaj le gospodarska vojna, ker je tudi namen in smoter Anglije, da ob čim manjši izgubi človešk.h žrtev Nemčijo z blokado gospodarsko uniči in prisili na kolena, se vsi vojaški strokovnjaki in napovedovalci bodočih dogodkov strinjajo v *em, da bo na spomlad prišlo do odprtih bitk. In to m,- na zapadu, ampak nekje na vzhodu. Časopisje namreč že tedne in tedne namiga-va na možnost spopada na vzhodu, kjer bi se otvorila tretja fronta, če ne bosta zapadni velesili bolj aktivno pritisnili na finskem bojišču. V politični geografiji časopisnih poročil se je pojavil nov terminus tehnicus: „bližnji Vzhod", ki pomenja ozemlje okrog obal Crne ga morja, odkoder je pa tudi dohod v Indijo. Kdor je budno zasledoval razvoj dogodkov od januarju mesca dalje, je opazil več simptomov, da se na vzhodu nekaj pripravlja. Brali sme o zbiranju čet na rusko-turški mej., o petrolejskih vrelcih ob Črnem morju, ki so v nevarnosti Zelo zugonetno je bilo zbiranje nemških čet v južni Galiciji ob železniški progi v smeri proti Rumuniji in Črnemu morju. Enkrat smo slišali pritrdilne, drug.č zopet za-nikujoče vesti o tem zagonetnem premikanju nemških čet, kot so zagonetni vsi nemško-ru-ski načrti. Ugibalo se je, ali Nemci stražijo petrolejske vlake, ali so jim Rusi prepustili južno Galicijo, ali se celo pripravljajo na vpad proti vzhodu. In če za zaključek še upoštevamo turške vojne priprave ob ruski meji. katere si je prišel ogledat in nadzirat sam ministrski predsednik, ter vznemirjenje v Iraku, Iranu in Afganistanu, nam postane jasno zanimanje vse evropske odnosno svetovne javnosti za „bližnji Vzhod". Stališče Balkana in njegova absolutna nevtralnost nam je pa itak znana, vemo pa tudi to, da bi eni ali drugi stranki zelo konveniralo, če bi se Balkan nagnil na njeno stran in postul pozorišče obračunavanja obeh nasprotnikov. Pod temi auspiciji si moramo tudi ogle-duti nedavni sestanek držav Balkanske zveze v Beogradu, ki pač niso smele sprejeti kak sklep vojuške narave, umpak so razpravljale le o gospodarskem sodelovanju. Spričo teh dejstev ni čudno, če se napove-je za začetek spomladi obširna, ali celo glavna vojna aktivnost na bližnjem vzhodu, v zapadni Aziji. Evropska zapadna fronta bo, kot mnogi domnevajo, ostala še nadalje razmeroma mirna, ker tukaj ne ena, ne druga stran ne more upati, da bi uspešno prodrla težko /u- Minister dr. Krek častni občan v Predosljah V soboto zvečer je bila slavnostna akademiju na čast ministru dr. Kreku ob izročitvi diplome častnega občanstva občine iPredosljle. Slovesnost je priredila uprava občine Predos-Ije v dvorani Prosvetnega doma, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena. Ob napovedanem času je prispel minister dr. Krek v spremstvu tajnika inž. blapšaka, bivšega poslanca Stareta in tovarnarja Jožko-ta Zabrcta. Med odličniki so bili navzoči tudi okrajni glavar dr. Vidic, domači župnik duh. svetnik Zupane, banski svetnik in župan iz Šenčurja g. Umnik, predsednik JRZ za Kranj dr. Megušar, župan občine Predoslje Ivan Za-bret s celokupnim občinskim odborom. G. minister je bil ob vstopu v dvorano sprejet z velikim navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. Z odra je zadonela državna himna, ki jo je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. Fajona. Spored celotne akademije je bil zelo spretno izbran in pripravljen pod skrbnim vodstvom nadučitelja g. Fajona in domačega kaplana g-Jegliča. Slavnostni govor je imel podžupan g. Ovsenik, ki je očrtal zasluge g. ministra za ob-č:no Predoslje, nato pa je bila g. ministru izročena častna diploma po g. županu Zabretu Ivanu. Za tem so sledile točke sporeda, ki so jih izvajali mali goslači. nastop;le so mladenke 7. de.klamacijami, simboličnimi vajami in mladi tamburaši. Po tem sporedu je stop:l na oder vidno ganjen g. župnik duhovni svetnik Zupane, še vedno čil in krepak kljub svoji visoki starosti, pozdravil g. ministra in v svojem govoru očria! posebne sj>osobnosti. vrline in zasluge častnega občana g. ministra. Zu vse te tople besede in lepo pripravljeno F soboto mu je bila slovesno izročena diploma častnega ilanstva akademijo se je ob koncu zahvalil g. minister. G. minister je v jasnih in odločnih besedah poudaril pomen važnosti načelne vzgoje. Današnji družbi, ki si želi miru, preti razpor in zastrupljenje. Najstrašnejša bolezen, ki izpod-jeda družbo je razredno sovraštvo, ki ga uganja komunizem. Komunizem je strup za vsako življenje, kot ideologija rodi duševno pl tkost in plehkost, vzbuja najnižje instinkte in stremi le za materialnimi dobrinami ter seje sovraštvo, ki je strup in ostane strup, četudi služi v borbi za pravico. Po ostrih besedah obsodbe komunizma, je g. minister pokazal za zgled sedanjo boljševiško Rusijo, ki z nenasitno grabežljivostjo izvaja silo nad malo Finsko. Vedno bolj jasno vidimo, kakšni nameni vodijo danes skupni nastopi Rusije i ti maso-nov. Skupaj hočejo izvršiti krah vsemu socialnemu redu in ustroju s pomočjo krvave revolucije ter zgraditi novo družbo brez etičnih in človekoljubnih načel in kar je najlepše sejati mesto ljubezni sovraštvo. Nato se je g-minister dotaknil v kratkih besedah notranje in zunanje političnega položaja. Po govoru g. ministra, ki je bil sprejet t vel'kim zadovoljstvom in navdušenjem, je prebral in izročil g. ministru predsednik krajevne JRZ g. Zabret Jožko sledečo zaupnico: 2!bor somišljenikov JRZ občine Predoslje izreka svojemu voditelju, presednikn senata dr, Antonu Korošcu in njegovemu naiožjemu sodelavcu, gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku neomajno zaupanje ter globoko vdanost in zvestobo. Najprisrčnejše se zahvaljuje za njuno požrtvovalnost in nesebično delo. Ob zaključku je vsa dvorana zapela himno ..Hej Slovenci". Mogočno zborovanje Kmečke zveze v Celju Lepa manifestacija stanovske zavesti. — Slovenski kmetje zahtevajo banovino Slovenijo Zadnjo nedeljo je bil v Celju, v tem prelepem biseru štajerske zemlje, letni občni zbor Kmečke zveze, ki je najpomembnejša in najmogočnejša slovenska stanovska organizacija. Zborovanja so se udeležili dvJegatje posameznih edinic Kmečke zveze iz vse Slovenije, tako da se lahko reče, da je bil v Celju zastopan po svojih delegatih ves slovenski kmečki stan. Občni zbor ni pomenil samo formalnost ki jo je treba opraviti vsako leto, marveč se je pretvoril v mogočno stanovsko manifestacijo, na kateri je kmečki stan zahteval tiste osnovne pravice, ki mu kot najštevilnejšemu stanu pri- padajo, katero si pa hoče tudi priboriti in iz-vojevati. Občni zbor je vodil njen načelnik g. senator Brodar iz Hrastja. Z velikanskim navdušenjem so zborovalci sprejeli sklep, da se pošlje vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru D, in pozdravne brzojavke knezu namestniku, dr. Korošcu ter na druga visoka mesta. Po teh u-vodnh formalnostih je imel zelo lep in izčrpen govor načelnik g. senator Brodar, ki je točno in brez olepšavanja orisal stanje kmečkega stanu pri nas in zahteval od oblasti pomoč. Nuslednji govornik g. senator Smodej, je varovano linijo, pač pa so dani vsi pogoji, da si vojujoči se stranki prideta do živega na vzhodni strani S te domneve pa pridemo takoj nehote na drugo, namreč da bosta zapadni državi morali pričeti odkrite sovražnosti proti Rusiji. Se do nedavnega časa smo lahko sklepali, da se bostu Anglija in Francija do skrajnosti izo-g:bali vsakega direktnega izzivanja, ki bi ju moglo pripraviti v konflikt z Rusijo. Njun načrt je bil očividno ta, da najprej obračunata z Nemčijo, nakar bi prišli sovjeti na vrsto. Iz. izjav podanih na vodilnih mestih v Londonu in Purizu, da se bo Finski nudila vsa razpoložljiva pomoč proti Rusiji, pa lahko razvidimo, da sta zaveznici opustili svojo obzirnost napram Rusiji v zelo veliki meri, če ne popolnoma. Ako bosta na severu pomagali v boju proti Rusiji, ji tudi na jugu ne bosta prizanašali. Zdi se. da sta se Anglija in Francija prepričali, da Nemčije ne bosta premagali, če istočasno ne pritisneta ob tla tudi Rusijo, kajti sovjetsku pomoč v surovinah je lahko tolika, da vsa angleška blokada ne bo nič — zalegla. Surovine pa so edino blago, kar Nemčija od zunaj potrebuje, in če dobi surovine, ima od ruskega zavezništva dovolj. Vojaštva! in to- varn ima Nemčija sama zadosti. Da zapadni državi snujeta neko veliko akcijo na vzhodu, se razvidi že iz tega, ker imata nagromadenega ogromno vojaštva v svojih tamkajšnjih provincah. Anglija v Palestini, Francija pa v Siriji. Pravijo, da ta vzhodna armada stoje blizu pol milijona mož; načelu-je ji pa general Weygand, ki je znan kot zelo sposoben vojskovodja, kateremu bi utegnilo biti poverjeno vrhovno poveljstvo tudi nad angleškimi vzhodnimi četami Zbiranje te armade na bližnjem vzhodu gotovo ni brez pomena. Da bi se Balkan pretvoril v bojišče, je zaenkrat malo verjetno, ker hočejo balkanske države za vsako ceno ostati nevtralne. Veliko bolj verjetna je druga možnost, da so angleško-francoske čete pripravljene za udarec na Rusijo — zato pa slednja utrjuje svojo mejo na Kavkazu — in sicer nu njenem najobčutljivejšem mestu, namreč severovzhodno od Turčije v Kavkaziji. Tam ima Rusija svoja glavna petrolejska ležišča, če ubstrahiramo še malo izkoriščane petrolejske vrelce na Uralu. Če se Angleži in Francozi po-laste teh vrelcev ali jih uničijo, bosta občutno prizadeti Rusija, kot Nemčija, preprečen p« bo tudi njun morda nameravan vdor čez. Kavkaz proti Indiji. 8g. IZ UPRAVE. Nekateri naši naročniki so prejeli te dni položnice. Vljudno prosimo, da z njimi nakažejo zaostalo naročnino, ki je označena na njej ter se posluži jo tudi položnice za leto 1940. orisal notranje in zunanje politični položaj ter med velikim odobravanjem izjavil, da slovenski kmet ne bo nikdar odstopil od zahteve po slovenski avtonomiji, katero takoj zahtevamo. Govornik je tudi obsodil delo nasprotnih „vo-diteijev", ki rujejo proti avtonomiji Slovenci ne bomo nikdar pustili, da bi igrali v državi peto kolo. S hvaležnostjo se je končno g. senator še spomnil požrtvovalnega dela našega voditelja g. dr. Korošca v blagor Slovenije in vse države, Potem je sledilo tajniško poročilo g. Finca, poročilo g. Puša o ..Oracu". poročilo predsednice ge. Brodarjeve o delu ZKZ je pre. bral g. Puš. V nadaljnji debati so se obravnavalo razna vprašanja. Nato se je izvolil odbor z g. senatorjem Brodarjem na čelu. Sprejet je bil tudi sklep, da bo spomladi velik kmečkj tabor v Prekmurju. Občni zbor Kmečke zveze v Celju je tudi sprejel resolucije, v katerih zahteva takojšnjo ustanovitev Banovine Slovenije, izročitev zemlje kmetu, načrtno izobrazbo za kmečki stan. izboljšanje socialnih in zdravstvenih razmer, ureditev cen za kmečke pridelke in učinkovite ukrepe za izboljšanje kmečkih pridelkov. \a prelomu v.im so S6 , i sti, je začelo vprašanje obstoja mul.h narodov dobivati svoj poseben pomen. Mali narodi so začeli z nekim strahom opazovati dogodke, ki so se začeli odigravati po Evropi Baltik ki ni poznal vojske, stoji sredi vojnih zapleiljajev. Poljska — druga slovanska velesila, je pogažena, Češka je zasužnjena. Grešili bi proti lastnemu narodu, če se ne bi zavedali v dovoljni meri teh trenutkov, teh časov preizkušenj in izkušenj, ki jih bodo morali prestati vsi mali narodi Kdo vidi naprej, kakšen bo konec? Seveda, če bomo stali ob strani dogodkov in prepuščali besedo maloštevilnim tujim plačancem, potem smo v tem važnem zgodovinskem trenutku in prelomu izgubljeni. Bunes je vprašanje malih narodov tako važno, kot to ni bilo še nikoli. Vprašanje naše narodne o-brambe mora biti prvenstvenega značaja. Položaj je pač tak, da dajo narodni obrambi svojstven pomen, ki se ga naj zaveda sleherni član vsakega malega naroda, tako tudi slovenskega. Če se danes mali finski narod ž lavo upira in bori za svobodo, kuituro in narodno ter državno vitalnost proti aziatskemu nasilju, potem bomo tudi mi imeli toliko moči in zavesti \ sebi, da se ne bomo dali kratkomaio pomendrati To bi bila prostovoljna pot v su-žnost, iz katere je srečna rešitev radi malo-številnosti popolnoma onemogočena Naša Jugoslavija združuje v sebi troimeno-vane narode Slovence, Srbe in Hrvati Mi Slovenci se v polnem in globokem prepričanju zavedamo, da je naša nacionalna bitnost možna le v skupnih mejah s Srbi in Hrvati. Zavedati pa se moramo tudi, da je vprašanje naše nacionalne bitnosti v primeri s Srbi in Hrvati res najtežje. Mi stojimo kot otok, katoliški otok sredi razburkanega tujemiselnegu morja. Okoli nas butajo valovi razkristjanjene in poganske miselnosti, ki se, kakor vemo, neusmiljeno zaletavajo v nas in nas hočejo požreti Toda, če pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da so bili včasih tudi krvavi časi, a nismo klonilo. Danes, ko stopajo pred nas še hujši časi in ko imamo za seboj že stoletno borbo neuklonjivosti, se moramo res čuditi tistim maloštevilnim članom naše narodne družine, ki dvomijo v poslanstvo lastnega naroda. Ti ne poznajo zgodovinske preteklosti, sami nimajo toliko moči in volje, da bi stopili na branik za svojo domovino. Kakšne so dolžnosti nas Slovencev? (Jojiti moramo nacionalno zavest,' ki ni le medlo čustvo nesmiselnega frazarjenja in trkanja na prsa. Nacionalna zavest, če je prava in čista. STRAN 2 »GORENJEC« Kako se udejstvuje kranjska dobrodelnost Ž obinega »bara »Vincencijeve drušbe" V Kranja, ki je v povojni dobi postal zato- in trud. Iz poročila posnemamo, da je odbor imel 14 rednih sej in da je bila poglavitna skrb posvečena našim siromakom. Odbor je razmotrival, kako bi se pomagalo revežu v teh težkih časih in kje dobiti sredstva za kritje ogromnih stroškov. Zaupali smo v Boga in On nam je pomagal. Duša pravega dejanja je ljubezen in duhovna dela usmiljenja, ki so prav tako ali pa še mordr bolj potrebna, kot telesna dela usmiljenja. Na god zaščitniku naše dobrodelne družbe sv. Vincencija Pavelskega. dne 19. julija so se odbornice skoro polnoštevilno udeležile sv. ruaše. Dne 19. novembra na god sv. Elizabete je b la darovana sv. maša za žive in mrtve člane Vincencijeve družbe. Obdari tve. Glavno delo Vincencijeve družbe obstoja pa v zbiranju darov, s katerimi se ob gotovih prilikah obdaruje večje število potrebnih družin n tudi posameznikov. Nekateri reveži pa prejemajo tndi stalne mesečne podpore. Obdaritve so bile sledeče: Velikonočna obdaritev se je vršila nu veliki petek v Marijanišču. Iz Kranja je bilo obda-rovanih 78, iz Kokrice 8, iz Rupe 8, s Klanca in Huj 16. iz Strti/.evega 6, iz Čirčič 15. s Prim-skovrga 58 in še 5 drugih, torej se je skupaj obdarilo 19+ obdarovancev, med katere se je razdelilo 226 kg mesa, 142 kg slanine, 645 kg moke, 22 kg sladkorja. 1* potic in din 700.—, pa še nekaj drugih drobnih stvari Stroški te obdaritve so znašali din 7.395.75. Nu nabiralnih polnn se je nabralo din 7288.—. iz bližnjih vasi pa nekaj živil. Dne 17. okt. in 2t. nov. 1939 se je razdelilo med 91 strank 15.000 kg razžaganih bukovih drv. ki so veljale din 2271.50. Jeseni so nabirale po vaseh odbornice živila, ki so se razdelila 14. novembru med 12 strank. Prav posebno je odbor skrbel za Miklavževo obdaritev. V zimskem času je revščina večja, zato mora biti tudi pomoč izdatnejša Skupaj se je nabralo din 8.075.50, v blagu so tovarne darovale 528 m blaga za obleke in perilo, nekaj pa so poklonili tndi tukajšnji trgovci. Zelo velikodušen dar je darovala tovarna „lntex". Kranjski trgovci SO poleg blaga darova I i tudi živila, nekaj pa so poslale znnanje tvrdke. Razen podarjenega blaga in živil se je kupilo še Za din 12.«39.90 raznega blaga ir. živil. Miklavževa obdaritev je bila 12. decembra v Marijanišču. Obdarovane so bile skupaj 204 stranke z blagom in živili in sicer Iz Kranja 93 ohdurovuncev, iz Rupe 12, s Primsko-vega 52, s Kokrice 8, iz Čirčič 11, s Kianca in lluj 19, iz Struževega pa 9. Redno mesečno podporo po din 30.— je prejemalo 9 siromakov. Izrednih podpor v denarju je bilo deležnih 19 revežev v vdtupnem znesku din 1440.—. Podpore v žVilih je prejelo 35 revežev v vrednosti d:n 2 7"6.75. Štirim revežem se je plačevalo mleko, kar je obremenilo blagajno z zneskom din 529. Za revne prvoobhajance se je oskrbela obleka in obutev za d:n 400.—. Ob sklepu svojega poročila se je ga. tajnica obrnila s prošnjo do celokupnega odbora, da bi tudi v prihodnje tako požrtvovalno deloval v blagor siromakov. Blagajniško poročilo o dohodkih in izdatkih Vincencijeve družbe za leto 1939 je podala prav tako marljiva in delovna članica ga. Marica Gorjančeva. Vseh dohodkov je bilo din din 35.525.64, izdatkov pa din 35.914.39, tako da je znašala imovina dne 31. decembra 1939 din 1.411.25. Zavod Marijanišče. Poročilo zavoda Marijanišče je podala č. s. Magda Rojs, ki je takoj v pnčetku poudarila, da iz starih poročil izhaja, da je bil zavod vedno v težkih gmotnih stiskah. Moral se je vedno trdo boriti za vsakdanji kruh, čeravno ni manjkalo plemenitih dobrotnikov. Družina šteje danes 103 člane. Vsem je treba pripraviti vsak dan tečno hrano in toplo sobo za otroke. Letošnja mrzla zima je prinesla med otroke bolezen, da so bili pred mescem samo štirje zdravi. Sedaj so zopet zdravi vsi. Mesečni prispevki, katere plačujejo starši in občne, so tako majhni, da komaj krijejo hrano. Kje je kurjava, luč in nešteto drugih potreb. Tudi vzgoja otrok ni lahka. Večina teh sirot ni prišla iz objema materine ljubezni bvoj paradiž imajo pa v otroškem vrtcu. Druge težave so spet z večjimi otroki, katerim je treba pomagati pri učenju. Mesečnina zanje znaša din 150.— do 200.—. Brezplačno je v zavodu 10 otrok. V zavodu stanuje tudi 50 dijakinj, 27 iz gimnazije, 3 pa iz meščanske šole. Zanje je zopet treba posebne vzgoje in nege. Oskrbnina zanje je din 400.-. Četrto skupino tvorijo gospodinjska dekleta, 18 po številu. Zelju po izobrazbi jih je privedla v 6 mesečni tečaj. Vseh predmetov je 15. Poleg praktičnega dela se podaja tudi teoretično znanje. Nu šoli poučujejo štirje gospodje, ostale predmete pu sestre same. Mesečnina je din 400.—: Nekaj malega prispeva za šolo tudi kr. banska uprava. Letni dohodki zavoda so znašali din 223 439.—, izdatki pa din 218.701.—, prebitek je naložen v hranilnici. Zuvod je dobil podpore v denarju ali blagu od več dobrotnikov, med katerimi je tudi Vincencijeva družba. Poročilo nadzornega odbora je podal v svojem in v imenu radi bolezni zadržanega g. Ogrizka g. okrajni šolski nadzornik Rupret Vinko. Za poslovanje je izrekel funkcionarjem zahvalo in priznanje. Na predlog ge. Košorok Mitnice je ostal stari odbor, katerega sestavljajo: gdč. Roosova, predsednica: ga. Slnparjeva, tajnica; Rn, fior-jančeva, blagajn čarka; gdč. E. Dolenčeva, gospodarica. Murljivim in požrtvovalnim članicam Vincencijeve družbe, katerih delo smo le kratko opisali, tudi z naše strani toplo priznanje. Tržiške občinske zadeve in drugo Malo odgovora „Jutru" 'Nadaljvanje s prve strani) je nekaj svetega, vcličustnegu. ki nulugu vču-sih tudi težke dolžnosti. Vsak član našega na roda je dolžan obdelovali naroda > njivo in gojiti vse, kar je plemenitega, kur nas posebno odlikuje in tega gotovo ni malo v našem narodu. Veliko je stvari, ki nus odlikujejo in nn kar smo lahko posebno ponosni. Zato pa je istk defeti/em neumesten in neupravičen. V okviru Jugoslavije nam je zajamčena evo-lxxln in nerazdružl jivn vez jugoslovanske nacionalne povezanosti. Tudi ni treba veliko filozofije, če bi si kdo hotel prisvojiti kos njive svojega soseda, gotovo ne bi njegov sosed mirno gledal, kako mu sosed prestavlja mejnike. Isto velja za zdrav razum in neupogljivo voljo, ki ve kaj se pravi živeti. Danes vidimo in dobro vemo, kako silno uspevajo sred- stva raznarodovanja in to nam nudi dovoljšen dokaz za vsa naša ruzmotrivanjn. Kdor je o vsem tem že razmišljal in se ozrl le malo okoli sebe in mogoče nekoliko čez mejo, ta ne bo zdvomil v poslnnst\o, ki gu vrši in ki gu mora vršiti vsak narod zlustj pa velja to zu mali narod ki ljubi le pravico. Tu bo tudi spoznal prelom med dvema svetovoma in nasprotujočima si »Huma. Nh eni struni trdoživ Oti in neuklonjivost mnl h narodov, na drugi strani pa satanski pohlep ln zahteva po življenjskem prostoru drugih večjih narodov. Toda naš narod je prnvicoljuhen Ne dumo n česar, knr je našega, a tudi ne zahtevamo tistesa, knr vemo d« ni naše Kar je naše. to pa imamo tndi pravico znhtevati Za to borbo pa je potrebno nlnrnrran ie vseh narodnih sil. v«n nuj imajo pred očnv jusen smoter: Mi hočemo živeti, u vsuko delo začenjamo i Bogom! Kar dolgočasno je že bilo za tržiške bravce našega „Gorcnjca", ker je njegov dopisa k nekam prenehal pisati o ljudeh iz Juirove dežele. Mislimo, da se je približno tako god lo tudi j turovemu dopisniku, zato je mip.sal sen-zac.onalne naslove svojemu dopisu v nedeljsko „Jutro": „Tržiške zanimivosti in tržiške skrbi. Občili zbori in prireditve. _ Občinska kriza." čisto pravO temo si je dopisnik izbral za svoje brihtne čitatelje in za na* primeren odgovor. V prvih odstavkih hvali prosvetno delo v „Bralnem društvu", kateremu so vzeli gospodje narodnjaki pridevnik „Slovensko"*. Društvena zastava, ki nosi podobe svetih bratov Cirila in Metoda na poiju slovenske tribarvnice, je pa morala v skrivališče takrat, ko so gospodje „hipernacionalisti" imeli v rokah oblast. Po kresni noči 1935, ko je postal m nister za no tranje zadeve dr. Anton Korošec, je za drugimi .klerikalnimi" zastavami prišla na dan tudi tu zastava, ki je častitljiva in tudi narodna svetinja. In prav radi tega. ker je narodna svetinja, je morala v skrivališče. Marsikdo od njih, ki se okrog te zastave zbirajo, ni vreden tega narodnega simbola 1 retji izlet gorenjskih smučarjev, meša dopisnik med predpustne prireditve. Lepo se bo J zahvalil naš ponosni smučar, športnik, ki hoče krepiti svoje telo in bistriti duha v dostoj-I nem šjiortu, da se ga uvršča m^d pnsrfpustne ! veseljake in krokarje. Napada občino, češ da je dala premalo prložnosti za veselje in za ! bavo gostom. Občinska uprava pozna take za-j devščine in je hotela vso prireditev ohraniti v mejah dostojnosti. Kako blagodejno vplva ve-seljučenje za športnike, je imenitno pokazala vesel:ca v Sokolskem domu, ki je bila med prireditvijo. V nedeljo zjutraj je rrgunizaci-ja kar odpovedala in je samo še sila razmer tiščala program naprej, da fiasko, ni bil tako viden. Naravnost čudo se ja pa godilo pri slalomu za dame. V soboto se je damam pri poskusih zdela proga prelahka, v nedeljo dopoldne se je pa vse kotalilo pred številu m občinstvom in sodnim zborom. Med gledalci so se slišale hudomušne opazke na račun veleslaloma za dame in prečute noč: v sokolnici Ali so te stvari delale čast športu' Če bi se dalo duška veseljačenju v polni meri, kaj in kako bi potem izgledalo? Najbrže bi gostje odnesli čudne vtise, nekateri pa celo mačka iz Tržiča. Sicer je pa prebivalstvo po navodilih občinske uprave sprejelo goste z vso gostoljubnostjo, za kar se je čulo dosti laskavih priznanj. V posebnem odstavki, graja in sprašuje Kranjski planinci Podruinica SPD praznuje Pretekli četrtek 22. februarja zvečer se je v predavalni dvorani Narodnega doma vršil 41. redn, občni zbor kranjske podružnice SPD. Poleg odbornikov se je občnega zbora udeležilo nekaj nad 30 članov. Navzoč je bil tudi župan g. Češenj in zastopnik glavnega odbora g. Pučnik iz Ljubljane. Kot je predsednik g- Roje lani ori.nil zgodovino kranjske podružnice ob 40 letnic obstoja, tako je letos podal poročilo o 30 letn:ci Prešernove koče na Stolu, ki je b:la otvorjenn 31. jul ja 1910. Dokler kranjska podružnica SPD ni postavila koče na Stolu, je bil ta v turistč-nem oziru zelo zanemarjen. Prvotno društveno delovanje je bilo osredotočeno na Storžič, iz tehtnih razlogov pa je odbor onust'1 misel graditi tam planinsko postojanko in sklenil postaviti kočo na Stolu. Po zaslugi navdušen h odbornikov in takratnega načelnika g prof. Zupana pa se je koča na Stolu le postavila. Zabrezniška občina je uvaž.ujoč velik pomen turzma odstopila les brezplačno. Dne 1. junija 1909 so prvič zapele lopn'e na vrhu Malega Stilu, v septembru je b'la koča dograjena, otvorjena pa 31. julija 1910 Leta 1926 je odbor kočo razširi, da je sedaj še enkrat tako veliku ko* je bila prej. Lani ob 40 letnici SPD Kranj in otvoritvi Valvizorjevega doma je bila 90 letnica Prešernove smrti, letos ob 30 letnici Prešernove koče je pa 140 letnica Prešernovega rojstva. G. Roje je nato kratko opisal slavnost ob otvoritvi Valvazorjevega doma pod Stolom dne 11. junija 1939, v nadaljnjem je poročni še program dela za naslednjih pet let pri Valvazorjevem domu, Prešernovi koči 1 in na Smnrjetni gori. i Rndi odsotnosti tnjnika je g. Roje podal tudi tajniško poročilo. Priporočil je ..Seznam mar- : kirnnih potov", poživitev mladinskega odseku, skupne izlete in ekskurzije ter prirejanje pre-đavani Najvažnejša skrb pa bo odplačevanje j amortizacijskega posojila. Omenil jt> potrebo Smrt blage scene Ne vemo ne ure, ne dnevu. V četrtek, dne i 15. februarja zjutraj je nenadoma umrla v ! sturosti 5t» let Frančiška Knifie, po domače fitihelnovs mama iz Zg. Mesnice \'u predvečer j se je po opravljenem gospodinjskem delu po« I dala popolnoma zdrava kakor običajno spat. i Nepričakovano jo je Gospini poklicu! k sebi. jo po čeguvi zaslugi je bila vsa prireditev speljana malo preveč v strankarske vode. Odgovarjamo: Po zaslugi tistih, ki so dali v prvo časopisno reklamo starte in cilje raznih panog pred sokolski dom, ter da bo veselica in ples V sokol niči, v dogovoru z vojažkimi oblastmi v Trž ču glede fotografiranja, kam se je delegiralo prve goste na hrano in stanovanje, itd. Torej naj Jutrov dopisnik tudi v tem pogledu bere levite sebi in svoj m. Iz krajevnega ro-tloljubja ne pišemo več. Če bo pn treba in če bomo izzvani, ima pa Gorenjcev dopisnik le dovolj tvarine za odgovor. Končno se dopisnik spomni še občinske politike in pravi, da so se občinski očetje polenih, malce dolgo že počivajo na lavor kab, že mesce ni bilo seje odbora, cirkularji. kriza proračun itd. Vdi se, da se mož zelo zanima za blagor našega mesta, kar je vse polivale vredno. Pregovor pa pravi: Najprej odstrani bruno izpred svojega praga, potem šele izderi pezdir iz očesa svojega brata. Na videz je ob-č'nska uprava res mirovala, v resnici je pu delala toliko, kolikor so dopuščale razmere. Z mestnim domom je še vedno dovoij skrbi, ki so drobne a vendar potrebne. Trasiralo se je j tlakovanje ceste: načrti, popis in proračun so gotovi, kur bo v kratkem tudi odobreno od merodajne strani. Če ne bi bilo vojske, bi bila dela že razpisana in v spomladi bi se pričelo z delom. V zvezi s iem je, da so se že kupile nove litoželezne cevi za ojačenje vodovoda na progi od Sluga do Koširja. 6f-0 m dolžine. Dela se popis in proračun za izmenjavo cevi od Koširja do zajetja preko i000 m dolžine. S tem bi se zajelo vso vodo studenca. To niso malenkost', katerih dopisnik seveda noče vedeti. — Proračun je že dva mesca v o-snutku na županovi mizi. To pn iz riizloga. ker je hotela ministrska uredba ukin:ti ozir. /.nižati trošarino na alkohol. -- Omenja krizo občanskega odbora v zvezi z zadevo Mlin Primožiča. To samo toliko omenimo, da je imenovani žrtev brezvestnih Hudi, ki ga hujskajo in mu oskrbujejo advokate na (njegove stroški') misleč, kakšne težave povzročajo občini. To je tudi najboliše spričevalo za tržiške „rodoljube" iz Jutrove dežele. Končno prav;, da so v skrbeh, če odstopi sedanji občinski odbor, ker ne bo po*em tlakovani) ce«t. ne nove šole ne pokopališča. To je pn res' Gospodje so pokazali, da v 15. letli dobre konjunkture niso nič naredip, pa če bi Se kdaj dob'li občino v roke. se takoj vse delo ustnv' Dovoli nn bo imelo pos'a orožništvo in srečko naeelstvn s nrotidrž.ivnimi elementi so zborovali letos SO-letnieo Prešernove koče avtomobilske ceste na šmarjetno goro in iz Žirovn ce k Valvazorjevemu domu. ter izdajo prospekta za naše planinske postojanke Člani SPD neslovenske narodnosti morajo biti nacionalno neoporečne osebe. V planinah .noramo strogo paz ti na slovenski značaj naših planinskih postojank, zlasti glede pozdravljanja. Priporočil je tudi revijo „Planinski vestnik" in Mlakarjeve zbrane spise. Opisal je tudi zadevo sedanjega obmejnega turističnega prometa v planinah. Pisarna SPD je sedaj pri Putniku, odbor je imel (0 sej in več sestankov. Javnost je obveščena o vremenskih prili-j kuh pri Valvazorjevem domu. Blagajniško poročilo je podal g. Kožman. Prejemkov je bilo din 236.298.71, izdatkov pa 233 939 75, saldo blagajne znaša d'n 2.558.96. Cisto premoženje koncem leta 1959 je znašalo po odbitku posojila din 149.070.— in kavcij din 29.462.50 din 462.462.96: Pasive pa znašajo din 178.532.50. Premoženje se je zvišalo za din 52.712.—. Poročlo, gospodarjevo pravi, da ,;e bilo v 1. 1939 vpisanih v Valvazorjevem domu 2.18-1 obiskovalcev, če bi se pa vsi vpisali, pa bi jih bilo gotovo nad 5000. Denarni promet pri Vitlvazorjevem domu je znašal 94.196.—, prebitek pa din 50845.— : Prešernova koča je bil« radi izrednih prilik predčasno zaprta, vpisalo se je 1049 posetnikov, denarni promet je znašal din 24.618.—, prebitek pa din 7.928.—. Luni je obiskalo Prešernovo kočo in Vulvazorjev dom tudi 30 Holandcev. Pri razpravi je predlagal g. dr. Silar, naj se načelnikovo poročilo natiska v ..Planinskem Vestniku". tili kje drugje. Sprejel je bil tudi predlog g- dr De Glerie, naj se v Prešernovi koči obesi slika g. ravn. Zupana Anton« zu njegove zasluge pri gradnji koče. Pri samostojnih predlogih je bil sprejet predlog g. dr. Antona Megušurja, naj se Val-vazorjevn koču preimenuje v Volviizorjev dom. rešil vseh bridkosti in trpljenja tega minljivega sveta, da jo popluči obilno za vsu 1'jeua dobra dela. katera je vršila nu svetu. Kuko je bile pokojna povsod priljubljena, je pričal njen lep pogreb, katerega se je udeležilo veliko število domačega in tujega občinstva. Cerkveni pevski /iior, katerega članica je bila tudi ona v mladih letih, ji je po končani sv, muši zapel ob odprtem grobu žudnje slovo. STRAN 3 T £ D E M S t £ M O VI C £ KRANJ Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti. Negujte zato red-dno Vaše zobe z zobno kremo Sargov Kolodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulfericui oleat po dr. Braul.chu. Na ta način odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Samo tisti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe. Obvestilo! Dr. Josip Bezič, zdravnik v Kranju nastopi s 1. marcem dvomesečni študijski dopust in bo v tem času samo privatno ordini-ral ob delavnikih od poli sedmih zvečer dalje, ob praznikih in nedeljah pa dopoldne. V znani trgovini pri Jazbecu dobite za pr-voobhajauce in birmance lepo skrojene obleke po zmernih cenah. Priporoča se Albin Jazbec v Kranju. Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mescu marcu 1940 bo razdeljena sledeče: Dne 3. dr. Bežek Josip, 10. dr. Herfort Joža, 17. dr. Pance Pavel, 19. dr. Vrbnjak Vinko, 24. dr. Bezič Josip, 25. dr. Bežek Josip in 31. dr. Herfort Joža. Zanemarjanje v mladosti, se maščuje v starosto. Otroci, katerih starši skrbe za to, da redno čistijo svoje zobe s Sargovim Kalodontom proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdne zobe. Nasprotno pa otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe, ali so sami v tem ožini malomarni, že zgodaj trpijo na obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času nauče otroke na redno čiščenje zob 8 Sargovim Kalodontom, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lepe zobe. TRŽIČ Smrtna kosa. V ponedeljek smo pokopali 93 let staro Katarino Mohorič. Bila je najstarejša ženska v Iržiču. Dolga leta je bila služkinja, nazadnje pa je popolnoma obnemogla, tako, da je zaunja 2 mesca morala biti v občinski ubožnici, ker v Tržiču ni imela svojega človeku, ki bi ji nudil pomoč. Sedaj se je preselila v boljše življenje, kjer naj ji sveti Večna luč! Kdo v Tržiču ni poznal nekdaj taku šegave-ga čevljarja Jošefa Tišlarja. Zadnju leta je postal močno gluh. V nedeljo 25. februarja popoldne po kosdu je šel počivat. 2ena inisieč, da mirno spi, ga je pustila in šla v cerkev k večermcam, kakor običajno ob nedeljah. Ko se je vrnila, je mož še vedno nepremično iežai, nakar je ugotovila, da je mrtev. Sin Andrej je bil ta čas doma, nič hudega sluteč, pa je odšel po opravkih v Lom. Za njim pa je prišlo poročilo, kaj je doma. Tako nepričakovana smrt je vse pretresla. Pokojni je bil star 73 let. Bil je samostojen čevljarski mojster, Njegovi duši želimo večni mir in pokoj, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Tragedija »Viljem Teli" je na našem odru imela popolni uspeh. Dvorana je bila dvakrat nabito polna Igralci so imeli dobro porazdeljene vloge. Tudi scenarija je dala svoje in so bili gledalci jako zadovoljni. Klavirski in pevski koncert na meščanski šoli. V soboto 2. marca ob 8. uri zvečer in v nedeljo 3. marca od 4. uri popoldne se bo vršil v telovadnici meščanske šole pevski in klavirski koncert Ta koncert vodi bivša gojenka absolventka glasbene šole v Beogradu gdč. Milica Pretnerjeva, ki je po nesrečnem slučaju popolnoma oslepela. Razen solo - nastopov spremlja ona tudi na klavirju vse ostale točke programu. Pri koncertu sodelujejo: gdč. Pavla Frlanova. g. Viktor Srečnik, g. Oto Zazvonil in zbor meščanske šole. Čisti dobiček je namenjen zavodom za slepe v Kočevju in Skofji Loki, ter šolski kuhinji meščanske šole. Udeležite se koncertu v obilnem številu. ŠKOFJA LOKA Najstarejši meščan umrl. V petek je v Mestni ubožnici zatisnil svoje trudne oči najstarejši škofjeločan 88 letni De mota Franc. Imenovani je bil iz znane Dermotove rodbine, ki je imela svoje čase vrvarno v sedanji hiši Rt 10 na Spodnjem trgu. ki je bila do pred kratkim last sodavičarja Gregorja Fržena, sedaj pa je last g. Bogataji. Umrl. Dermota je bil stric od gospe Dolenčeve, soproge umrlega veleposestnika in lesnega trgovca Franca Dolencu iz Start* Loke ter gospe Pluntarič Minke, ka-varnarice v Skofji Loki. Kljub temu pa je bil že preko 20 let v mes'ni ubožnici. Bil je znun šuljivec in vedno dobre volje. Nuj mu bo lahka zemljicu! Novega gospoda kaplanu smo dobili. Prejšnji teden nas jp nenadoma moral zapustiti g. kaplan Jožef Vovk, ki je mornl od nas nu novo službeno mesto v Ribnico nn Dolenjskem. Gospod kaplan je pri nas mnog,) deloval zlasti na društvenem polju, posebno p« še na «oeinl-iiem polju. K n«m je pa prišel g. knplan Mel-hior Golob. Gospodu kaplanu Vovku, kličemo Ločaui iskreni Bog plačaj, gospodu kapianu Golobu pu vzklikamo iskreno dobrodošlico. Tekme FO za Krekovo okrožje. Ono ne-indeljc so bile na Stenu za Hribško cerkvijo izredno lepo uspele tekme FO Krekovegi o-krožja v smuku in slalomu. Priglasilo se je 60 tekmovalcev, tekmovalo jih je 53. Ob poli-devetih je bila za smučarje sv. maša. nakar je bilo žrebanje številk v Društvenem domu. Nato je sledil smuk. popoldne pa slalom. Obakrat je sigurno in brez težav zmaga) Masterl Marjan iz Škofje Loke. Je to izvrsten in siguren smučar. Smolo pa je imel drugi loški kanon Hafner Ivan, ki je zasede! tretje mesto. Organizacija je bilu izvrstna, kar je zasluga zlasti g. Planina Franca in drugih požrtvovalnih članov. ŠENČUR Igrali bomo. V nedeljo, dne 3. marca bo naše prosvetno društvo v Šenčurju priredilo lepo dramo v štirih dejanjih .Zlatarjevo zlato". Dejanja se vrše v Zagrebu in okoliških gradov h. Igralci — 30 po številu — nastopajo v hrvatskih narodnih nošah ter v viteških oblekah. Med igro se vrsti mnogo lepega petja. Prid.te pogledat! Misijon bomo imeli. Začne se v nedeljo, dne 10. marca Misijonarji bodo pridigali in spove-dovali v Šenčurju, Hrastju, Olševku in v Vog-ljah. Za en trden bo zastalo po naših vaseh vse javno Življenje, da se bodo vse naše misli zapičile le v tri besede- Reši svojo dušo! Smrt pridno kosi. Letos je pri nas pokosila že 14 ljudi. Zadnja je umrla Sire Marija, žena kovaškega mojstra na Visokem. Komaj so pokopali starega očeta, pa se je /e drugič oglasila smrt v isti hiši. ZG. BRNIK 1000 m cevi za vodovod smo dobili. Shranjene so v naši vasi. Položili j h bodo menda od Cerkelj do Brnikov. Za vod rezevourja do Cerkelj so potrebne debelejše cevi. Jusno pa je, da bo morala teči voda prej do Cerkelj, če jo hočemo dobiti tudi mi. Počasi, a gotovo pa le bomo pili dobro studenčnico. Zima je v marsičem škodovala. Na drevju je zajčja nadloga naredila v naši občni v tej zimi gotovo za več stotisoč din. škode. Kdo bo plačal škodo? Zajci gotovo ne. TRBOJE V nedeljo, dne 10. marca gostuje v našem Prosvetnem domu dramatični odsek Prosv. društva Sora, s prekrasno dramo iz kmečkega življenja „Sveta si zemlja..." Igra je polna ljubezni do domače grude in napetih prizorov radi nesrečne ljubezni. Vsemu temu pu je kriva tujina, ki je izpila že toliko naše krvi. Vsi iz bližnje in daljne okolice prisrčno vabljeni! CERKLJE Vsem odjemalcem električnega toka elektrarne Čimžar v Cerkljah. 2a dolgo časa se opaža, da ljudje izrabljajo električni tok posebno zvečer, ko delajo na razne stroje, čeravno je to bilo že neštetokrat prepovedano. Vsakdo ve, da je zelo nerodno, uko mu luč ne sveti dobro, ako mu radio pre-tiho poje, ko vendar plačuje od radia državno takso, luč mora tudi plačevati in je sedaj tako dobrodošla električna razsvetljava, ker povsod primanjkuje petroleja in drugih gorljivih stvari. Vode je bilo in jo je še premalo za vse napeljave ker so bile reke zamrzujene Vode primanjkuje za pogon razsvetljave ponoči, ne pa da bi še vmes delali s stroji ter s tem jemali moč razsvetljavi. Najdejo pa se še vedno brezvestni ljudje, ki kljub prepovedi delajo zvečer s stroji. Kmetje s slamoreznicami, ko imajo vendar zato podnevi zadosti časa. M zarji, klučavničarji in podobno, so bili zasačeni pri tem kljub prepovedi. Tudi za likalnike ni čas. da se lika zvečer. Poudarjam še enkrat, da je vsako izrabljanje električnega toka strogo prepovedano in kdor zasači kršilca, naj mi ga takoj prijavi, za kur plačam tistemu, ki mi ga prijavi d'n 500. S kršilcem pa bomo obračunali občutno, da ga ne bo nikdar več veselilo izrabljati toka, pa najsi bo kakršnakoli osebnost. V Cerkljah 28. februarja 1940. Elektrarna Čimžar. Dopisnika iz Zg. Brnika glede davščine na biljarde moramo podpreti tudi mi Cerkljani. Po naših biljardih se ne igra nič slabše kot po drugih vaseh. Če večer za večerom zapravljaš 100, 200, 320 din, včasih si moraš vzeti še na posodo, da moreS naprej igrati, potem tudi to ni malenkost. Zato zahtevamo od občine da pri sestavi proračuna ne pozabi na biljarde in biljardiaie. Veselo novico moramo sporočti vsem čebe-lnrjem: prejeli smo od najzanesljivejše strani trdno zagotovilo, dn bodo čebele nn pomlad I nanosile S trdi polne kadi, posebno še pod go-I rnmi. Zato že sedaj prpravimo primerne sode in si zagotovimo tudi sigurne odjemalce. Prn-• dajali gu bomo kar za stotisoče. Bomo vsaj krogi je nu biljardu brcali brez posojila. To bo su) fletno, ali ne? STRAŽIŠCE Občni zbor krajevne organizacije JRZ v Stra-žišču se vrši dne 3. marca ob 9. uri dopoldne v Šmartins-kem doam- Poleg domač:h funkcionarjev bo poročal o organizatoričnih, gospodarskih in sodobnih aktualnih zadevah g. dr. Megušar iz Kranja. Člani in prijatelji k udeležbi vljudno vabljeni. — Odbor. VOKLO Smrtna kosa. Po dolgem presledku nas je zadnje čase obiskala smrt. Najprvo nam je iztrgala Luko Gaber. Mož je bil kljub svoj m štiriinosemdesetim letom do zadnjega tako čil in krepak, da je še vsak dan prebiral dnevno časopisje. BI je izredno delaven in vzor poštenjaka. Ko smo gradili prosvetni dom, je imel edino željo, da bi dočakal njegovo blagoslovitev, in dočakal jo je v resn ci. Toda v zadn;cm mrazu mu je vzelo življenje. — Dulje nam je ugrabila smrt mater Anico Kristan. Zapustiti je morala, čeprav zelo težko, tri otroč če in od ti z njo. Prosvetno društvo tudi v zimski dobi pridno deluje. V nedeljo 3. marca bomo imeli zopet priliko v deti lepo prireditev. Tokrat nam bodo igralci uprizorili krasno Jalnovo igro »Dom". Igra se bo vršila ob 3. uri popoldne. Vstopnina običajna. Uverjeni smo, da boste to izvirno kmečko igro prišli z veseljem gledat BESNTCA Zahvala. Podpisani Kniflc Jože se najtopleje zahvaljujem ob bridki izgubi predrage žene, vsem onim ki so me tolažili in ki so prš^i rajnico kropit. Pravtako se prisrčno zahvaljujem vsem onm. ki so jo v tako lepem številu spremili k zadnjemu počitku, dalje občnskemu odboru in pevcem za ganljive, žaloslinke. Iskrena zahvala tudi vsem Stihelnovm sorodnikom. Žalujoči mož z otroki. ŠMART1N PRI KRANJU Fantovski odsek in Dekliški krožek se prav pridno pripravljata za telovadno akademijo, ki jo priredita v nedeljo 10. marcu 1940 ob 3. uri popoldne v šmartinskem domu. Točen program je razviden na posebnih listih ter ga prejme vsak pri blagajni. Opozarjamo vse prijatelje, da si pravočasno preskrb'jo vstopnice. Vabimo tudi bratske odseke in krožke na akademijo v šmartinski dom. Nasvidenje! Delavski obzornik. 19. marec delavski praznik Delavstvo si je osvojilo praznik sv. Jožefa za svoj vsakoletni delavski dan. Praznovanje tega dne je v navadi že nekaj let. V zvezi z vero in krščanstvom pa je ta praznik tesno povezan z delavstvom in pravim družinskim praznikom Organizacija ZZD v Kranju pripravlja za prazn'k sv. Jožefa večjo de'avsko prireditev in zborovanje. Dopoldan bo zborovanje v Ljudskem domu, na katerega je povabljen tudi govornik iz Ljubljane. Naj ne bo n:kogar, ki bi ne sodeloval s svojo navzočnostjo pri tej delavski proslavi Toplo I vabimo vse, da s svojimi močmi in udeležbo I pripomorejo k čim lepšemu uspehu. »Delavska politika" poroča: ! V zadnji številki .Delavske politike" p sec članka omenja, da ima podružnica Z-7D v Kranju nastavljeno posebno moč, ki opravlja pisarniške posle. Zelo ustreženo bi nam bilo, uko bi bilo v resnici tako. Povedati pa moramo dopisniku .Delavske pol tik e", da vse pisarniške posle vrše odborniki podružnice sami. Tako smo pravočasno mislili na -roli've ohnt-nih zaupn'kov in zato tudi pravočasno pripravili malenkostni pisarniški posel, ki je v zvezi z vložitvijo kandidatske liste in volitvami o-bratnih zaupnikov sploh. Čudimo pa se. da te agilnosti ne najdemo v zadnjem času pri odborih nam nasprotnih organ;zacij, ko na drugi strani vemo, da so se za volilno borbo v mnogih primerih združile kar tri delavske organizacije, oziroma njihovi odbori skupaj proti listi ZZD in da vsi trije skupaj niso mogli pravočasno sestaviti kompromisne liste in jo v določenem terminu vložiti na pristojnem mestu, kakor je bilo razglašeno. Le toliko hočemo in moramo pripomniti, da bo članstvo spoznalo, kdo danes še sploh kaj dela in hoče delati za delavski stan. Volitvet obratnih zaupnikov bodoi torej v soboto, dne 2. marca. Vabimo zato še enkrut, da dobro premislite, preden s svoj:m glasom odloč'te podporo in pripadnost tej ali oni skupini Čas je, da se enkrat vendar le začne s pfnviiu lil lemi-ijiiiiu deioui, da bo uel'vskl stan bolj cenjen in uvaževan ne samo v delavskem, ampak tudi v javnem življenju. Dragi delavci in delavke! Storite svojo dolžnost in brez pomislekov glasujte za listo ZZD. Izid volitev v SiražišVu. V tovarni Sire v Stražišču so volitve obratnih zaupnikov že zanami. Rezultat teh volitev pa je dokaj žalosten. Dve listi — rdeči v nasprotju z listo plavih in belili, sta se kosali za zaupanje delavstva. Vendar pa sta obe listi dobili skupaj 47 glasov od 20i volilnih upravi-vičencev. Teh 47 glasov sta si zopet delili listi med seboj in sicer rdeči 36, ostali pa U glasov. Med delavstvom opravičeno prevladuje mnenje, da novi zaupniki ne bodo mogli napraviti ničesar, ampak ponižno in milostno čakati na uvidevnost podjetnika samega. Razglas Vsi lastniki psov morajo svoje nad 3 mesce stare pse najpozneje do 30. marca 1940 po predpisani prijavnici pri podpisani občini pismeno prijaviti ter plačati odpadajočo takso. Prijavnice morajo biti v vseh rubrikah, posebno glede opisa psa in v kake svrhe ga lastnik rabi, natančno in vestno izpolnjene. Za pse čuvaje je smatrati le one pse, ki so vedno priklenjeni tudi po noči, ali ki so v takem ograjenem prostoru iz katerega ne morejo pobegniti. Lastniki psov, ki svojih psov ne bi prijavili, ali pa jih nepravilno prijavili, zapadejo ka2ni do 900.— din. Za leto 1940 se pobira sledeči pasji davek: Za vsakega luksuznega psa . . . din tOO — Za vsakega lovskega psa .... din 60,— Za vsakega mesarskega in pastirskega psa .........din 40.-- Za vsakega psa čuvaja .... din 20.— Pasje znamke stanejo po din 3.—. Prijavnice za psa se dobi v občinski pisarni ter stune izvod din 1. Občinn Kranj, dne 1?. februarja 1940. itd.; skupina B: Martelanc in Pavlica 5, Vidr-gar 4, Virnik 3 in pol, Enge.man, Pogačn k in Dodič 3 točke itd. Borba med tekmovalci je jako ogorčena, saj jih bo prišlo izmed 11 igralcev vsake skupine le 5 v I. razred. tO si šahovski turnir za prvenstvo Kranja, o katerem smo v našem listu že večkrat poročali />ridno napreduje. Po 6. kolu uvodnega turnirja je stanje naslednje: skupina A: Singer 5, Šuštar 4 in pol, Kos in Tajnik 4, Košir in Kuvular 5 in pol, ing. Skopal 2 in pol točke ==- O. F. O. =- KRANJ PODBREZJE Smučarske tekne Naš FO. je tudi letos priredil za svojo člane, mladce in naraščaj, ki imajo veselje do smučanja, tekme. Radi dežja, ki je na dan tekem t. j. v nedeljo 4. februarja ves dan nagajal, je moralo odpasti tekmovanje mladcev in članov v teku. Zato pa so se vršile s toliko večjim veseljem in uspehom skakalne tekme na 30 m skakalnici, ki si so jo zgradili naši fantje smučarji v Podbrezjah. Tekmovalci, 16 po številu so dosegli tele uspehe: I. mesto Prevodnik Franc s skoki 1R in 17 m, II. mesto Jeglič Nejko s skoki po 17.50 m. III. mesto pa Grašič Pavel. Med mladci je bil bil prvi Rozman Franc, drugi Pirih Janez tretji Pavlin Franc Vsi so dobili primerna darila. Najdaljši skok |M m pri propagandnem skakanju pa je dosegel Jeglič Nejk« K uspehom čestitamo! ' t'nmimdni vviesejem v IJmbijani Ljubljanski spomladanski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Peira II. bo letos od t. do 10. junija. STRAN 4 ^ »GORENJEC« Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU PREKLIC. Podpisanu Aljančič Frančiška, Podtabor, p. Pod brez je, obžalujem in preklicujem kot ne- j resnično vse, kar sem žaljivega govorila o Markiču Irancu in Ani. m Aljančič Frančiška, Podtabor, PREKLIC Po LOGAR & KALAN - KRANJ Za birmance štofi: din 20"—, 25"-, 35"—, BO—. Za gospode največja izbira kamgarnov: din 55"—, 75" 100- itd. Za dame: Najmodernejši novi vzorci za olašče in obleke: din 30 -, 35"—, 40 -, 60-— 70—, 110 -, Dospela je velika izbira najnovejših svilenih rut. 85" Pridite in prepričajte se! i Velika oblastveno dovoljena RAZPRODAJA v Kranju - Mestni trg 11. 1 Vsemu cen/enemu občinstvu vljudno naznanjam, da radi opustitve trgovine razprodajam vse modno, manufakturno in galanterijsko blago pod lastno ceno. - OPOZARJAM Vas na lepo izbiro inozemskih štofov in kamgarnov za moške obleke ter veliko najmodernejših vzorcev damskega volnenega blaga za obleke, kostume in plašče. - NE ZAMUDITE te edinstvene ugodne razprodaje, sami veste, da so vse tovarne blago podražile. Pri meni se Vam nudi redka prilika, da dobite dobro blago po res nizkih cenah. Za nizke cene Vam jamči JOŽE VIDMAR - KRANJ, Mestni trg II. MANUFAKTURA, MODA IN GALANTERIJA Širite in berite „Gorenjca" Ff VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V 2 L06I POHIŠTV l I PA" KRANJ - Layerjeva lil. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mošfke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. VINA dolenjska, štajerska n sploh vseh vrst, kupite pri Centralni v i nami v Ljubljani - Fraokopanska ulica 11. Mimica Zagorska: 57 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Martin je gledal in živo občutil vso lo vojno grozoto-Ležal je v gozdu, nedaleč spoduj so taborili Turki. Iako blizu so bili mongolski oblegovalci, da se je prav do njega slišulo rezgetunje njihovih majhnih konj. Po nebu so plavali oblaki, kakor da bi megla zagrnila nebo in bi se pr.pravljalo na dež. Iz dušečih megei je zaudarjal oster vonj, včasih je plamen siknil iz njih visoko pod sinje nebo, se zvii in se spet zrušil v nič. Turki so odhajali posamezno in v trupah, vračali so se obloženi s plenom-Gonili so črede drobnice in živine, ki je mukala in silila v ogenj.. Vmes so vodili tudi skupim- ljudi, ki so žalostno jokali in klicali na pomoč. Toda turški bič je neusmiljeno padal p) hrbtih, da so stekale rdeče proge in so postajali udje modrikasti in črno podpluti s krvjo od udarcev. Tedaj so usta nesrečnih sužnjev onemela, ne tožbe, niti vzdiha ni bilo čuti iz njih. Martin je iz svojega skrivulišču v hosti videl Turke, ki so gnuli od Luncovegu proti Radovljici krdelo ubogih ljudi, ki se niso pravočasno poskrili. Vm«! je bil ubogi starček, ki so mu kolena klecala in se je le s težavo vlekel dalje. Pred lijim se je ustavil Turek, stal nekaj času, potem je starcu porinil nož v srce. Nesrečnik se je zgrudil nu tla, Martin ni mogel slišati njegovega smrtnega kriku, le trepetal je ob strašnem zločinu in se križal. Turki pu se za starca niso več zmenili, gnuli so ujetnike naprej, kakor da se ni nič zgodilo. Vsa turška sila se je moralo zgrniti po poljih in bregovih okrog Radovljice, tako se je glasilo povelje bega Husana. kijih je vodil. I.e manjši oddelki so včasih odhajali ropat in požiga! po okolici, sicer so pu neprestano naskakovali ;nc-stece, se rogali znamenju križa na obzidju in streljali vanj. Toda mestece se ni podalo in Vilibaldov Martin je gledal le tretji dan. kako se turški barjaki zaletavajo v mestno obz'dje in se spet razlivajo nazaj po ravnini, ka- kor valovje. Vse te pestre barve, iskri konjiči, zastavonoše s polmesecem, vse se je prerivalo, podilo, sem in tja. Turški jezdeci so gonili male tatarske konje okrog mesta, ghdali so, kje bi zazijala v obzidju vnel, skozi katero bi mogli vdreti v mestece. Toda zidov je je kljubovalo. Včas h je rignil konj in klecnil, včasih spet padel rdeči jezdec na tla. Martin je trepetaje gledal v obzidje. Turki se niso nuni ili za ustreljenega tovariša; gonili so naprej, turški konji so mu stopali na hrbet, zdrobdi mu glavo. Bila je pač vojna, ne vojnu, ropanje. Neko noč, ko je Martin ves utrujen zadremal, je začul divje krike, rezgetuuje konj in rjovenje. Gledal je in videl množice, ki so odhajale izpred Radovljice. Niso se pomikali vozovi naprej na Gorenjsko, šli so nazaj po beli cesti. ..Kaj je?" se je čudil Martin. „Ali mar Turki odhajajo?" Ni si mogel pojasniti tega. do jutru ne. Ko se je zdanilo, je videl, da je vsa okolica Radovljice prazna, zapuščena. A, glej,! Tam, izza mesta so prijezdili trije jezdeci na visokih konjih, toda ti so imeli svetle čelade. Ob jezdili so mesto in se vrnili skozi mestna vrata notri. Le nečemu se je čudil Martin. Po tleh je ležalo vse polno turških konj, razbitih voz. podrtih šotorov in pobitih Turkov. »Naveličali so se obleganja, pa so šli," je menil Martin. Sel je po gozdovih, po grapah in tokavah, da bi prišel v mesto. Vedel je. du mora zdaj iti tja, da moru dobiti Polonico. „Hm! Ali zdaj imaš? Ali imaš dovolj?" Pošasten je bil glas, ki je udarjal na Martinova ušesa, da je nehote postal. „Ali sem te res? Hej, zdaj vidiš, kako se prereže vrat? Z enim zamahom, ha, ha!" Martina je izpreletuvul mruz, glas pu je prihujul bliže in bliže. ..Meni si hotel prerezati vrat, sem pu jaz obračunal s teboj." Izza jelovjn je prišel Gornzd s Posuvca, oči so mu bile krvavo podplate in v okrvavljeni desnici je držitl nož, nu kuterem se je kri že strdila. Srajca, kumižoln vse je bilo obrizgano s krvjo. Martin je odstopil zu tri koruke. -Gorazd? Gorazd s Posavca! Kaj si ti?" Gorazd je izbuljeno gledal nekam po hosti. „Da Gorazd s Posavca? He, Posavce je hudič vzel. Da-sem Gorazd? Tudi Gorazdov grunt je šel k vragu!" „Gorazd! Kaj si storil? Koga si zaklal?" Gorazd je neumno ogledoval krvav nož in roke. ..Koga sem? Zakaj me pa še to vprašaš? Ali ne veš? Saj govori o tem že vsa Gorenjska, da, vsa Gorenjska. Hej, hej, ali ne vidiš? Tam gredo biriči pome!" Gorazd je zatulil in hotel zbežuti, toda Murtinove železne pesti so ga zadržale. ..Kam vendar hočeš? Kaj si storil?" Gorazdove oči so se divje blazno lesketale. ..Kdo si? Zakaj me ne pustiš dalje? Ali ne vidiš biričev?" „Kje. Kje?" „Tam! Tam ali ne vidiš?" ..Bodi miren, suj ni nikogar!'" „Da ni nikogar? A kdo si? Zakaj me ne pustiš dalje, da bi ušel biričem?'" „Gorazd. ali ne poznaš Vilibaldovega Martina?" ..Vilibuldovega Martinu. Iz Podbrezij? Pa tisti nisi ti!" ..Sem! Kaj me res ne poznaš, Gorazd?" „Ne, ne, ti nisi Vilibaldov Martin! On bi me ne zadržava! tu. on bi mi še pomagal, da bi se skril pred biriči." Martinu sta groza in usmiljenje hkrati polnila srce. ..A kam hočeš? Kuj si nnrtdil?" „Pusti me. Zaklal sem nekoga! Ce me ne pustiš, bom zaklal še tebe!" Držal je nož in meri! z njim v Martinove prsi. Martin mu je stisnil roko v zapestju, da je nož padel na tla. „Gorazd! Od kod prihajaš, to mi povej!" ..1/. Radovljice. Pustj me! Ali ne vidiš tam biričev?" .Saj jih ni. Jaz sum sem pri tebi." ..Izpusti me, kdorkoli si! Ne izročuj me biričem!" „Ne boj se. Gorazd. Biriči te ne bodo dobili. Kje so Turki?" ..Odšli so, ne vem kam. Tja pač, odkoder so prišli." ,.Ti prihajal iz Rudovljice." „Odtara, da. P.-ed biriči bežim." ..Revež, od groze se mu je zmešulo." si je mislil MarUu. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milen v Kranju. lisku tiskarna Tiskovnega društva v Kranj«