49
Franc Križnar
LJUDSko CErkvEno PE t JE v ŠIBEnIŠkI ŠkoFIJI
Pučko crkveno pjevanje u Šibenskoj biskupiji
Peta dediščina - Vodice / Pjevana baština
projekt, ki ga iz leta 2007 sestavlja DVD, dvojezična (hrvaški in angleški jezik) 
monografija in dve cedejki z vsega skupaj 55 pesmimi (v trajanju več kot dve uri 
in pol: 2 uri, 31 min. in 14 sek.), predstavlja pravi interdisciplinarni in multidisci-
plinarni prikaz ljudskega cerkvenega petja v škofiji šibenik, njihovo, torej hrvaško 
in dalmatinsko peto dediščino iz Vodic, nedaleč od šibenika. obenem pa je to 
prodor v svet njihove posebnosti v času velikega tedna, tj. »vodičkih žudija,« sto-
letne tradicije mesta Vodice v župniji Našašća Svetoga Križa. bogata monografija 
nas popelje v svet besede, glasbe in (žive) slike-filma o vseh posebnostih, katerih 
glavni in poglavitni del je seveda muzika; ne katerakoli, temveč bogato liturgično 
petje vse od 15. stol. in še preje (od takrat je namreč v Vodicah izpričana župnija 
Našašća Sv. Križa) kot popularno in tudi pri UNESC-u
1
 zaščitenem Glagoljaštvu. 
V tem gre za liturgično in paraliturgično petje po rimskokatoliškem obredu v cer-
kvenoslovanskem (staroslovanskem) jeziku hrvaške redakcije, po liturgičnih knji-
gah v glagolici.
2
 največ je razširjeno po otokih severnega j adrana (zlasti na Krku), 
v istri, po Hrvaškem primorju, Liki ter severni in srednji Dalmaciji. ponekod se je 
glagoljaštvo ohranilo do uvedbe ljudskega jezika v mašni obred (1965). V napevih 
pa lahko najdemo sestavine gregorijanskega korala,
3
 sledove bizantinskega
4
 litur-
gičnega petja in značilnosti ljudske glasbe navedenih območij. 
1
 United nations educational, s cientific and Cultural organization (organizacija združenih 
narodov za vzgojo, znanost in kulturo).
2
 Glagolica je najstarejša slovanska abeceda, nastala v 9. stol.
3
 skupna oznaka za vse enoglasne latinske liturgične in polliturgične napeve rimsko katoliške 
cerkve; imenuje se po papežu Gregorju i. (590-604), ki mu pripisujejo revizijo dotlej obstoječega 
liturgičnega glasbenega repertoarja in uveljavitev primata rimske liturgije. 
4
 izhaja iz bizantinske države, katere staroveško trgovsko mesto ob bosporju je glavno mesto 
bizanc (tj. pozneje Carigrad, danes istanbul).
 Za bizantinsko glasbo je značilno, da je enoglasna in vokalna, predvsem cerkvena (glasba), 
večinoma z inštrumentalno spremljavo; njene himne pa temeljijo na posameznih bizantinskih 
oblikah kontakion (vrsta tematske himne v ortodoksni cerkvi in drugih vzhodnih krščanskih 
cerkvah; v začetku je bila to homilija, tj. pridiga, cerkveni govor, ki razlaga kak odlomek iz biblije) 
in kanon (dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo). 
Vodiški žudiji, Šibenik 2007. Foto: Šime Strikoman

51 50
 pasijon s Ki Dones Ki 2017  12   Franc Križnar, LjUDs Ko C e RKVeno pe Tje V šibeniš Ki š KoFiji
V monografiji, torej v njenem knjižnem delu, predstavi (hrvaško) peto dedišči-
no njen idejni vodja (fra) dr. Dragan nimac. Za Vodicami so izšle še podobne mo-
nografije šepurina, stankovićev, Zatona, jezera, Tisno, Veli iž in Radovin. Uvede 
jo s šibeniško molitvijo (iz 15. stol.):
O blažena, o prislavna, o presvitla svarhu vsih blaženih 
Bogom živim uzvišena, s svimi božjimi dari urešena!
O prislavna prije vsega vika, Bogom živim zbrana,
O umiljena divo Marije!
V prostem prevodu bi se to glasilo:
 O blažena, o preslavna, o presvetla nad vsemi blaženimi,
 Z Bogom živim vzvišena, z vsemi božjimi darovi okrašena!
 O preslavna najprej kličem, z Bogom živim zbrana,
 O usmiljena devica Marija!
a vtor tega uvoda in glavni ter odgovorni urednik celotne izdaje nato predstavi 
komplet, ki je nastal pod okriljem Hrvatske kulturne zadruge Pjevana baština in 
v sodelovanju z župnijami in župniki Šibeniške škofije, z veliko podporo in pri-
spevkom šibeniškega škofa (+ ante i vas) in HRTV, Orfejem, sodelavci Inštituta za 
etnologijo in folkloristiko HAZU kot tudi drugih javnih znanstvenih in kulturnih 
inštitucij in posameznikov. Tak je bil njihov začetek s snemanji, strokovno obdela-
vo in izdajami zvočnega in filmskega gradiva. s posebnim uvodnikom se v brošuri 
pokloni tej izjemni dalmatinski in s tem posredno tudi hrvaški dediščini že ome-
njeni (šibeniški) škof ante i vas. pod naslovom svojega članka Veliča duša moja 
Gospodina!/Moja duša poveličuje Gospodova! opozori na dejstvo, s katerim je po-
tem nekako zaokrožen celoten projekt: »Pogojno lahko rečemo, da je krščanska 
vera 'razpeta' vera. Pesem je tako globoko v njenem samem centru, da posega v ce-
lotno ljudsko življenje: osebno in kolektivno življenje, vse njegove vsebine in odnose, 
časovne in večne, zemeljske in nebeške.« V tem smislu nadaljuje svoj uvodnik tudi 
župnik župnije sv. Križa v Vodicah Don Frane šimat z naslovom Ne človek ne živi 
samo od kruha. s tem neposredno nadaljuje misel svojega predhodnika in na tak 
in drugačen način želi umestiti omenjeni založniški dosežek v nadstavbo človeške 
in ljudske ustvarjalnosti. saj je tudi z glasbo tako: ali se je generirala v svojem pra-
začetku iz izvirne ljudske ustvarjalnosti ali pa je izšla iz (krščanskega) korala.
5
 Ge-
5
 enoglasno liturgično petje katoliške cerkve. nastalo je v času zgodnjega krščanstva, nato pa se 
je širilo in bogatilo vse do poznega srednjega veka. pokrajinsko in liturgično ločimo različne 
repertoarje, od katerih sta danes v rabi le gregorijanski (po papežu Gregorju i., ki mu pripisujejo 
revizijo dotlej obstoječega liturgičnega glasbenega repertoarja in uveljavitev primata rimske 
liturgije) in ambrozijanski (ta velja za milansko škofijo v italiji kot koral ambrozijanske liturgije 
s himnusi škofa ambrozija, ki deloma kaže bolj arhaične elemente z orientalskimi primesmi, 
ografski in zgodovinski pregleded (današnjih) Vodic (pri š ibeniku) predstavi avtor 
šimun Radnić. Relativno zgodnje naselje je dandanes (od šibenika je oddaljeno 
ok. 13 km in je torej neke vrste »predmestje« še starejšega in večjega šibenika) še 
eden od mnogih turističnih biserov srednjega jadrana, znano pa prav po slednjih, 
žudijih. To – Vodičke žudije - pa so po besedah istega avtorja že stoletna tradici-
ja mesta Vodice. po besedah dr. jakše primorca, enega od vodilnih preučevalcev 
hrvaške pevske dediščine, glagoljaštva, je ena od njegovih zibelk prav v Vodicah. 
Župnija Našašća Sv. Križa beleži tovrstni zgodovinski razvoj iz davnega 15. stol. 
Gre za bogastvo liturgičnega življenja in ljudskih pobožnosti v Vodicah, starodav-
ni in najštevilčnejši župniji zahodnega primorskega dela šibeniške škofije. a vtor 
navede tudi nekaj najbolj izpostavljenih naslovov repertoarja glagoljaškega, ljud-
skega petja na obeh cedejih, ki sta sestavni del tega projekta. Tako lahko na prvi 
plošči prisluhnemo pesmim iz Velikonočnega časa, posebno še iz Velikega tedna: 
od petka do nedelje je to Pot križa, Križev pot s psalmom
6
 Usmili se me, o Gospod 
in pesem Moj Bog, žal mi je. V Vodicah se temu času, velikemu tednu priklanjajo 
enakovredno z glasbenim bogastvom, likovno umetnostjo, dramo in (drugimi) 
običaji. V liturgičnih in paraliturgičnih pobožnostih so prav žudije ena od poseb-
nosti v hrvaški kulturni dediščini. Med velikotedenskimi napevi je tudi Puče moj/
Ljudstvo moje, ki kaže na zelo velik odmik od napevov gregorijanskega korala. 
verjetno pa so njegove melodije večinoma mlajše od gregorijanskih). enak izraz pa poznamo 
tudi še za preprosto enoglasno ali večglasno protestantsko cerkveno pesem v ljudskem jeziku, ki 
jo pojejo (pri obredu) vsi verniki. 
6
 V grščini pomeni to »ubirati strune,« oznaka za 150 starih hebrejskih duhovnih pesmi, zbranih v 
psalteriju stare zaveze. Ti se delijo v hvalnice (himne), žalostinke, zahvalne ali didaktične pesmi 
ipd.

53 52
 pasijon s Ki Dones Ki 2017  12   Franc Križnar, LjUDs Ko C e RKVeno pe Tje V šibeniš Ki š KoFiji
Zdravo zvijezdo mora (začetek; Pjevana baština-Vodice, Šibenik, 2007; str. 100-101). Foto: Franc Križnar
V Vodicah cerkveni pevci na poseben način spoštujejo Gospo Karmelsko s 
tem, da za njen praznik berejo lekcije
7
na starodavne napeve. Lekcije sestavljajo 
štirje psalmi, himna Zdravo zvezda morja in Tebe Mati Božja hvalimo …
skozi leto pojejo tudi druge Marijine pesmi s posebnimi vodiškimi napevi. V 
opravilih za pokojne pa Vodičani ohranjajo lastne glasbene tradicije. V sprevo-
dnih mašah in obredih pojejo starejše pesmi in napeve. navada je, da se na večer 
pokopa pokojnika moli krunica/rožni venec v hiši pokojnika. V osmini Duhov-
nega dneva pa se vsak večer iz Jutranjice za pokojne poje uvodni psalm in po ena 
nočnica oz. trije psalmi in tri štenja.
V brošuri so natisnjeni tudi vsi pevke in pevci, ki so sodelovali na snemanjih. 
pod dirigentskim vodstvom s. Klare pavlović prepeva v (mešanem) zboru 12 so-
pranistka, 6 altistk, 9 tenoristov in 7 basistov, tj. 34-članski zbor, kar je verjetno za 
eno takole bolj ali ne »obrobno« župnijo, kar dovolj velik zbor. Ta je seveda v prvi 
vrsti namenjen že omenjenim liturgičnim namenom, njihove ambicije pa so verje-
tno večje, vsaj tako lahko slišimo in vidimo v omenjenem projektu. natisnjena so 
še besedila in note za njihove najbolj popularne in tudi na obeh zvočnih ploščah 
prisotne pesmi iz repertoarja glagoljaštva: Kraljeve iđu zastave, Oj djetišce moje 
7
 Tj. element krščanske liturgije, ki izhaja iz sinagoge (tj. judovska molilnica, shodnica): branje 
evangelijev in beril, ki se je zavoljo večje učinkovitosti kmalu združilo s preprostim pevskim 
recitiranjem. 
drago, Vesel'mo se ov'čas, Puče moj, Zdravo zvijezdo mora in Veliča duša moja Go-
spodina. Knjižica je tudi slikovno in notografsko bogato ilustrirana; v črnobeli in 
barvni tehniki.
po kolofonu v brošuri je projekt izdala in založila Hrvatska kulturna udruga 
Pjevana baština, glavni in odgovorni urednik je fra (dr.) Dragan nimac, ki je obe-
nem načeloval tudi uredniškemu odboru: dr. jakša primorac, dr. joško Čaleta, don 
Frane šimat in s. Klara pavlović. a vtorji tekstov so: nadškof msgr. ante i vas, don 
Frane šimat, dr. jakša primorac in š imun Radnić. Transkripcijo notnih zapisov je 
opravil dr. joško Čaleta, fotografije pa so prispevali: š ime s trikoman, Arhiv Striko-
man Film, Muzej Mesta Šibenik in družinski arhiv ante j anjca. Glasbeni urednik 
je bil dr. jakša primorac, grafično oblikovanje pa opravil igor Krstičević. prevodi 
so delo ivone Grgurinović in dona Damirja s tojića. Lektorja sta bila ivan botica in 
ivona Grgurinović, notografijo za objavljene skladbe pa je opravila dr. irena Miho-
lić. (Glasbeni) producent za obe priloženi cedejki je Mladen Magdalenić (HRTV), 
režiserji in scenaristi DVD-ja pa so bili: neno Kužina, Dragutin s iladi, Ljiljana 
šišmanović in Vlatka Vorkapić (HRTV), mastering za cedejki je opravil Vito Go-
spodnetić, mastering DVD-ja pa Lana Gospodnetić. Tisk je opravila Slobodna 
Dalmacija-Orfej. 
na prvi od obeh cedejk (CD-1) so pesmi adventnega in božičnega časa (4 pe-
smi), postne pesmi in pesmi velikega tedna (18) in velikonočnega časa in pesmi je-
zusu (6), vsega skupaj 28 del v skupnem trajanju skoraj 75 min. prevladujejo ali so 
za to vrsto petja izključno v uporabi mešani zbor a cappella.
8
 izstopajoči so še soli, 
dui, terceti, … zlasti še moških pevskih glasov. enostavne melodije in harmonije 
so skrajno povezane z več kot enakovrednimi besedili, pride celo do recitacij. Taki 
so tudi ritmi in oblike, med katerimi prevladujejo 1 do 3-delne pesemske oblike. 
barva te glasbe je že določena z zasedbo mešanega pevskega zbora (soprani, alti, 
tenorji in basi). nepomembne tudi niso uporabe čistih intervalov tako v melodijah 
kot harmonijah: od prime
9
 in kvarte
10
 do kvinte
11
 in oktave.
12
 pa še kaj bi se našlo 
v tej analitiki, vse tisto kar najmanj kar je, teži k blagoglasju. Zaradi že omenjene 
prevlade moških (solističnih) glasov v vseh teh pesmih se le-ti nekako izpojejo v 
8
 o d 1600 dalje oznaka za glasbo pevskih kapel. Gre za polifoni kompozicijski slog za zbor, pri 
katerem pa tudi lahko sodelujejo inštrumenti (bolj kot izjema). najčistejše je ta slog izoblikoval G. 
p. d. palestrina, od 19. stol. dalje pa to pomeni izključno petje brez (inštrumentalne) spremljave.
9
 prva stopnja (v glasbi v diatonskem nizu): interval med dvema enakima tonoma, od katerih 
lahko enega zvišujemo ali znižujemo, npr. c-c, c-cis (zvečana prima).
10
 Četrta stopnja (v glasbi v diatonskem nizu): interval z obsegom dveh celih tonov in enega 
poltona (čista kvarta).
11
 peta stopnja (v glasbi v diatonskem nizu): interval z obsegom 3 celih tonov in enega poltona 
(čista kvinta).
12
 osma stopnja (v glasbi v diatonskem nizu): interval z obsegom 5 celih tonov in dveh poltonov 
(čista oktava).

55 54
 pasijon s Ki Dones Ki 2017  12   Franc Križnar, LjUDs Ko C e RKVeno pe Tje V šibeniš Ki š KoFiji
posebnost v dalmatinskih glasbi, v klapsko petje. Druga plošča obsega 9 Marijinih 
pesmi in 18 pesmi za obredja za pokojnimi, skupaj torej 27 del v trajanju nekaj 
več kot 76 min. Tudi za ta vokalni repertoar so značilne že navedene posebnosti, 
to pa je prav vse tisto, kar glagoljaštvo pravzaprav je. Dolžine posamičnih pesmi 
so različne: od tistih, ki trajajo komaj dobre pol minute pa vse do tiste, ki je dolga 
skoraj 8.00 min. Tonski posnetki za obe omenjeni plošči so nastali v Vodicah (pri 
š ibeniku) v cerkvi s v. Križa (okt. 2006) in s v. nikole Tavelića v Lišanih (feb. 2007). 
Celoten repertoar tokratnega glagoljaškega petja torej seže od uvodne in popular-
ne (iz adventne in postne maše) Gospod usmili se do božičnic Vesel'mo se ov'čas in 
Oj, djetešce moje drago, velikonočnih Ljudstvo moje in Kraljeve iđu zastave (veliki 
petek; slednja je procesijska) do dveh Marijinih pesmi: Zdravo zvezda morja (de-
vetdnevnica in lekcija za Gospo Karmelsko) in Veliča duša moja Gospodina.
Pjevana baština-Vodice, Šibenik, 2007. Foto: Franc Križnar
Tudi priloženi DVD je bogat in raznolik. na enem samem mestu prikaže neke 
vrste logičen in organski spoj tako video (vidne) zaznave pričujočih žudij kot tudi 
prevladujočega glagoljaškega petja in obredja (maše) z avdio razsežnostmi. DVD 
obsega troje po eni strani divergentnih vsebin v določenih časovnih razsežnostih 
(1997-2007) na enem samem mestu-v Vodicah. V prvem spoznamo (vidimo in 
slišimo) s pomočjo dokumentarnega filma župnijo Našašća Sv. Križa (7.09 min.; 
1997), v drugem sveto mašo v isti župniji (78.45 min.; 16. 2. 1997) in v tretjem 
Vodičke žudije (33.20 min.; Vodice, 2007). skupna minutaža celotnega DVD pro-
jekta je nekaj manj kot dve uri (119.14 min.). š ele sedaj lahko ugotovimo, da smo 
slišali in videli Vodičke žudije, tradicionalno in edinstveno Glagoljaštvo, ne da bi 
ali obiskali katero od dalmatinskih cerkva med velikima četrtkom in soboto, ali 
ne da bi videli in slišali enega od vsakoletnih festivalov Žudija vsakič na veliki 
ponedeljek (2001-2016), ali morda celo načrtovali enega od obiskov napovedanih 
(2017-2038): Vodice, otok prvić, Knin, Metković, Tisno, imotski, ploče, Marija bi-
strica, o puzen, otoka Murter in brač, brela, b aška Voda, Vrgorac, o gorje, jezera, 
Tribunj, …