-----   266   -----
Laška ali rudeča detelja.
Res je veselo viditi, da se kmetovavci z laško deteljo (Inkarnatklee) vedno bolj pečajo; očitno je potem takem, da si čedalje bolj prizadevajo, več klaje si pridelati. Res je pa tudi, da le po ti poti je mogoče zemljo zboljšati, da jim bo več rodila; zakaj že od nekdaj je bil in bode gnoj iz hleva največji podpornik kmetijstva, naj rečejo nasprotniki karkoli hočejo. V fabrikah napravljeni gnoj pri vsi svoji koristnosti je in ostane le pomoč v sili; ž njim ne bo kmet svojega kmetijstva nikoli na visoko stopnjo spravil, ker ta gnoj še sam za se potrebuje moči iz zemlje.
Laška detelja, ki ima cvetje rudeče kakor kri, je enoletna rastlina, to je, le enkrat se kosi; zato se seje le tako, da za-njo pride še kakošen drug sad na tisto njivo. Laška detelja je rastlina iz južnih krajev; zato ljubi tudi le bolj toplo podnebje. Na Laškem in na južnem Francozkem jo prav pogostoma sejejo, pa se tudi v drugih deželah, ki so po 1200 do 1600 čevljev nad morjem, še dosti dobro obnaša in spešno raste; vse naše slovenske dežele so zanjo pripravne. *) Najrajeima ilovnati in p e š č e n o-i 1 o v-nati, pa ne mokri svet; v Pfalcu jo na peščenino sejejo. Ta detelja se mora spomladi pa tudi v jeseni sejati. Za spomladansko setev se jemlje na oral zemlje po 16 funtov semena, za jesensko pa 18 do 20 fantov..**)
Laška detelja ne stori tako dobro, če se med drugo žito, kakor navadna, seje. Zato jo sejejo kmetovavci raje spomladi samo; njiva, na ktero se ta detelja seje, se mora pred zimo dobro preorati. Proti koncu malega serpana cvete, in takrat da najbogateji pridelk. Ce se med j ar in o žito seje, ni sicer tako rodovitna, žito se pa mora, med kterim detelja raste, požeti, sicer bi se, ako bi se kosilo, tudi nekoliko detelje pogubilo.
Ako se pa v jeseni seje na zimsko sternišče, kjer ni nobenega plevela, ni druzega potreba, kakor jo dobro zavleči; če je pa njiva plevelnata, se mora pred setvijo preorati. Ako je njiva še nekoliko močirna, je boljše, da se seme v sternišču zavleče, po preoranji bi se znala njiva preveč presušiti, kar bi utegnilo semenu škodovati.
Kdor laško deteljo v začetku velicega serpana seje, jo bo drugo leto že proti koncu majnika kosil.
Ako jo pa v jeseni seje, mu ne bo seme zastran dostikratne presuhe zemlje popolnoma ishajalo; bolhe in polži jo bojo preveč zdelali, česar se ni bati pri spomladanski setvi.
Dohtar Walc v Hohenheimu pravi, da ravno jesenska setev je najbolja in donaša na ravno tisti njivi dvojne pridelke, zato ker se na pokošeuo deteljše pesa in kavra sadite, lan, ajda itd. sejejo. Posebno dobro je, za laško deteljo ogeršico sejati; zemlja je zato setev ugodna, ker jo pognjite korenine ravno tako kakor rudeča ali štajarska detelja močno zrahlajo. Potem takem so laška in štajarska detelja in pa rež za klajo sejana edine rastline, po kterih se ogeršica najbolj ponaša, in skor nikoli ne skazi, in reči se more, da laška detelja, čeravno ne pognoji zemlje tako kakor štajarska, vendar le svet, kjer raste, jako jako zboljša.
Kdor hoče k semenu laške detelje priti, mora posebno paziti, kdaj je zrela, ker zrelo seme rado s strokom vred odpade in se pogubi; najgotoviše tisti  ravna,   ki jo še
*) Seje se — pravijo gosp. fajmošter Zalo kar v bnkvah umnega kmetovanja — najbolje na kako sternisee v jeseni, sama kakor žito. Spomladi sgodaj zraste prej kakor ktera druga, tako, da se že mesca maja kosi, in taka njiva potlej za koruzo, krompir, za prosd aH za ajdo porabi. Tistim, kteri imajo malo klaje, pride dobro v pomoč.
Vred. **) Dobi se seme tudi na vertu kmetijske ljubljanske družbe.
Vred.
v
nekoliko nezrelo požanje in v snope poveže, da pozori. Če je seme že suho, se morajo snopi v rijuhe zaviti, da se seme ne otrese in ne pogubi, ter se domu pripelje. Ce je pa ugodno in suho vreme, se zna ravno tako tudi na polji na razprostenih rijuhah iz stebel iztepsti. Stročje se zernja močno derži, zato se pa tudi ne da lahko iztepsti, najlože se zernje iz stročja spravi, če se v stope kakor proso pehati da.
Pridela se 20 centov klaje in poldrugi do dveh centov semena. Na suhem in zračnem kraji hranjeno seme ob-derži dve leti svojo kaljivost. Ker laška detelja le eno leto raste, zato se mora pa tudi seme od perve rasti dobiti. Zelene ali sirove laške detelje noče živina izperva rada jesti, pa se je sčasoma vendar le privadi; po suhi detelji pa ravno tako sega kakor po vsaki drugi detelji.
__________                        W. W.