PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« -v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevmk
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 54 (13.285)
Trst, nedelja, 5. marca 1989
Kuge
našega
stoletja
MARKO WALTRITSCH
Zdravniki trdijo, da so rakasta obolenja in AIDS kugi našega stoletja. Ob koncu drugega in na pragu tretjega tisočletja, moramo žal ugotavljati, da imamo še druge kuge, ki razsajajo po naši zemeljski obli. Take kuge so nacionalšovinizem, verski fanatizem, vsakovrstna nestrpnost. Take epidemije imamo v bogatem in razvitem svetu kompjuter-ske civilizacije kot tudi tam, kjer ljudje živijo v bedi in v razmerah, ki so podobne evropskemu srednjemu veku.
Zgodovina se ponavlja, je pred kakim stoletjem trdil italijanski mislec. Podobne ugotovitve delajo vsi tisti, ki se ukvarjajo s preučevanjem preteklosti človeštva.
Mislili smo, da je verski fanatizem bil domena krvoločnih inkvizitorjev, ki so ljudi dali sežigali v najbolj temačnih letih krščanske cerkvene zgodovine. Pa smo se morali premisliti. Verski fanatizem, pomešan z rasizmom, je bil in je še zelo živ v osrčju Evrope, v Nemčiji, na Poljskem, v Rusiji, in še kje drugje, kjer so nad Židi bili pogromi. Verski fanatizem se je v zadnjem času pojavil v muslimanskem svetu, kjer razsajajo Homeinijevi fundamentalisti, kot sami lahko vidimo, saj so vsakdanje televizijske slike najbolj prepričljiv dokaz take verske histerije. Višek vsega tega je bila in je gonja proti pisatelju Rushdieju, zaradi njegovih trditev, ki ne prijajo Mohamedovim vernikom. Verska nestrpnost se pojavlja tudi v krščanskem svetu. V mislih imamo dogajanja okrog Scor-sesejevega filma, okrog nekaterih stavkov povedanih na festivalu v Sanremu, okrog prepovedanega nastopa ameriške pevke Madonne na italijanski televiziji. V mislih imamo stalne prepire in krvave spopade med pripadniki raznih veroizpovedi v Indiji in še kje drugje na azijski celini.
Še hujša kuga pa je nacionalšovinizem. Pojavlja se tako v bogatih državah kot tudi tam, kjer je gospodarski položaj slab ali kjer se je zakadi takih ali drugačnih okoliščin v zadnjem času poslabšal.
Kar ozrimo se po naših krajih, po-9iejmo predvsem na to kar se dogaja v Trstu. Zadoščala je vest, da rimska vlada pripravlja zakonski osnutek o Slobalni zaščiti Slovencev, pa so se *re oglasile vse bolane glave tukajšnjih nacionalšovinistov. Na shodih, v izvoljenih skupščinah, v tisku, po-^sod so histeriki na pohodu. Kričijo, da hočemo Slovenci privilegije. Pri ''sem tem pa, kljub vsem izjavam o ^šji kulturi, dokazujejo, da so nekulturni in da sploh ne zaupajo več Sami vase.
Podobno je drugod po Evropi, ne-9*ede ali so to kraji, kjer so na vladi ,ako imenovane meščanske, socialdemokratske ali komunistične stran-Ke. Nobenemu zdravniku ni uspelo
Nadaljevanje na 2. strani
Na londonskem železniškem omrežju včeraj še ena huda nesreča
Pri Londonu trčila dva vlaka
Umrlo najmanj dvanajst ljudi
Med približno sedemdesetimi ranjenci nekateri v brezupnem stanju - Krivec za nesrečo naj bi bil signalni sistem - Nove polemike zaradi krčenja izdatkov za železnice
LONDON — Britanske železnice je včeraj prizadela nova nesreča, saj je v trčenju dveh vlakov pri postaji Purley v predmestju Londona umrlo dvanajst oseb, približno sedemdeset potnikov pa je bilo ranjenih. Bojijo se, da bo število žrtev v prihodnjih urah še naraslo, saj je med ranjenci precej takih, ki so jih v bolnišnice pripeljali v brezupnem stanju.
Včerajšnja nesreča je povsem podobna trčenju vlakov decembra lani na najpomembnejšem londonskem železniškem križišču Clapham Junction, ko je umrlo 35 ljudi. Neki krajevni vlak, ki je vozil iz Horsama, je namreč nepredvi-doma vozil po tiru za ekspresne vlake, ko je za njim z veliko hitrostjo pripeljal ekspresni vlak, ki je prihajal iz Littlehamptona. V silovitem trčenju se je sedem vagonov iztirilo, štirje od njih pa so se nato še zvrnili po strmem železniškem nasipu in se zaustavili ob stanovanjskih hišah ob železniški progi. Kot je povedala dijakinja Samantha Muggeridge, ki se je približno ob 13.30 vračala iz šole domov, se je lokalni vlak počasi bližal postaji, ko je nenadoma pripeljal ekspresni vlak. Po njenih besedah se je zaslišal strahovit pok, ki mu je sledila mrtvaška tišina.
Prvi so ponesrečencem priskočili na pomoč stanovalci hiš ob železniški progi in potniki, ki so čakali na vlak na postaji v Purleyu. Med prvimi reševalci so bili, tako kot pred dvema mesecema v Clapham Junctionu, tudi šolarji, ki so razbijali stekla in pomagali nesrečnim potnikom, da so se izvlekli iz razbitin. Eden izmed njih je povedal, da so od povsod prihajali klici na pomoč, in da so prav učenci nudili prvo pomoč približno 40 potnikom.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za Srbijo mora pokrajina čimprej pristati na ustavne spremembe
Kosovo se pod prisilo postopoma umirja Negotovost glede aretacij se stopnjuje
DEJAN VERČIČ
PRIŠTINA — Dejansko izredno stanje, ki vlada na Kosovu, je prisililo večino delavcev, ki so v prejšnjih dneh stavkali, da so se vrnili na delo. Kdor treh zaporednih izostankov ne more opravičiti, ostane brez službe. Če pa slučajno dela v elektrogospodarstvu ali v podobni družbeno pomembni gospodarski veji, ga ob neopravičenem izostanku čaka mobilizacija in celo vojaško sodišče.
Prisotnost študentov na predavanjih se preverja s spiski. Izostajanje od predavanj pomeni izključitev z univerze, pogosto pa tudi policijsko zaslišanje.
Kljub temu pa na Kosovu življenje še zdaleč ne teče normalno. Navidezna pomiritev je le posledica grožnje s silo: Priština je obkrožena s tankovskimi kolonami, nizko nad mestom vojaška reakcijska letala prebijajo zvočni zid. Osnovno vprašanje, ki si ga danes ljudje postavljajo, pa je, kdo je že in kdo bo še zaprt.
Trije ugledni Albanci so že za zapahi, po poročanju jugoslovanskega časopisja pa naj bi obstajala dva spiska za nadaljnje zapiranje. Na seznamu zvezne policije naj bi bilo 89 ljudi, na seznamu vojaške pa 107 imen. Vsekakor pa bo šlo skozi zaslišanja in ostalo policijsko obdelavo veliko večje število predvsem mladih Albancev.
Kaj se pravzaprav na Kosovu dogaja? Srbi skušajo uvesti novo republiško ustavo, ki v novem 47. členu predvideva, da poslej avtonomni pokrajini (Vojvodina in Kosovo) ne bi mogli več resno vplivati na prihodnje spremembe srbske ustave, ki velja tudi na njunih ozemljih. Po sedaj veljavni ustavi republika Srbija za spremembo ustave potrebuje soglasji obeh pokrajin. Če in ko bo sprejet novi 47. člen ustave, pa bo lahko Beograd kot glavno srbsko mesto samostojno spreminjal republiško ustavo. Vojvodina in Kosovo pa bosta ob tem lahko dajali le svoji neobvezni mnenji. Tega pa se Albanci bojijo in prav ta sprememba srbske ustave je tista, ki bo tudi ustavnopravno bistveno spremenila ureditev jugoslovanske federacije.
Ker Albanci na Kosovu plebiscitarno nasprotujejo takšni degradaciji pokrajine, v kateri predstavljajo približno devetdeset odstotkov prebivalstva, kar se je pokazalo v obupnem samomorilskem uporu starotrških rudarjev in solidarnostni splošni stavki na Kosovu, so pred časom najprej zamenjali vse najvišje kosovsko politično vodstvo. To vodstvo ni zagotavljalo srbskemu vodstvu spremembe ustave, na čelo pokrajinske partije pa so zato postavili takratnega šefa tamkajšnje policije Rahmana Morina (ki ga Albanci na ulici po srbsko kličejo Radovan). To pa je bilo za Albance preveč.
Se pred koncem marca naj bi se sestala kosovska skupščina in sprejela ali zavrnila spremembo srbske
ustave. Glede na zahteve srbskih oblasti, naj se to zgodi čimprej, ni jasno, ali bodo morali kosovski parlamentarci ustavo braniti ali spreminjati praktično pred topovskimi cevmi.
To težko pričakovano zasedanje kosovske skupščine predstavlja tisto kritično časovno točko, do katere si mora srbska oblast zagotoviti svojo prevlado med političnimi vrhovi na Kosovu. Pred nastopom izrednih razmer v pokrajini ni prav nič kazalo na to, da bi lahko tamkajšnji parlament prostovoljno pristal na takšen odvzem pooblastil.
Pisec teh besed je v Prištini sam srečal emisarje, ki so iz Beograda prišli na Kosovo iskat nove zagovornike spreminjanja ustave. Zdaj, ko je pokrajinsko partijsko vodstvo ostalo povsem brez ljudskega zaupanja, je potrebno najti nove ljudi. Metode pa se pri tovrstnih »prepričevanjih« sploh ne izbirajo.
Osupljivo pa je, da ti srbski emisarji na Kosovu sploh ne skrivajo, da v igri ni le ustavni položaj pretežno albanske pokrajine. Sogovorniku povsem NADALJEVANJE NA 2. STRANI
KMEČKA ZVEZA sklicuje danes ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor
V ženski namiznoteniški A ligi
Krasovke sedaj za 5. mesto
Edino točko je gostjam iz Genove sinoči v Zgoniku preste^*'8 Branka Batinič (končni izid 4:1), ki se je v prvem KitCanju večera spoprijela z neznano Kitajko Zhi Sen Yu. ve .IKa ni bila velesila svetovnega razreda, Batiničeva pa letno ni pravočasno spoznala njenih šibkih točk. Po tek-defDam namreč povedala: »Proti igralki, ki je igrala zelo hipenzivno- sem bila premalo aktivna. Spoznala sem vsaj ha k ^bke točke in jih memorizirala za povratno srečanje, 0(i]-*a*erem upam na drugačen razplet.« Kitajka je v resnici razriC v° branila, občasno pa je zmogla hitre napade s kratke y. ade. Po prikazani igri je bil številčni izkupiček za Bati-®v° nekoliko prestrog.
ha i rečanie med Miličevo in Camussovo je v uvodu kazalo storg11 usPeb domačinke. Gostja pa je vidno večala svojo ze]0 nost in v drugem nizu se je morala Miličeva soočati z kor natančno igro mlade Genovežanke. Miličeva je vseka-re °sv°iila oba niza in stanje izenačila na 1:1. Trenutni jev0 at 20:11 v tretjem nizu med Alenko Obad in Delucchi-Kako 6 dejansko prikazoval razliko v kakovosti obeh igralk. tieraz 16 ,nato Delucchijeva prišla do 17. točke, je skoraj ga[a uJnljivo. Težko dojemljivo je tudi, da je prvi set zma-°b igri, v kateri ni premogla backhanda. Celotno sre-
NADALJEVANJE NA 18. STRANI
Atletsko dvoransko SP
Kar štirje svetovni rekordi
□
Ženski veleslalom za SP
Svetova druga Schneiderjevi naslov
n □ n
Danes s startom v Lonjerju
Kar 174 kolesarjev za trofejo ZSŠDI
NA 18. IN 19. STRANI
Drevi oh 18. uri v tržaški športni palači
Jadran proti močni Ravenni
Jadranovci bodo drevi ob 18. uri v tržaški športni palači odigrali tekmo proti tretjeuvrščeni Ravenni, ki je izred-nega pomena za obe ekipi za uvrstitev v play-off, pa čeprav imajo gostje štiri točke več od domačinov
Prvi sodni pozivi zaradi vode iz Adiže
ROVIGO — Pretor iz Badie Polesi-ne pri Rovigu je izdal prve štiri sodne pozive zaradi oporečne vode pri vodovodnih zajetjih v Badii in Rovigu. Sodne pozive so prejeli direktor kemičnega oddelka krajevne zdravstvene enote Gastone Osti in trije funkcionarji istega oddelka, Ezio Polezzo, Al-bero Munari in Gianni Mazzetto.
Vse tri obtožujejo, da so z analizami 21. in 23. septembra proglasili vodo za neoporečno. Kot je ugotovila pretura iz Badie Polesine, pa so bili rezultati analiz, ki jih je sodstvo poverilo raznim univerzitetnim strukturam, popolnoma nasprotni. V bistvu so v tistih dneh poslali v vodovodni omrežji vodo, ki je med drugim vsebovala celo toluol, ksilol, benzaldehid in trielin. Teh snovi pa javni laboratorij ni ugotovil, ali pa jih ni hotel ugotoviti.
Medtem pa se je v Rovigu sestal pokrajinski svet, ki je zahteval, da vlada takoj nakaže sredstva za sanacijo Adiže.
Satanski stihi žaljivi tudi za Thatcherjevo
LONDON — Tudi britanski premier gospa Margaret Thatcher je posredno klonila iranskim zahtevam in priznala, da je roman Salmana Rushdieja Satanski stihi globoko žaljiv. Izjave gospe Thatcherjeve so bile deležne velike pozornosti teheranskih ajatulahov, ki so železni dami priznali, da je naredila prvi korak na pravi poti.
Z Iranci so potegnili tudi britanski rabini, ki pa so le priznali, da ni mogoče nekoga kar tako obsoditi na smrt, še posebno ne, če je napisal svoja stališča in jih objavil. Podobno se je izrazilo tudi vatikansko glasilo, ki je do sedaj molčalo o aferi Rushdie.
Toliko hrupa pa je indobritanske-mu pisatelju prineslo ogromno reklame. Njegova knjiga je razprodana, britanski založnik pa se pripravlja na peti ponatis in računa, da bodo v teh mesecih prodali toliko Satanskih stihov kolikor Svetih pisem...
Po odločnem nasprotovanju Confindustrie in sindikatov
Tudi v vladni koaliciji deljena mnenja o umestnosti zvišanja diskontne mere
RIM — Odločitev o povišanju diskontne mere, ki jo je predvčerajšnjim sprejel zakladni minister Ama-to na predlog guvernerja italijanske osrednje banke Ciampija, je naletela kot vsaka odločitev teh razsežnosti na različne reakcije. Medtem ko je ukrep, katerega prva vidna posledica bo zvišanje bančnih obrestnih mer, naletel na ugoden odziv med bančniki, je bil deležen ostrih kritik tako v krogih industrijskih podjetnikov kot sindikalnih krogov. Kreditni oziroma denarni ukrepi pri krpanju gospodarskih lukenj niso bili nikoli po godu predstavnikom italijanske industrije. Tako je tudi Amatova-Ciampijeva odločitev naletela na ostro reakcijo Confindustrie, za katero je zvišanje diskontne mere povsem brez smisla in celo škodljivo. Za industrijske kroge je Amatov ukrep čisto navadna posledica pomanjkanja resnih ukrepov na področju zadrževanja javnih izdatkov.
S temi polemikami se seveda odpirajo stare rane različnih tolmačenj gospodarske politike. To dejansko zavira resne in odgovorne odločitve, ki bi pripomogle k zajezitvi inflacije in k sanaciji državnega primanjkljaja, hkrati pa bi ne privilegirale enih družbenih slojev na račun drugih. Vse pogostejše
polemike prav tako vnašajo še dodatne nejasnosti v gospodarski manever in vprašanje je, če bo De Mito-va vlada vzdržala pod težo nasprotujočih si tolmačenj, ki prihajajo iz samih vrst njene politične koalicije.
Sam zakladni minister Amato je včeraj spet presenetil italijansko politično javnost z izjavo, ki jo je dal časopisu II Tempo. Medtem ko o povišku diskontne mere, ki je seveda začasnega in prehodnega značaja, pravi, da bo omogočil italijanskemu gospodarstvu skladnejši razvoj, se ne strinja z nekaterimi predlogi o klestenju javnih izdatkov, ki so jih pripravili izvedenci ministrskega predsednika De Mite. Zakladni minister je tudi izjavil, da posegi na področju monetarne politike seveda ne smejo nadomestiti prepotrebnih ukrepov na področju davčne politike.
Na to struno še posebno rad brenka minister za delo Formica, ki je včeraj v Bologni spet dvignil glas proti tistim, ki pridigajo o težavah javne zadolžitve. Le-ti morajo obrazložiti, pravi Formica, kako je do te javne zadolžitve pravzaprav prišlo, kajti eno je, če smo se zadolžili, ker smo investirali v električ-
ne centrale, vse nekaj drugega pa je, če so se dolgovi nakopičili, ker nekateri enostavno niso plačevali davkov.
Med nasprotniki monetarnih-kreditnih ukrepov so liberalci, za katere je ukrep zgovoren dokaz propada politike zmanjševanja javnih izdatkov. Dokaj diplomatsko pa je ukrep ocenil minister za proračun Fanfani. Ukrep se bo po njegovem mnenju izkazal za neučinkovitega, če se bodo na ta račun zmanjšale investicije, ki pa so neobhodno potrebne za povečanje proizvodnje in zaposlenosti.
O gospodarski politiki vlade bo v prihodnje še več besed. Medtem pa je prišlo do rahlega kratkega stika tudi med vlado in parlamentom. Na očitke ministrskega predsednika De Mite, da je počasnost senata in poslanske zbornice v precejšnji meri kriva za zamude pri uresničevanju gospodarske politike, je včeraj precej odločno odgovorila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je zavrnila očitke, češ da je vlada nasprotno kriva za zamude, ker je obsula parlament s celo vrsto spremnih zakonskih osnutkov, kar je znatno obtežilo njegovo delo.
DK
Umor sodnika Montalta: tri dosmrtne ječe
CALTANISETTA — Po več kot enem letu se je v Caltanisetti zaključil proces proti morilcem namestnika državnega pravdnika iz Trapanija Giangiaco-ma Ciaccia Montalta. Tri osebe so bile obsojene na dosmrtno ječo, tri so bile oproščene, sedem ljudi pa si bo delilo 68 let zaporne kazni.
Na dosmrtno ječo so bili obsojeni šef krajevne mafije Salvatore Minore, ki je naročil umor in je trenutno na begu, ter Natale Evola in Ambrogio Farina, ki sta sodnika umorila. Javni tožilec Maria Teresa Principato je sicer zahtevala dosmrtno ječo tudi za Calogera Minoreja in Salvatoreja Farino zaradi njunega sodelovanja pri umoru, bila pa sta obsojena na 10 in 14 let zapora. O smrti Ciaccia Montalta so odločale mafijske družine, ker je sodnik odkril nekatere ključne povezave za »pranje« umazanega denarja.
Neredi med manifestacijo proti splavu
BOLOGNA — Skupna manifestacija proti splavu, ki sta jo včeraj priredili gibanji Movimento per la vita in Co-munione e iiberazione, se je sprevrgla v obračunavanje med manifestanti in pripadniki avtonomije gibanj.
Medtem ko se je povorka bližala Trgu Maggiore, so avtonomisti in pripadniki Proletarske demokracije zaprli dohod na trg in izobesili žaljive napise in gesla proti Formigoniju (CL) in Casiniju (Movimento per la vita). V določenem trenutku je morala poseči policija, ki je povorki odprla pot. Prišlo je tudi do metanja kamenja in drugih predmetov.
Sergio Vento novi ambasador Italije v SFR Jugoslaviji
RIM — V skladu z že izraženim soglasjem jugoslovanske vlade, je italijansko zunanje ministrstvo imenovalo Ser-gia Venta za novega italijanskega veleposlanika v Beogradu. Sergio Vento bo na tem mestu zamenjal dosedanjega veleposlanika Massima Castalda.
Vento je star 51 let, diplomiral je iz političnih ved na rimski univerzi, politično kariero pa je začel leta 1963. V tujini je služboval na italijanskih veleposlaništvih v Haagu, Buenos Airesu in Ankari. Bil je tudi v stalnem italijanskem predstavništvu pri KEVS v Parizu. Od leta 1985 pa je opravljal dokaj visoke funkcije na zunanjem ministrstvu v Rimu.
Jutri na Dunaju začetek pogajanj o razorožitvi v Evropi
DUNAJ — Jutri se v avstrijskem glavnem mestu začnejo pogajanja o zmanjšanju konvencionalnega orožja v Evropi. Pogajanj se bodo udeležili zunanji ministri vseh držav atlantskega in varšavskega pakta. Italijo bo zastopal minister Andreotti, ki bo posegel že v uvodnem delu pogajanj, zasebno pa bo srečal tudi ameriškega kolego Jamesa Bakerja.
Prvi trije dnevi dunajskega srečanja bodo pripravljanl-nega značaja, medtem ko bodo tehnični argumenti na sporedu v četrtek. Prav za ta dan vlada veliko pričakovanje, saj bodo SZ in ZDA predstavile vsaka svoj načrt o uravno-vešenju konvencionalnega orožja v Evropi. Zahod se bo menda omejil na 5- do 10-odstotno zmanjšanje vojaških arzenalov, medtem ko bi moral Vzhod odstraniti vsaj 60 odstotkov jedrskega in težjega orožja ter artiljerije. Poznavalci menijo, da se sedaj odpira tudi vprašanje kakovosti in ne samo količine nameščenega orožja. Tako kot pred prejšnjo konferenco o razorožitvi v Evropi, prihajajo tudi tokrat prvi komentarji iz SZ. Namestnik zunanjega minis-trar Viktor Karpov je iz Moskve sporočil, da so napori SZ usmerjeni predvsem v ohranitev obrambnega orožja in se strinja z drastično odpravo ofenzivnega. Karpov je med drugim napovedal, da bo na Dunaju govor tudi o krčenju vojaških enot v državah varšavskega in atlantskega pakta. Ta predlog pa bo verjetno sprožil nove polemike, saj ZDA vztrajajo samo pri odpravi konvencionalnega orožja, ne pa vojske.
Medtem ko iz Washingtona še ni bilo nobenega komentarja o vsebini inv poteku dunajskih pogajanj, je šef sovjetske diplomacije Ševardnadze pokazal precejšen optimizem. Del dunajskih pogajanj bo tokrat odmerjen tudi bližnjevzhodnemu vprašanju. Ševardnadze bo poročal o svojem nedavnem potovanju v te države.
Polemika med KPI in PSI se stopnjuje
RIM — Odnosi med socialisti in komunisti se po Craxi-jevi odločitvi, da se v sredo ne bo udeležil srečanja med komunističnim tajnikom Occhettom in Evropsko socialistično zvezo v Bruslju, vedno bolj ohlajajo. Po predvčerajšnjih hladnih izjavah Martellija in De Michelisa ter po hladni vsebini tiskovnega poročila, ki ga je tajništvo PSI izdalo po svoji seji, se je včeraj iz Milana užaljeno in ogorčeno oglasil Occhetto.
Kot znano, je bilo že vse pripravljeno na »zgodovinsko« srečanje med socialističnim in komunističnim tajnikom. Srečanje naj bi pripravilo pot za vstop italijanskih komunistov v veliko evropsko družino socialistične internacionale ter predvsem za začetek gradnje »skupnega socialistično-komunističnega doma«. Pa se je nenadoma pojavila v tisku domnevna izjava Occhetta, da je Craxi glavna ovira pri zbliževanju med KPI in socialistično internacionalo. Komunistični tajnik je izjavo sicer takoj demantiral, a za Craxija je bilo vse to zadostna pretveza, da je užaljeno odpovedal svojo prisotnost v Bruslju.
Kakšna pa je bila naslednja protipoteza komunističnega tajnika? Včeraj je v Milanu izjavil, da Craxi s svojim zadržanjem ne zasleduje linije enotnosti. V svoji oceni odnosov s socialisti se je Occhetto skliceval na nedavne pogovore, ki jih je imel s sovjetskim voditeljem Gorbačovom. Dejal je, da se je KPI izrekla za iskanje nove enotnosti s silami napredka na osnovi odkritega in poštenega soočenja na programih. Toda ta pomemben premik je očitno nekoga vznejevoljil in zato se skuša zamegliti in zmanjšati vrednost nekega jasnega in prozornega mednarodnega ravnanja, ki se je skušalo vedno izogibati cenenim polemikam in konfliktom s PSI. Od tu očitek Craxiju in njegovi stranki, da skušata zavirati procese, ki so se pričeli pod ugodnimi perspektivami. Occhetto je predvsem obžaloval, da Craxi ni upošteval njegovega demantija, ter dodal, da takšno ravnanje znatno oškoduje odnose na levici.
e Kuge našega stoletja
ozdraviti človeštva te nacionalšovi-nistične kuge, pa najsi je ta bil v Rimu, Berlinu, Moskvi ali Bukarešti. Turki, Makedonci, Albanci živeči v Grčiji, zibelki demokracije, sploh nimajo pravice, da bi se kot taki izkazovali. V zaprti Albaniji prav tako ni tam živečim Grkom dovoljeno, da bi javno povedali, kakšne narodnosti so. Bolgari so z administrativnim aktom črtali stotisoče Makedoncev in Turkov. V Romuniji z rušenjem kmečkih vasi uničujejo nacionalno istovetnost Madžarov, Srbov, Nemcev in še koda drugega. Francozi sploh nočejo priznati, da v njih državi žive Nemci, Baski, Katalonci, Ok-citanci. V Franciji, Italiji, Nemčiji se širi rasistična histerija do afriških in azijskih priseljencev in kdor jo podžiga pozablja, da morajo Afričani in Azijci opravljati najbolj težke posle v tovarnah in na kmetih. V Sovjetski zvezi, kjer se je trdilo, da so nacionalne strasti mimo, prihaja do spopadov na Kavkazu in do sporov v baltskih republikah.
Nacionalšovinistična histerija se v zadnjem času žal pojavlja, kot nam kažejo dogodki teh dni, tudi v Jugoslaviji. Na jugu države vre, nekateri hočejo spor prenesti tudi na sever, v Slovenijo in na Hrvaško. Pred kakim dnem so srbske demonstracije že bile v nekaterih krajih Hrvaške. Organizatorji srbskih mitingov grozijo, da jih bodo priredili tudi v Zagrebu, v Ljubljani, v Splitu, na Reki. S seboj da bodo prinesli somišljenike. Pri nas bi temu rekli "škvadre" in Primorci dobro vemo kaj vse to pomeni.
Komentator v včerajšnjem ljubljanskem Delu ugotavlja, da na Kosovu, kjer so stvari najbolj razvnete, nacionalna homogenizacija na obeh straneh pa popolna, »po tovarnah kar Srbi in Črnogorci sestavljajo sezname Albancev, ki naj bi bili organizatorji zadnjih stavk in ki bi jih
bilo zato treba kazensko preganjati.«
Isti komentator se zatem sprašuje: »Tako se v tem hipu postavlja seveda samo eno vprašanje, namreč v kaki državi sploh živimo? Smo politično res še zmeraj tam okrog leta 1920, geografsko pa morebiti v bolj-ševiški Rusiji, ko je bila povsod naokoli samo kontrarevolucija, politično napredovanje pa je bilo možno le z uspešnim odkrivanjem državnih sovražnikov?«
Ob vsem tem in seveda tudi ob tem kar se dogaja v naših krajih ob sedanji protislovenski gonji se moramo zgroziti. Zgroziti se moramo, ker se moramo spomniti na tiste mračne čase, ko so takoj po prvi vojni slovenske državne uradnike na Primorskem fašisti odpuščali iz službe, ko so učitelje ter železničarje pošiljali na delovna mesta stran od doma. Živimo pa seveda v sedanjem času, ko so še vedno Slovencem marsikatera vrata zaprta.
Prav zaradi tega, ker smo in ker še na svoji lastni koži občutimo tako nacionalšovinistično mržnjo, smo zelo zaskrbljeni nad tem, kar se dogaja v svetu in seveda tudi ogorčeni, da se kaj takega lahko sploh dogaja.
e Kosovo
mimo razložijo, da bo v bližnji prihodnosti potrebno povsem preurediti celo državo, ker da imajo tudi republike bistveno preveč pravic.
Kar se dogaja na Kosovu, ge torej uvod v večjo igro, ki prihaja ali pa jo je napovedan miting srbskega izvoznika lažirevolucij Šoleviča v Ljubljani že začel. Prav včeraj so se predstavniki tistih neslovencev, ki so imeli v Cankarjevem domu svoje »protizboro-vanje«, javno izrekli proti nepovabljenim avtobusom »revolucionarjev« iz drugih krajev države, ki naj bi prišli Slovencem v Ljubljano pomagati »odpreti oči« in »sprevideti« zmote, v ka-
tere naj bi jih zapeljalo slovensko politično vodstvo.
Na Kosovu se morda prav zato odloča usoda vse Jugoslavije.
• Trčenje vlakov
Kot kaže, so reševalni avtomobili prispeli z dokajšnjo zamudo, gasilci pa so potrebovali več kot tri ure, da so tudi s pomočjo varilnih aparatov izvlekli vse ponesrečene potnike. Največ težav pri reševanju je gasilcem povzročal izredno strm in visok železniški nasip, tako da so se morali privezati z vrvmi, da so prišli do vagonov, ki so v bistvu viseli z nasipa. Gasilci so tudi povedali, da je prava sreča, da obračun včerajšnje nesreče ni hujši od onega v Clapham Junctionu, kjer je umrlo 35 oseb. »Sreča« v nesreči je bila po njihovem mnenju v tem, da je bila včeraj sobota in sta bila vlaka zato mnogo bolj prazna kot običajno in le temu se je najbrž treba zahvaliti, da ni prišlo do prave katastrofe.
Včerajšnja nesreča pa je le zadnja v seriji železniških nesreč, ki so v zadnjem času prizadele Veliko Britanijo. Tudi v Purleyu, podobno kot v Clapham Junctionu, je na zatožni klopi signalni sistem, razvnemajo pa se tudi polemike v zvezi s klestenjem stroškov na britanskih železnicah, za kar se je odločila vlada Margaret Thatcher. Preiskovalci pa raziskujejo tudi delovanje kretnic. Seveda pa brez neprijetnosti za konservativno britansko vlado spet ne bo šlo. John Prescott, ki je pri laburistih odgovoren za prevoze, je namreč že obtožil ministra za prevoze Paula Channona, da skuša izboljšati gospodarski položaj britanskih železnic na koži potnikov. »Zaradi stalnega omejevanja izdatkov za železnico je varnost na tirih vse slabša, posledica vsega pa so nesreče. Mislili smo, da je bilo lansko leto najtežje, vse pa kaže, da letos ne bo nič boljše,« je svoj napad na konservativce zaključil John Prescott.
USTANOVA ZA TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO CONO
Sprejem variante št. 1 k podrobnostnem načrtu območja Pri Orehu
— OBVESTILO O OBJAVI —
Na podlagi odločitve izvršnega odbora št. 24/89, z dne 1. 2. 1989, ki jo je odobrila Deželna direkcija za industrijo s protokolom št. 994, z dne 16. 2. 1989, in s katero je bila sprejeta varianta št. 1 k podrobnostnem načrtu območja Pri Orehu
PREDSEDNIK USTANOVE EZIT OBJAVLJA
DA so elaborati v zvezi z varianto št. 1 k podrobnostnem načrtu območja Pri Orehu in omenjena odločitev o sprejemu variante na ogled javnosti v uradnih urah na Tehničnem oddelku ustanove EZIT v Trstu, Ul. G. in S. Caboto 14 in na Tehničnem oddelku za urbanistiko na županstvu v Miljah Ul. Roma 20. Ogled je možen v 20 dneh (tudi ob praznikih) od dneva objave tega obvestila v vestniku uradnih objav Tržaške pokrajine.
DA si v tem obdobju varianto št. 1 k podrobnostnem načrtu lahko ogleda kdorkoli to želi in tudi vloži ali pošlje morebitne pripombe. Te pripombe mora napisati na predpisani uradni papir in jih dostaviti predsedniku ustanove EZIT v roku 20 dni po zapadlosti objave obvestila. Ta rok je neodložljiv in pripombe, ki bodo prispele kasneje, ne bodo upoštevane. Tudi morebitne grafične izdelke, ki bi jih kdo priložil pripombam, je glede na njihove dimenzije potrebno ustrezno kolkovati.
To obvestilo je izobešeno tudi na oglasni deski miljske občine in objavljeno v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlani-je-Julijske krajine in v časopisih II Piccolo, Primorski dnevnik in Messaggero Veneto.
Trst, 25. februarja 1989	PREDSEDNIK
(dr. ing. Deo Rossi)
Na javni razpravi slovenskih mladincev
Predstavnika ZSMJ jutri v Trstu
TRST — Jugoslavija doživlja v zadnjih tednih globoko politično krizo, iz katere je izhod iz dneva v dan težji. Novice o srbskih mitingih, sejah ZK, drami na Kosovu in demokratizacij-skem procesu v Sloveniji so deležne izredne pozornosti in globoke zaskrbljenosti tudi pri nas.
Zamejski mladinci že dalj časa pozorno sledijo dogajanju v matični domovini tudi s prireditvijo raznih srečanj s protagonisti slovenske in jugoslovanske politične scene. Da bi ta srečanja in seznanitev tukajšnje javnosti z družbenim stanjem v Jugoslaviji čimbolj popestrili, so se mladinske politične organizacije, v katerih nastopajo Slovenci, zmenile, da predstavijo zamejski javnosti osrednje jugoslovanske mladinske organizacije, Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Mladinski odbor SKGZ, Mladinska sekcija SSk, ZKMI ter MGS (gibanje mladih socialistov) so se torej skupno zmenile za javno srečanje s predsednikom
ZSMJ Brankom Greganovi-čem in članom predsedstva ter odgovornim za mednarodne odnose ZSMJ Tahi-rom Hasanovičem. Srečanje je po dogodkih v zadnjih dneh postalo izredno aktualno, zanimivo pa bo predvsem, ker bo javnost lahko neposredno zasledila tako politiko, ki jo vodi mladinska organizacija Jugoslavije, kakor tudi osebno gledanje obeh predstavnikov (Greganovič je Mariborčan, Hasanovič pa Srb) na stanje v Jugoslaviji.
Zaradi tega so se MO SKGZ, MS SSK, ZKMI ter MGS odločile, da bodo javno razpravo razširile tudi na italijansko publiko, ker po njihovem mnenju ni poročanje o jugoslovanskih dogodkih v italijanskih medijih najbolj jasno. Greganovič in Hasanovič se bosta v ponedeljek skupaj s predsednikom ZSMS Školčem mudila v Sežani, nakar se bodo vsi trije podali na predstavitev ZSMJ tukajšnji javnosti, ki se bo začela ob 20.30 v prostorih sedeža ZKMI v Ulici Capitolina 3 v Trstu. (aw)
Gimnazija odslej tudi v Kopru
KOPER — Napake, ki so jih storili pri preobrazbi srednjega šolstva in pri uvajanju usmerjenega izobraževanja, zdaj počasi in na najrazličnejše načine popravljajo. Na Obali so tako že lani na družboslovno-jezikoslovni srednji šoli vpeljali humanistični oddelek, ki naj bi bil s programom delno podoben nekdanji klasični gimnaziji. Zdaj pa na Srednji pedagoški in naravoslovno-matematični šoli v Kopru resno razmišljajo, da bi že jeseni odprli en ali dva oddelka tako imenovane splošne smeri (kar naj -bi bilo podobno bivši gimnaziji).
V tej koprski šoli naj bi tudi letos v naravoslovno-matematični program vpisali v prvi letnik učencev za štiri oddelke. Ker pa so že doslej opažali, da pretiran poudarek naravoslovno-matematičnim predmetom pravzaprav negativno vpliva na učni proces, saj se del učencev velikokrat naveliča ali prenasiti poudarjenega učenja naravoslovnih predmetov, so na šoli menili, da bi morali namesto štirih dosedanjih naravoslovno-matematič-nih oddelkov, teh razpisati le tri ali dve in pounuditi vsaj enega ali dva oddelka t. i. splošne smeri, kjer bi bilo nekaj več družboslovnih predmetov in malce manj naravoslovno-matema-tičnih.
Tej usmeritvi oziroma programu nikakor nočejo reči "gimnazija", ker se bojijo, da bi starši in bodoči učenci menili, da je mogoče le s to šolo nadaljevati študij. Kljub uvedbi novih oddelkov splošne smeri na omenjeni šoli, bo torej moč študij nadaljevati tudi z drugih srednjih šol. B §
Koroška: stališče ZSO
Na volitvah bo odločilna enakopravnost Slovencev
Tajnik ZSO Feliks VVieser
CELOVEC — Odprto pismo treh članov vodstva zveze slovenskih organizacij, sicer privržencev socialistične stranke, je prineslo dodatno pojasnilo predsednika ZKO inž. Feliksa Wie-serja. V pogovoru za slovensko oddajo celovškega radia je namreč dejal, da ni res, da ZSO s svojo izjavo v prid volilni listi Drugačna Koroška odreka domovinsko pravico drugače mislečim slovenskim volilcem, ki ne volijo le iz narodnega, slovenskega vidika.
VVieser poudarja, da je bilo stališče ZSO, da iz narodnega vidika priporoča glasovanje na deželnih volitvah za Drugačno Koroško, sprejeto domala soglasno, le dva člana vodstva ZSO sta se vzdržala. Pri tem so bili na seji navzoči člani socialistične stranke, komunistične partije, privrženci Drugačne Koroške in strankarsko nevezani. V taki sestavi je bilo sprejeto tudi stališče ZSO, da iz narodnih vidikov ni mogoče zaupati strankam, ki so glasovale za ločevalni šolski model, torej tudi socialistom ne.
To seveda ne pomeni, da del zavednih Slovencev ne bo volil socialistično ali ljudsko stranko, nekateri tudi KP, tretji pa pač ne bodo volili. Ob tem je VVieser posredoval stališče podpredsednika ZSO Ludvika Ogrisa - enega od treh podpisnikov omenjenega pisma - da je glasoval za omenjeno resolucijo ZSO, da pa kot funkcionar socialistične stranke poziva ljudi, naj iz drugih razlogov volijo socialiste. VVieser: »Mi to akceptiramo in tudi razumemo. Vendar ZSO v prvi vrsti zastopa narodnopolitične interese in zato je za ZSO pri volitvah v ospredju vprašanje enakopravnosti Slovencev na Koroškem.«
JOŽE ŠIRCELJ
Tri bazeni
v lucijskem kopališču
LUCIJA — Urejanje lucijskega kopališča, s katerim upravlja tozd Hoteli Metropol, sodi med največje turistične naložbe, ki si jih bo letos privoščil obmorski, verjetno pa tudi ves slovenski turizem. Do poletja, natančno do konca junija, naj bi to kopališče povečali za skoraj pol hektarja. Najprej so zasuli tisti del plitvega plažnega zalivčka, kjer je bilo morje najbolj ujeto, za-radi slabega tokovanja pa tudi na po-9led onesnaženo. S tem so torej obalo Premaknili za več deset metrov proti odprtemu morju, kjer je morsko toko-yanje močnejše in bi moralo biti mor-je zato čistejše. Ker bo tam morje nekoliko globlje, pa bodo na novopri-uobljenem zemljišču zgradili tri baze-,e- Prvi bo olimpijskih mer (kar se tlo-rtsa tiče) - 25 metrov širok in 50 metrov dolg, globok pa bo le do 160 cnntimetrov. Druga dva bazena bosta ^krogla (en s premerom 20 metrov, orugi otroški - 10 metrov) in bodo plit-^ejša, namenjena neplavalcem. Vseh
000	kvadratnih metrov plažne terase °do tlakovali s ploščicami, prav tako
Pa tudi 2000 kvadratnih metrov, ki jih °do zasedli bazeni. Bazene bodo na-Pulnili z morsko vodo skozi posebne .utre. Delavci ljubljanskega Gradisa,
1	so glavni izvajalci, delajo na tem tjmdbišču noč in dan, projekte so iz-(tl uli pri koprskem Invest-biroju, 1 ?vni projektant je Miro Mršnik, na-B z'Ja, ki bo bistveno izboljšala plažno
°Uudbo hotela Metropol, pa bo težka 0raj deset milijard dinarjev.
V zimsko-športnih središčih F-JK je bilo včeraj vse živo
Prvi vikend za prijatelje smučanja
Varovanje občutljive kraške vode
LJUBLJANA — Kras in voda je večna tema, nikoli rešena. Zato ostaja veliko raziskovalnega, a tudi varovalnega dela tako sedanjim kot prihodnjim rodovom raziskovalcev z različnih znanstvenih področij. Prav taka pisana druščina je o tej temi govorila na posvetovanju, ki ga je inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU pripravil ob 300-letnici opazovalca in opisovalca kraških »čudes« J. V. Valvasorja, stoletnico postojnskega jamarskega društva Anthron in v spomin na nedavno umrlega krasoslovca dr. Rada Gospodarsiča.
Kraški izviri so pomembni viri pitne vode, njihov pomen pa se bo za tovrstno uporabo še povečeval, seveda če tudi te vode ne bomo prehitro onesnažili. Bojazen, da bi do tega prišlo, je precejšnja, saj večji izviri iz kraškega podzemlja že prihajajo onesnaženi. Vemo pa, kakšne so na primer Rinža, Pivka ali Notranjska Reka. Ob vsem tem pa je varovanje kraške vode precej bolj zahtevna naloga, kot je varovanje drugih virov za pitno vodo. A. S.
VIDEM — Narava nas je tokrat zares potegnila za nos. Medtem ko je v nižinskih predelih že začelo cveteti prvo drevje se hribi komaj v teh dneh kažejo v svoji pravi podobi. Končno je zapadel prvi sneg, ki je priklical trume nestrpnih smučarjev, ki so dobesedno napolnili vsa zimsko-športna središča v naši deželi. Pogoji za smučanj o so povsod zelo dobri. V Ravas-clettu in na Zoncolanu je od 50 do 120 cm snega, v Forni di Sopra od 35 do 100 cm, v Saurisu od 35 do 65 cm, na sedlu Chianzutan od 30 do 40 cm, v Pradiboscu od 85 do 135 cm, v Collini pri Forni Avoltri od 60 do 70 cm, na Nevejskem sedlu pa od 50 do 175 cm snega. Vse smučarske naprave v vseh zimsko-športnih središčih naše dežele so odprte in smučarske proge dobro urejene. Edini problem (zaradi premajhne količine snega) so nekatere tekaške proge, ki ležijo v nižjih predelih.
Turistični delavci so torej po dolgih mesecih končno »zadihali«. Turistični objekti se počasi polnijo, potem ko je že kazalo, da bodo morali med letošnjo zimo samevati. Škoda, ki jo je pomanjkanje snega doslej povzročilo celotnemu sektorju znaša več desetin milijard lir.
Prvič v letošnji sezoni so vlečnice na začetku iztekajočega se tedna pognali tudi na Kaninu. Pri postaji B gondolske žičnice je okoli 160, pri C postaji pa 70 cm snega. Na ostalih primorskih smučiščih pa še ni dovolj snega.
Na sliki: sneg je s seboj prinesel tudi težave v prometu, kot kaže posnetek z zasneženega Trbiža.
Koper, Izola, Piran: še veliko skupnih načrtov
KOPER — Kljub številnim priza-dovanjem, da bi zmanjšali povezanost treh obalnih občin, imajo kopr-ka' izolska in piranska občina še theraj veliko skupnih načrtov. V a°lgi vrsti skupnih nalog so poleg splošnih usmeritev (večja gospodaril rast, izvozna naravnanost gospostva itd.) letos največ pozornosti srnenili skupnim nalogam pri varo-ahju okolja, dograjevanju vodovo-. ar. obalne ceste, bolnišnice in neka-nh drugih aktualnih nalog - kot na Primer varčnejši organiziranosti ^ruzbenih dejavnosti in upravnih or-
..Kljub pripombam iz nekaterih ob-obalni izvšrni svet predlaga sdaljnja prizadevanja za reorgani-j cijo in racionalizacijo delovanja Hžbenih dejavnosti in upravnih or-cmvV' ('"e drugega ne, naj bi to racina -zacn° uresničili vsaj v tistih or-g, nih._ ki so v okviru pristojnosti dpščine skupnosti obalnih občin. -Mcer pa naj bi letos bolj organizi-pj.10. skrbeli za čistejše morje na koncih (s posebnim programom uk-
repov in nekaterimi konkretnimi naložbami naj bi se pripravili na morebitno ponovno cvetenje morja). Začeli naj bi tudi vse formalnosti in naloge za kategorizacijo in klasifikacijo slovenskega morja. Za okolje pa naj bi bolje poskrbeli tudi s tem, ko bi izdelali kataster onesnaževalcev. Veliko bolj splošno so opredelili načrte pri urejanju skupnega odlagališča odpadkov, iz česar lahko sklepamo, da bodo tudi letos na Obali še zmeraj enako daleč od uresničitve skupnega načrta, s katerim bi se postavili po robu tej obliki uničevanja okolja.
Letos bodo dokončali cevovod, ki ga gradijo od Bertokov (oziroma od rižanske čistilne naprave) do Kopra. Začeli naj bi z deli za gradnjo cevovoda od izvira Rižane do čistilne naprave Rižana. Prav tako bodo še naprej raziskovali vodne vire, dogradili nekaj novih napeljav višinskega cevovoda v vasi iz zaledja slovenske Istre, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za posodobitev vodovodnega sistema Gradole.
Letos naj bi končno zares začeli graditi odsek obalne ceste med ankaranskim križiščem in Žusterno. Po naj novejših podatkih naj bi republiška Skupnost za ceste letos namenila 36 milijard dinarjev za letošnji del naložbe v ta cestni odsek. Povedati pa moramo, da so tri'obalne občine v minulih letih zbrale že toliko denarja, da bi revaloriziran delež sredstev obalnih občin znašal že kakih deset milijard dinarjev. Ta denar so sicer večji del že porabili za gradnjo ceste. Do take vsote so prišli zato, ker so tri občine doslej vsako leto neprekinjeno in redno zbirale denar, iz republiških virov pa je denar kapljal veliko počasneje. Seveda bo že čez mesec ali dva, ko bi moralo biti izdano gradbeno dovoljenje za omenjeni cestni odsek, jasno, kako hitro bo moč dograjevati obalno cesto, saj bo nosilec naložbe - Skupnost za ceste _ Slovenije predložil tudi potreben finančni načrt.
Bolnišnične prostore pa hodo dograjevali tako, da bodo za silo (najnujnejša dela) popravili koprsko po-
rodnišnico, pri izolski bolnišnici pa zgradili kuhinjo in pralnico. Po nekaj mesecev starih ocenah naj bi za to naložbo potrebovali 12 milijard dinarjev. Približno tretjino bodo prispevale članice Splošne banke Koper, ki se bodo odrekle dela ostanka skupnega bančnega dohodka. Drugo tretjino je Zdravstveni center Koper zagotovil s prodajo ankaranskih bolnišničnih objektov. Tretjo tretjino denarja pa naj bi dobili s prodajo piranskih bolnišničnih prostorov. Ker bodo v piranski občini potrebovali še nekaj časa, da bodo lahko pripravili ustrezno dokumentacijo (pripraviti morajo prostorske ureditvene pogoje in določiti, kaj bo v nekdanjih piranskih bolniščnih prostorih) in šele tako omogočili prodajo stare bolnišnice v Piranu, se bodo nosilci naložbe morali za pravočasno dograditev kuhinje in pralnice pri izolski bolnišnici nekje zadolžiti.
BORIS ŠULIGOJ
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Berite
»Novi Matajur«
---- reklamni oglas ----
Po vesteh iz Amerike
Gube
in
retinol
Potrjena učinkovitost
MILAN, 3. 3. 1989 — Niso se še polegli glasovi iz ZDA o učinkovitosti transretinolske kisline v boju proti gubam, ko postaja vedno bolj aktualna vest, da je neka multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetične izdelke za lekarne, preizkusila retinol kot glavno sestavino nekega kozmetičnega sredstva proti gubam.
Dve leti poskusov, ki so jih na Eksperimentalni dermatološki kliniki v Hamburgu izpeljali na ljudeh, je dokazalo, da se z dodajanjem retinola v kremo število in globina gub občutno zmanjša.
Po tolikšnem hrupu v zvezi s transretinolsko kislino je dobro vedeti, da je retinol, čeprav pripada isti skupini, alkohol, in ne kislina. Uporaba retinola je torej kozmetična, medtem ko transretinolsko kislino uporabljamo le v farmacevtske namene, povzroči pa lahko porde-lost in vnetje kože.
Obe sestavini pa sta si podobni v tem, da sta izredno učinkoviti v boju proti gubam. To so pokazala tudi testiranja ljudi obeh spolov v starosti od 42 do 74 let. Krema z 0,034% retinola se imenuje Anti - Age Retard. Proizvaja jo Korff, dobite pa jo v lekarnah.
Na razpolago je za tri starostne kategorije, in sicer od 25., 35. in od 45. leta dalje.
Za priznanje enakopravnosti kmetijske panoge v razvoju družbe
Po letu dni se-bomo spet zbrali na občnem zboru naše strokovne organizacije Kmečke zveze, da preučimo položaj kmetijstva, opravimo obračun svojih prizadevanj in začrtamo smernice za naše bodoče delovanje.
Gotovo je, da je kmetijstvo danes v krizi: kmetijski obrati se srečujejo z vse večjimi težavami pri prodaji svojih proizvodov, negotovost prevladuje pri izbiri proizvodnih smeri, kmetje si vse težje zagotavljajo dohodek.
Kmetijstvo je tudi na splošno pod vedno večjimi pritiski vseh vrst: gospodarskimi, družbenimi, administrativnimi in političnimi. Pritiski mogočnih finančnih družb ga silijo v integracijo z industrijo, vendar mu pri tem dopuščajo le podrejeno vlogo. Lahko rečemo, da ga hočejo kolonizirati.
V družbeni stvarnosti je kmetijstvo na zatožni klopi kot eden glavnih virov onesnaževanja in zastrupljanja naravnega okolja. S političnega vidika pa je primarni sektor še vedno obravnavan kot drugorazredna gospodarska panoga, ki jo je potrebno žrtvovati razvoju ostalih dejavnosti. Ta logika se je na žalost uveljavila na vseh nivojih: državnem, deželnem in še zlasti na ožje lokalnem.
Osnovni problem kmetijstva v naši pokrajini je politične narave. Kmetje so na Tržaškem povečini Slovenci, Slovenci pa gotovo nismo bili v povojni zgodovini nikoli tako politično osamljeni kot smo danes. Zato smo tudi prepričani, da je za propadanje tržaškega kmetijstva kriva predvsem politična odgovornost, ki je privedla do v mnogočem tragičnega in paradoksnega položaja panoge in do podrejene vloge, ki so jo kmetijstvo in naši kmetje prisiljeni igrati v družbi.
Kljub obvezam vodilnih slojev se zdi, da ostaja vloga kmetijstva in kmetov v družbenem in gospodarskem napredku pokrajine vse bolj stvar formalnih obljub in načelnih izjav, ki jih narekujejo okoliščine, in da ne gre za resnično prepričanje, da je za skladen razvoj družbe in teritorija nujno potreben sodoben razvoj kmetijstva. Kmetijstvo pa se bo lahko sodobno razvijalo le če mu bo zagotovljen enakopraven položaj v družbi.
Pot, ki pelje do te enakopravnosti gre skozi priznanje paritetne vloge naše panoge z ostalimi. Kmet mora biti deležen sorazmerno enakih družbenih in ekonomskih pravic kot ostale delovne kategorije. Ker pa je kmetijstvo prešibko, da bi samo to doseglo in kljubovalo vsem pritiskom, ga mora država primerno zaščititi.
Ta zaščita pa ni asistencializem, temveč družbena pravičnost. Izbira lokacije za izgradnjo sinhrotrona pri Bazovici ter za nov poštni center na najlepših vrtnarijah na Kolonkovcu je ponoven dokaz omalovažujočega odnosa pristojnih do interesov kmetijstva in naše narodnostne skupnosti.
Tudi pri ponovnem oživljanju pobude za uresničitev Kraškega parka se hote pozablja, da so kmetje vedno spoštovali naravo, saj z njo živijo v odlični simbiozi. Nobene nevarnosti ni za ta prelepi del ozemlja, da bi ga kmetje oskrunili. Uničujejo ga gradbene špekulacije in razvoj dejavnosti, ki so mu tuje. Dobrodošlo naj bo torej tako opevano varstvo narave, toda pod pogojem, da ne oškoduje kmetijskih dejavnosti in da so kmetje neposredno soudeleženi pri upravljanju in izvajanju aktivne zaščite. Zato tudi odločno odklanjamo logiko, po kateri naj bi bilo uresničenje Kraškega parka protivrednost za dolgoletne uničevalne posege na teritoriju.
Nadaljnji posegi na našem teritoriju in nove perspektive gospodarskega razvoja, ki jih odpirata predvsem znanstveni center in turistični razvoj Sesljanskega zaliva, morajo biti usklajene z možnostmi razvoja celotnega teritorija naše pokrajine in kraške-ga še posebno. Istočasno z realizacijo velikih načrtovanih del morajo pristojne oblasti, predvsem Dežela, začeti z uresničevanjem pobud, ki predstavljajo kompenzacijske posege za uravnovešen razvoj na teritoriju. Pri tem mora biti kmetijstvu zagotovljena osrednja vloga, ki jo bo treba uveljaviti v prvi vrsti s potenciranjem kmetijskih obratov, z zaščito kmetijskih površin, z uresničenjem potrebnih infrastruktur, z ustrezno strokovno službo, ki mora kmetu zagotavljati večjo profesionalnost, z zaščito kmečkih dohodkov na manj razvitih območjih, tudi z dopolnilnimi dokladami.
Naši kmetje so storili res vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ohranili družbeno in gospodarsko ravnotežje na tem teritoriju, naši in celotni skupnosti v korist. Enakopravnost kmetijstva v krajevni stvarnosti, kot enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti v življenju celotne družbe in njena globalna zaščita nista odvisni le od nas samih, temveč od politične volje oblasti, ki morajo spoštovati sprejete obveze in jih uresničiti.
EDI BUKAVEC
Simbolični trak je včeraj prerezal Enzo Majorca
Dvanajsti sejem Nauticamp v posodobljeni preobleki
Včeraj so na tržaškem razstavišču slovesno odprli letos nekoliko drugačen navtični sejem in razstavo opreme za prosti čas in kampiranje Nauticamp, ki ga prirejajo že dvanajstič. Letošnji Nauticamp ima res obetavno novo obliko, saj ga prirejajo istočasno v Trstu in Tržiču (kjer so čolni "razstavljeni" v kanalu Valentinis) v sodelovanju z Občino Tržič in Goriško ve-lesejemsko ustanovo. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za pestrejši program športnih prireditev in okroglih miz, ki bo gotovo privabil številnejše občin-
Greste v center?
Pustite svoje vozilo doma!
Jutri stopi v veljavo dolgo pričakovan in kritiziran ukrep o zaprtju mestnega središča za zasebni motorni promet, ki bo za sedaj poskusnega značaja, saj bodo upravitelji kasneje gotovo morali uvesti nekatere spremembe.
Terezijanska četrt, tj. četverokotnik med Korzom, Goldonijevim trgom, Ul. Carducci, Ul. Ghe-ga in Nabrežji, bo od 7. do 10. ure odprta samo za javna prevozna sredstva, motorna kolesa brez evidenčne tablice, dostavna vozila z evidenčnimi tablicami drugih pokrajin in s pokvarljivim blagom ter za obrtnike in druge profesio-niste, ki bodo lahko dokazali, da imajo tam nujne opravke. Zadnje dni so na Občini preklicali prepoved tudi za obrtnike in podjetnike, ki imajo delavnice ali urade v tej četrti in ki se ne morejo odpovedati avtomobilu, ter za lastnike garaž v prepovedanih ulicah (za dovoljenje je treba vložiti prošnjo na Tehnično službo za promet).
Prepoved sicer ne velja za vse ceste, saj se bomo tudi ob teh urah lahko vozili po nekaterih ulicah, kjer pa bo prepovedano parkiranje: na ulicah Filzi, S. Spi-ridione, Roma, Milano, Valdirivo in Rossini ter na trgih V. Veneto in Panfili. Podrobne informacije dobijo občani v uradu na Trgu Unita 4/e, ki je odprt od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
Kdor ne bo upošteval prepovedi (na kar bo budno pazilo 40 novih mestnih redarjev), bo moral seveda plačati globo...
stvo kot v preteklih letih, ko je zanimanje za podobne prireditve upadlo.
O novih značilnostih sejma je v svojem uvodnem pozdravu govoril predsednik Tržaške velesejemske ustanove Marchio, ki je poudaril, da je tudi na sejemskem področju sodelovanje nujno potrebno, saj je le na ta način mogoče prispevati k relansiranju navtičnega turizma v Trstu in v vsej deželi. Nova preobleka navtičnega sejma je po Marchiovih besedah že zbudila zanimanje številnih vsedržavnih športnih in turističnih združenj.
Otvoritve, ki je bila ob 10. uri v Trstu, ob 12. uri pa v Tržiču, so se udeležili tudi predsednik goriškega velesejma Bevilacgua, tržiški župan De Mar-chi, tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Trst Crozzoli, konzulent Združenja navtičnih ladjedelnic Giug-ni, deželni odbornik za finance Rinal-di in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi. Simbolični trak je prerezal svetovni prvak v prostem potapljanju Enzo Majorca.
Na letošnjem Nauticampu, ki bo odprt do 12. marca, si je mogoče ogledati manjše in večje čolne za križarjenja in regate, a tudi rabljene kanuje in vse, kar je potrebo za kampiranje na prostem in v kampingih.
Tudi med spremnimi prireditvami je marsikaj zanimivega. Ze sinoči je bila na razstavišču okrogla miza o potapljanju in o varnosti takih podvigov, ki sta se je udeležila Majorca in njegova hči Rossana. Jutri ob 17.30 bo okrogla miza o varnosti in meteorološki asistenci za plovbo po Tržaškem zalivu. V sredo bodo ob 20.30 nastopili italijanski atleti, v četrtek ob 9. uri pa bo okrogla miza o trendih navtičnega turizma v zadnjih desetih letih.
Na sliki (foto Magajna) slovesnost ob odprtju letošnjega Nauticampa.
Poslansko vprašanje ministru za pošto v zvezi s poštnim uradom v Bazovici
Poštni urad v Bazovici spada med tiste, v katerih je predvidena raba slovenskega jezika. Tako je namreč marca lani zagotovil minister za pošto Oscar Mammi v odgovoru na neko parlamentarno interpelacijo. Bazovica torej sodi med kraje, kjer mora ravnatelj poštnega urada poznati slovenski jezik.
Do tod vse v redu. Vprašanje pa je, ob katerih priložnostih ravnatelj bazoviškega poštnega urada sploh lahko dokazuje znanje slovenskega jezika. To vprašanje zastavljata poštnemu ministru komunistična poslanca Silvana Schiavi in Wil-ler Bordon spričo vesti, da je ravnateljica bazoviškega poštnega urada 31. januarja letos zavrnila poštno položnico za izplačilo avtomobilskega davka, ki je bila izpolnjena samo v slovenščini.
V Saležu obnavljajo dejavnost mladinske folklorne skupine društva Rdeča zvezda
Mladinska folklorna dejavnost je v zadnjem desetletju pognala globoke korenine in je postala zelo priljubljena postavka delovanja KD Rdeča zvezda iz Saleža. Pred nekaj leti pa je prišlo do nenadne prekinitve in udejstvovanje je kar na lepem zamrlo zaradi pomanjkanja primernega vaditelja. Pred šestimi meseci so pri Rdeči zvezdi sklenili, da poskusijo obnoviti folklorno tradicijo. Prijavilo se je več kot trideset fantov in deklet, ki so začela tudi krojiti nove primorske noše. Po dolgem iskanju si je društvo vendarle uspelo zagotoviti sodelovanje prekaljenega vaditelja Iztoka Kosa iz Ljubljane, tako da je bila odstranjena še zadnja in glavna ovira in da se mladinski folklori v zgoniški občini obeta "pomladno prebujenje".
Jutri bo ob 20.30 v športno-kulturnem središču v Zgoniku informativni sestanek s kandidati, na katerega so toplo vabljeni vsi mladi ljubitelji folklorne dejavnosti obeh spolov, ne samo iz zgoniške občine, temveč tudi iz drugih sredin tržaške pokrajine. (B. S.)
Socialisti včeraj odprli obnovljeni sedež stranke
Tržaški socialisti imajo od včeraj dopoldne prenovljen sedež strankinega deželnega in pokrajinskega vodstva. Prostore v Ul. Trento je sredi lanskega oktobra razdejal požar, ki je verjetno nastal zaradi okvare na električni napeljavi, tako da so gasilci in preiskovalci od samega začetka izključili, da bi bil ogenj namerno podtaknjen. Gradbena in obnovitvena dela je izvedla zadruga "II Garofano" s finančno podporo članov in somišljenikov PSI, ki so tudi konkretno poprijeli za delo. Včerajšnje slovesne otvoritve prenovljenega sedeža so se udeležili mnogi strankini voditelji in tudi navadni člani Craxijeve stranke.
Na sliki (foto Magajna) trenutek zdravice po uradnem delu slovesnosti.
Deželni kongres mladih SSk
Na Pomorski postaji v Trstu se bo danes ob 15. uri začel deželni kongres Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Dnevni red predvideva spremembo statuta, poročilo predsednika, pozdrave gostov, poročilo tajnika, razpravo in volitve. Skupščino bo popestril nastop dekliškega zbora iz Devina.
Tokrat ga prirediteljice posvečajo dnevu žena
V sredo srečanje ženskih zborov s Tržaškega
V sredo bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje ženskih pevskih zborov s Tržaškega pod geslom »Zapojmo si pesem veselo«. Gre za četrto srečanje, kot nam je povedala prof. Kostanca Filipovič, predsednica ženskega zbora KD Tabor, ki je letošnji gostitelj prireditve.
»Pretekla srečanja so bila prvič že v novembru, lani pa februarja. Tokrat smo bile nekoliko v zamudi s pripravami, pa smo izbrale za naše srečanje 8. marec, praznik žena. Tudi s pesmijo se želimo pridružiti proslavljanju 8. marca, istočasno pa zbrati okrog sebe čim več občinstva, ne samo žensk. Saj gre vendar za srečanje pevskih zborov, ki se po svojih močeh trudijo gojiti in posredovati našim ljudem slovensko narodno in umetno pesem in tudi pesmi drugih narodov. Naše delo ni lahko in veliko sil moramo vložiti za njegov uspeh. Vodi nas misel, da opravljamo koristno delo, da smo kot zbori pomembna komponenta naših društev, da opravljamo delo narodnega ozaveščanja in utrjevanja ljubezni do slovenske besede.«
Tokrat bosta poleg zbora Tabor, ki ga vodi Sveto Grgič, nastopila še ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hrvatič, in ženski zbor Pro-sek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko. Skedenjke pa so obljubile, da se bodo predstavile še z zabavnim prizorčkom.
»Vabimo k čim številnejši udeležbi vseh, ki ljubijo našo pesem in skupaj
Obvestilo za udeležence izletov PD
Vse bralce, ki so se vpisali za naša izleta v Švico in deželo Baskov prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (300.000 lir) v sredo, 8. t.m., na upravi našega dnevnika v Ul. Montec-chi 6, in sicer med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 17. uro.
Dušan in Matilde Gulil iz
Ricmanj se zahvaljujeta Godbi na pihala iz Ricmanj za udeležbo na pustni povorki v Bregu ter Rudiju in Marinu iz "Bele strani" za posojilo voza.
Posebna zahvala družinam:
Ameliji Vodopivec, Ljubi in Mari, Marku Hrvatiču, Milanu Kuretu, Mariji Derganc, Liliani Bandi ter Dini Dobri-
la za denarno pomoč.
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
TRŽAŠKI KNJIGARNI
OD 1. DO 31. MARCA.
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
POTOVALNI URAD
AURORA
vabi na
pomladansko križarjenje z M/L »ISTRA« od 21. do 29. aprila z naslednjim programom:
(Trst) - Benetke - Dubrovnik Malta - Tunis - Palermo Sorrento - Costa Smeralda Genova - (Trst)
Cena od 690.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 60261.
GOSTILNA
EVRICO Im FABIO
POSEBNO PRAZNOVANJE
8. MARCA
izbrane jedi, ples z orkestrom Padrfce S9 REZERVACIJE - Tel. 226301 Zaprto ob ponedeljkih
počastiti naš praznik. Na vabilih bo zapisano besedilo pesmi, ki jo je pred časom spesnila naša pevka Hilda Tor-tul, uglasbil pa Ubald Vrabec. Kitica te pesmi - ki je tudi naše geslo - se glasi: Smo trdne, neuklonljive kot kamen, težavam se upremo krepko; pretvorimo se v mehki, dišeči ciklamen, če poboža nas človek z nežno roko.«
Hladen začetek pokrajinskega kongresa PSI
Tajnik Agnelli govoril le o gospodarskih vprašanjih
Pod geslom »Trst, mesto modernih, ki stopa v združeno Evropo« se je včeraj popoldne na Pomorski postaji začel izredni pokrajinski kongres tržaških socialistov. Tajnik Arduino Agnelli, ki v svojem političnem poročilu ni omenil slovenske manjšine ter njenih odprtih vprašanj, se je v svojem posegu omejil skoraj izključno na oceno in na perspektive krajevnega gospodarstva ter zelo malo ali nič pozornosti namenil politični situaciji in odnosom z drugimi strankami. Delegati so Agnellijevo poročilo sprejeli precej hladno, saj jim je sekretar nudil malo spodbud za razpravo, ki se bo verjetno ogrela šele danes dopoldne, ko se bodo na govorniškem odru zvrstili vsi najvidnejši krajevni voditelji Craxijeve stranke.
Senator Agnelli torej ni povedal nič novega. Dosti je govoril o vlogi Trsta v bodoči združeni Evropi in o ekonomskih odnosih s severnimi in z vhodnimi sosedi, pri čemer pa ni vzel v poštev Jugoslavije. Mesto se mora dobro pripraviti na usodno leto 1992, v tem sklopu pa bo prvenstveno vlogo igralo pristanišče. Malo pozornosti je govornik posvetil krajevnemu političnemu položaju, v svojem posegu pa je bil predvsem kritičen do komunistov in do njihovega zadržanja v miljskem občinskem svetu. Precej močno pa je udaril tudi proti Slovenski skupnosti, »ki je nezanesljiva, kot dokazujejo dogajanja v Devinu—Nabrežini, kjer se je ta stranka izneverila znanemu sporazumu o županski štafeti«. Svoj poseg je Agnelli zaključil s pozivom stranki, da se spričo junijskega volilnega napredovanja prilagodi zahtevam in potrebam sodobne družbe ter novim izzivom, ki prihajajo iz državne ter mednarodne stvarnosti.
Med prvimi se je v debati oglasil predsednik KG S in dolinski podžupan Marino Pečenik, ki je izrazil »zaskrbljenost in razočaranje« nad Agnellijevim molkom o slovenski manjšini ter izrazil upanje, da bo kongres popravil slab vtis, ki ga je na tem področju napravil tajnik. O manjšinski problematiki, ki more najti pravo mesto v političnih zaključkih pokrajinske skupščine, je nato obširno govoril Filibert Be-nedetič, ki je zastopal enotna stališča slovenske komponente PSI. Govornik je obširno orisal pomen globalne zaščite in spet pojasnil, kaj pravzaprav zahtevamo Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, »nobenega privilegija in prisile za nikogar, ampak samo jasne ustavne pravice«. Benedetič se je zaustavi tudi pri protislovenski gonji, ki jo trenutno vodijo
nacionalistične sile in objasnil kon-tpesistom znano resolucijo o zaščiti narodnih in etničnih manjšin, ki jo je odobril evropski parlament.
Ob koncu pa je Benedetič vedno v imenu slovenske komponente in vseh delegatov slovenske narodnosti predložil resolucijo o manjšinskih pravicah z zahtevo, naj se jo vključi v sklepni kongresni dokument. Resolucija se zaključuje s pozivom kongresu, naj prizna predstavniško vlogo slovenske komisije kot komponente slovenske narodnostne skupnosti ob sklepu, da se predstavnika te komisije vključi kot polnopravnega člana v izvršni odbor tržaške federacije PSI. O potrebi po večji angažiranosti stranke v boju za pravično zaščito Slovencev je spregovoril tudi predsednik zahodnokraške-ga rajonskega sveta Renato Busetti.
Carbone in Seghene vsaj včeraj nista hotela oceniti Agnellijevega poročila, ki pa je naletelo na pikre kritike Pittonija in Tersarja. Posebno oster do tajnika je bil Tersar, ki si ne zna razlagati, zakaj je Agnelli popolnoma prezrl slovensko vprašanje. »Za tako poročilo res ni bil potreben izredni kon-
Solidarnost upraviteljev s študenti
Študentje Visoke šole za prevajalce ter filozofske fakultete so včeraj seznanili tržaškega podžupana Segheneja in prefekta De Feliceja z izrednim stanjem, ki onemogoča normalne didaktične dejavnosti in ki bi stotinam študentov lahko pokvarilo akademsko leto. Prefekt in podžupan sta izrazila popolno solidarnost, Seghene pa se je obvezal, da bo osebno posredoval pri Galloniju.
Včeraj je rektor Fusaroli odpotoval v Rim, da bi se sestal z ministrom, rezultati srečanja pa še niso znani. Za rešitev izrednega stanja so se včeraj zavzeli tudi komunistični poslanci (med njimi tudi Bordon), ki so v parlamentu vložili vprašanje, v katerem med drugim ugotavljajo, da je Univerza Trst že aprila lani poslala ministrstvu vso potrebno dokumentacijo za razpis natečajev, na osnovi katerih bi lahko pokrili nezasedene univerzitetne stolice.
Umrl je Bortolo Petronio dosleden tržaški protifašist
V Domu starejših občanov v Semedeli nad Koprom je v starosti 92 let Urnrl Bortolo Petronio, markantna °sebnost tržaškega predvojnega, Medvojnega in še dolgo časa povoj-r,,e9a sindikalnega, družbenega in poetičnega življenja, odločen protifašist ln iskren soborec in prijatelj Sloven-Cev. Nekaj zadnjih let se njegovo ime res ni več pojavljalo v javnosti in Mlajše generacije morda komaj še Mdo ali pa tudi ne, da je bil, toda vsi, N smo pretekli čas aktivno živeli, ga lMamo nenehno pred seboj kot polarnega, brezkompromisnega borca, za pravice delovnih ljudi kot za Pfavice Slovencev, demokrata in is-*Mnega zagovornika prijateljstva in ^°rnega sožitja med Italijani in Slo-ehci. Bortolo Petronio je bil mož do-Mdnosti v vsakem trenutku povojne-q časa, lik moralno čistega, poštene-jtQ M skromnega človeka, eden tistih ^‘‘jonskih protifašistov, ki so znali , e9ati lastno varnost, ko je bilo treba 'Mo izkazati svoje prepričanje. nj°°rtolo Petronio je prišel kot 13-let-2 Mladenič v Trst iz rodnega Pirana, sin^aj se je vključil v politično in ^jdikalno življenje, zlasti kot pomor-n' na Lloydovih ladjah. Kot avstro-
vojak v Rusiji se je leta 1917
Pov užii "rdeči straži" v ukraiini' p°
S Miku v Trst se je pridružil najprej vs,listični mladini, leta 1921 pa je p°Pll v komunistično partijo. Kot lQMorščak je bil tajnik celic KP na Dejak In v pristaniščih, aktiven član lisl^Vskih zadrug in urednik raznih "0J. kot na primer "II Lavoratore", Sov ne nuovo", "Bandiera rossa di M "aa0 ' Slndacato rošso di Milano" Prv{(č0riak' v Odesi. Leta 1926 so ga p,Zatirali, mu vzeli dovoljenje za iz s,° in na pritisk fašistov odpustili br^^be, tako da je celih 12 let ostal tiQ zaposlitve s štiričlansko družino IraijMeh. Leta 1927 so ga ponovno Poseh . v Bologni in leta 1928 pred h a	sodiščem v Rimu obsodili
P°,ic.0raj 5 let zapora in še 3 leta iškega nadzora. Kazen je presta-
jal v Viterbu. Šele leta 1938 se je lahko spet vrnil v Trst, dobil ponovno službo pri Tržaškem Lloydu in plul na njegovih ladjah do kapitulacije Italije, nato pa je delal v uradu za plače. Doživel je štiri potopitve.
V medvojnih letih je Bortolo Petronio z vso družino sodeloval v osvobodilnem boju. Njegovega sina so kot pripadnika diverzantske skupine "ga-pistov" Nemci ujeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče, odkoder se je vrnil hudo bolan in je kmalu umrl.
Potem ko je konec aprila in prve dni maja sodeloval v vstaji v Trstu, je po osvoboditvi bil med vodilnimi političnimi in družbenimi delavci. Bil je član vodstva Enotnih sindikatov, od ustanovitve leta 1947 član izvršnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije, v vodstvu mestnega komiteja KP, voditelj Enotnega sindikata pomorščakov in pristaniščnikov in od leta 1948 član izvršnega odbora okrožnega komiteja KP za Istro. Dragoceno vlogo razčiščevanja je Bortolo Petronio odigral v dramatičnem času resolucije Informbiroja. V tistem razdobju je bil med drugim tajnik "razrednega sindikata", predsednik SIAU, član centralnega komitega KP STPO in urednik raznih glasil. Leta 1955 je postal član vodstva Neodvisne socialistične zveze in bil v letih 1956/58 na njeni listi skupno z dr. Jožetom Deklevo izvoljen v tržaški občinski svet. Po razpustu NSZ je leta 1962 prešel v PSI in tudi v njej do konca svoje aktivnosti ostal dosleden in kritičen borec.
Z Bortolom Petroniom je odšel najstarejši pričevalec in akter bornih povojnih let. Ne vem, če mu bo zgodovinopisje nekaj zadnjih desetletij znalo odmeriti zasluženo mesto, toda tisti, ki so ga poznali in z njim delali, vedo, da je bil Bortolo pokončen mož, značajen in dober in da je za demokratični razvoj družbenih odnosov na Tržaškem dal vse, kar je od njega zahteval čas.
JOŽE KOREN
greš«, nam je dejal deželni svetovalec, ki je tudi pričakoval nekaj besed o položaju v stranki. Tudi Pittoni očita Agnelliju, da je spregledal manjšinsko problematiko, kot tudi razčlenitev odnosov z ostalimi političnimi silami. Kongres se bo zaključil danes dopoldne z izvolitvijo novih vodilnih organov stranke in posebno tajnika, ki skoraj gotovo ne bo več Agnelli. Glavni kandidat za tajniško mesto je načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Alessandro Perelli, ki velja za najtesnejšega sodelavca podpredsednika Dežele Carboneja. Perelli naj bi doslej užival podporo seveda večinske Carbonejeve komponente, nekdanje Pittonijeve opozicije, ki je sicer pristala na kongresne teze notranje večine in skupine, ki jo vodi Tersar in ki se na vsedržavni ravni sklicuje na stališča podpredsednika vlade De Michelisa. Včerajšnje otvoritve kongresa se je udeležila tudi delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Palčič, v njej pa sta bila še tajnik Udovič in predsednik tržaškega pokrajinskega odbora Kapič.
S.T.
razne prireditve
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 6. marca, predaval fotograf Vlast j a Simončič na temo "150 LET FOTOGRAFIJE - PRIKAZ ZGODOVINE IN RAZVOJA". Začetek ob 20.30. Obenem bo odprta tudi njegova osebna razstava.
ZŽI-UDI Križ vabi v sredo, 8. t. m., vse ženske na praznovanje DNEVA ŽENA, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 20. uri. Poskrbljeno za prigrizek in kozarček. Vabljene!
V	počastitev dneva žena, ki bo v sredo, 8. marca, ob 18.30 priredi KD Rovte -Kolonkovec DRUŽABNI VEČER. Po kratkem govoru bo sledila družanost. Dobimo se v Ul. Montesernio 27.
SKD Vigred - Šempolaj prireja ob prazniku dneva žena KULTURNO-ZA-BAVNI VEČER, ki bo v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Sodelujejo: klepetulja Tonca s prijateljicama (članice KD F. Prešeren) in mladi igralci na diatonične harmonike. Vabljeni!
Zveza žena iz dolinske občine vabi ob mednarodnem dnevu žensk na KULTURNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Srenja Boršt priredi v petek, 10. 3., ob 20. uri predavanje o žlahtni oljki, njenem gojenju in zaščiti. Predaval bo strokovnjak inž. Darko Sedmak iz Kopra. Vljudno vabljeni!
razstave
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo do 16. t. m. odprta razstava slikarke Luise M. SGUAZZI.
V	Kulturnem domu v Trstu bo do 10. t. m. na ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ci-ril-Metodove šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letni-ce Ciril-Metodove šole. Urnik: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. Danes odprta od 16. ure dalje. Vabljeni!
ZŽI - UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENA na otvoritev razstave ženskih ročnih del, ki bo v torek, 7. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. Sodeloval bo Dekliški pevski zbor Vesna. Razstava bo odprta še v sredo, 8. t. m., v soboto, 11. t. m., od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m ., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena Iz Milj vabi v sredo, 8. t. m., ob 11. uri v Beneško hišo na otvoritev razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled bodo tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah je
v okviru Ljudskega misijona odprta razstava SVETIH PODOB Norberta Grčarja.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - bo do 16. t. m. odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Marije Peric vd. Pahor
se toplo zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
SVOJCI
Devin, Gorica, 5. marca 1989
t
Zapustila nas je naša draga
Giuseppina Petrinja vd. Bosini
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sinova Mario in Adriano, snahi Rosalina in Nada, vnukinja Elena ter drugo sorodstvo.
Trst, 5. marca 1989
Umrl je naš predragi
Albin Lovrečič
Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Presunjeni sporočajo žalostno vest žena Geni, sin Pavel, hči Laura z možem Robyjem in hčerkama, tašča Marija, bratje Danilo ter Ivan in Božidar z družinama.
Pridružuje se družina Cergol.
Domjo, Praprot, Trst, 5. marca 1989
Ob izgubi dragega Albina Lovrečiča izreka prizadeti družini iskreno sožalje družina Male.
Ob izgubi dragega Albina Lovrečiča izrekata iskreno sožalje svojcem
Sergio Smotlak in Giulia - Slavica Barut
Ob nenadni izgubi Albina Lovrečiča izreka prizadeti družini občuteno sožalje
KD Fran Venturini
Kolegice in kolegi deželnega sedeža radiotelevizijske ustanove RAI izražajo občuteno sožalje Danilu Lovrečiču in svojcem ob izgubi brata Albina.
Dne 2. marca nas je zapustil naš dragi
Bortolo Petronio
Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 15.30 na koprskem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo hči Licia z možem, vnukinja Uliana z možem, sestre in ostalo sorodstvo.
Trst, Praga, 5. marca 1989
Umrl je
BORTOLO PETRONIO
protifašistični borec in član vodstva PSI od leta 1962 Za njim globoko žaluje
Tržaška federacija PSI
Ob smrti tov. Bortola Petronia, doslednega protifašističnega borca in prijatelja Slovencev, se Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju klanja njegovemu spominu in izreka sožalje svojcem.
3. 3. 1988	3. 3. 1989
Ob 1. obletnici smrti drage in nepozabljene
Antonie Debernardi
se je z ljubeznijo spominjajo otroci z družinami.
Dolina, 5. marca 1989
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage none, mame in sestre
Vere Pernarčič vd. Antonič
Posebna zahvala g. župniku, Županovim, darovalcem cvetja, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Medja vas, Gorica, Vrtojba, 5. marca 1989
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Anreja Kralja
Posebna zahvala g. župniku J. Sraki, vaščanom, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Trebče, Trst, 5. marca 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Benedikta Žerjala
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
SVOJCI
Boljunec, 5. marca 1989
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Giovanne Urbančič por. Savi
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja.
Žalujoči mož Dolfi ter sinova Rudi in Slavko z družinama.
Trst, 5. marca 1989
4. 3. 1988	4. 3. 1989
Albina - Zorka Ferluga
(COPIČEVA)
Draga! Že leto je minilo, odkar si odšla od nas. Pustila si praznino in bolest. Nekdo je napisal: GORJE MU, KI V NESREČI BIVA SAM!
Z ljubeznijo se te vedno spominjajo tvoj Romano ter tvoji hčerki Lavra in Ksenija.
Ferlugi, 5. marca 1989
5. 3. 1983	5. 3. 1989
Ob 6. obletnici smrti
Virgila Tula
(ŽILKA)
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Mačkolje, 5. marca 1989
6. 3. 1988	6. 3. 1989
Ob 1. obletnici smrti drage
Viktorije Bogateč vd. Grmek
se je spominjajo
hči Jolanda, sin Gigi z ženo in vnukom ter drugi sorodniki.
Trst, Prosek, 5. marca 1989
Se o načrtovani lokaciji sinhrotrona
Živinorejci odločno proti vsiljeni »bazoviški rešitvi«
Naprava, ki lahko reši življenje
»Televita« - sodobna služba za hitro pomoč
Odbor Zadružnega pašnika iz Bazovice in Združenje rejcev tržaške pokrajine sta v preteklih dneh na raznih ravneh odločno nastopila proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici, ki bi pogubno vplival na razvoj živinoreje v naših krajih. Predsednik pašnika Mirko Križmančič, ki je tudi predsednik rejcev, se je pred dnevi v spremstvu odbornika Mira Žagarja sestal s podpredsednikom Dežele in odbornikom za prostorsko načrtovanje Carbonejem. Križmančič je vidnemu predstavniku deželne uprave izročil razvojni načrt krajevnega živinorejskega sektorja in ga seznanil z velikimi težavami, s katerimi se sooča pašnik, ki žal obstaja samo na papirju, ker ga doslej zaradi političnega veta tržaške Občine niso mogli uresničiti. Križmančič pa se je v spremstvu ravnatelja pokrajinskega združenja rejcev Maria Gregoriča sestal tudi z državnim predsednikom Združenj rejcev Villo, ki se je obvezal, da bo stališča živinorejcev in tržaških kmetov o sinhrotronu iznesel na pristojnih ministrstvih.
Zadružni pašnik v Bazovici so formalno ustanovili pred sedmimi leti. Poleg ureditve in ograditve nekaterih pašnikov, so v bližini mejnega prehoda pri Lipici načrtovali tudi gradnjo hleva, v katerem bi živina prenočevala in se zatekala ob slabem vremenu. Načrtovani hlev bi lahko sprejel
do sto glav živine. Načrti bazoviških živinorejcev pa so zaradi nasprotovanja pristojnih političnih in upravnih teles ostali do danes žal le na papirju. Tržaška občinska uprava je namreč dosledno zavračala odobritev ustrezne variante občinskega regulacijskega načrta, ki bi odprla pot ograditvi pašnika in gradnji zadružnega hleva. Na cesti, ki povezuje Bazovico z Lipico so postavili le table, ki opozarjajo avtomobiliste na nevarnost, da bi živina prečkala cesto. To je tudi vse, kar so pristojni organi naredili v teh sedmih letih.
Križmančič se je sedaj z odprtim pismom obrnil na krajevne časopise in na politične sile. Prav na zemljiščih, kjer načrtujejo gradnjo svetlobnega pospeševalnika, črpajo živinorejci krmo, zato bi sinhrotron na znanem urbanističnem območju T8 povzročil ogromno škodo. Od tod tudi poziv vsem pristojnim javnim telesom, da - dokler je še čas -revidirajo znana stališča o lokaciji tega znanstvenega objekta. »Nismo proti gradnji sinhrotrona v tržaški pokrajini, zavzemamo pa se, da bi povzročil čim manj škode in zato predlagamo, da bi ga zgradili znotraj raziskovalnega centra pri Padričah, kot je bilo svoj čas sklenjeno«, zaključuje svoje pismo Mirko Križmančič.

Pogled na bazoviško gmajno
(Foto Križmančič)
Neučinkovita in pomanjkljiva skrb za ostarele je gotovo med šibkimi točkami naših krajevnih uprav, na prvem mestu Občine Trst, ki je pristojna za skrbstvo na teritoriju. Le s kapilarno teritorialno službo, se pravi le, če bi Občina poskrbela za to, da bi socialni delavci obiskovali ostarele (seveda tiste, ki so količkaj samostojni) na domovih in jim pomagali opravljati vsakdanja opravila, bi namreč lahko pomagali številnim ostarelim, da ohranijo svoje življenjske navade in da hkrati ostanejo v stiku s svetom. Zaradi odsotnosti krajevnih uprav, ki so med drugim prav lani zaprle dom Grego-retti in ne načrtujejo nikakršnih izčr-pnejših posegov, pa cvetijo zasebne pobude. Na ta način je v Trstu vedno več zasebnih domov za ostarele, v katerih je za najosnovnejše potrebe, kakršna sta seveda hrana in osnovna zdravniška nega, treba plačati dokaj visoke vsote, s katerimi povprečni upokojenec gotovo ne razpolaga (poleg tega, da slano zaračunajo vse dodatne storitve). Kakovost življenja je v teh domovih zelo nizka (manjka predvsem človeška toplina), zato ni čudno, da številni starostniki, ki so vsaj delno samostojni raje ostanejo doma.
Ostati doma pa največkrat pomeni biti povsem osamljeni in tvegati, da bo pomoč zmanjkala prav v trenutku naj večje potrebe, zlasti v primeru nesreče ali slabosti. Tvrdka Televita, ki so jo lani ustanovile štiri tržaške družbe, je zato ustanovila posebno storitev: razvejano službo za hitro pomoč, ki seveda ni brezplačna, a ki lahko reši človeško življenje. Kako deluje? Abonenti (mesečni abonma velja 55 tisoč lir, za namestitev elektronskih naprav pa je na začetku treba plačati 250 tisoč lir) prejmejo majhno elektronsko napravo, ki jo morajo nositi okrog vratu. V primeru nesreče ali slabosti je dovolj, da pritisnejo na gumb, ki bo s posebnimi impulzi takoj aktiviral operativno centralo službe za pomoč (elektronska naprava je namreč povezana s telefonom ali radiom abonenta,
ki morebitni alarm posredujeta operativni centrali). Iz centrale, ki deluje ves dan, telefonirajo abonentu, da bi ugotovili, ali ni nehote pritisnil na gumb. Hkrati pa iz računalnika prikličejo vse podatke o njem: imena morebitnih sorodnikov, sosedov, družinskega zdravnika in podatke o njegovem zdravstvenem stanju. Če je alarm upravičen, centrala pošlje na dom abonenta zapriseženega stražnika, ki razpolaga s ključi vseh abonentov in lahko odpre vrata stanovanja brez težav. Ko stražnik ugotovi, kakšne težave ima abonent, pa pokliče Rdeči križ, gasilce ali policijo, odvisno pač od potrebe. Včasih zadostuje le poseg zapriseženega stražnika: če je abonent padel, a se ni poškodoval, mu bo stražnik pomagal vstati in bo lahko mirne duše odšel. Zato je Televita lahko zelo koristen za vse osebe, ki niso popolnoma samostojne, za slepe, prizadete, invalide, a tudi za hudo bolne, ki bi lahko nenadoma potrebovali zunanjo pomoč (srčni bolniki, oziroma tisti, ki bolehajo za sladkorno boleznijo ali ki morajo občasno opravljati dializo).
Naprava za pomoč na daljavo Televita gotovo ne reši vseh problemov osamljenih oseb, lahko pa nudi določeno varnost (če se določen abonent nekaj časa ne oglasi, ga sodelavci Televita obiščejo na domu, da bi ugotovili, ali je z njim vse v redu). Zato -pravijo pri Televita - bi to storitev lahko nudila neposredno Občina. To bi lahko bil le začetek za boljšo teritorialno službo. Občina je doslej poskrbela, da bodo naprave namestili pri 22 abonentih, vendar ni zagotovila, da bo tudi vnaprej plačevala mesečni abonma. Naprave pa so pred kratkim namestili tudi v domu ITIS v Ul. della Valle, kjer živi 24 ostarelih.
Učinkovitost službe zagotavljajo družba SNAB, ki upravlja operativno centralo, zapriseženi stražniki družb Stabilimento di sorveglianza e chiusu-ra in La vigile ter tvrdka Impianti Speciali di Sicurezza e Telesorvegli-anza, ki opravlja tehnični nadzor.
»Poučen« sprehod po planoti
Pravimo, da je Trst umazan? Kras mu je tik za petami!
Kulturna prireditev boljunskih osnovnošolcev
Dokler bo slovenska še pesem kje peta Živelo ime bo Prešerna - poeta!
Kras postaja smetnjak, predvsem tisti del planote, ki se dviga nad Trstom. O tem se lahko osebno prepričamo, za kar bo zadostoval že krajši sprehod, za bolj lene pa tudi izlet z avtomobilom.
Vse se je pričelo z barakami. Številni meščani, a ne samo oni, so kupili ali najeli zemljišče, nanj pa znosili vse, kar je bilo mogoče. Svojo parcelo so najprej zagradili z navadno mrežo. Na najbolj vidno mesto so pripeljali stanovanjsko prikolico, po možnosti staro in prav nič ugledno. Ob rulotki so zasadili debele kole, nanje pritrdili zelene plastične strehe in pločevinaste plohe in tako razširili svoj bivalni prostor. Ko je bila baraka zgrajena, so nadebudni lastniki pričeli nositi na zemljišče klopice, stolice, železne kole, samokolnice, lopate, staro kolo, star hladilnik, odrabljen pralni stroj itd. Skratka, za kar ni bilo prostora doma, so odnesli v naravo. Parcele so se kmalu spremenile v skladišča, predeli Krasa pa so postali podobni predmestju v deželah tretjega sveta. Najbolj nenavadno je to, da so številni lastniki zavarovali svoje smetnjake, s krvoločnimi psi.
V bistvu so najbolj dostojno ravnali tisti, ki so namesto rulotk in lesenih barak na črno zgradili mini hišico in svoj položaj uredili z gradbenim odpustom. Neumno je namreč ščititi Kras s strogimi gradbenimi predpisi in omejitvami, hkrati pa dopuščati razcvet neokusnih barak.
Posebna stopnja onesnaženja so skladišča na neograjenih zemljiščih. Ko obnoviš hišo ali stanovanje, moraš odnesti veliko neuporabnega materia-
J la. Kam? Na Kras seveda! Tako ni čudno, če te na sprehodu preseneti travnik, pregrnjen z velikimi kosi po-listirola, če ti oko obtiči na ogromnem skladišču starih vrat, oken, divanov in žimnic. Včasih se celo razgled spremeni. K sreči tu ni psov, le osamljen lastnik barake spušča konja namesto psa. Plemenita žival se sprehaja po stezicah in plaši izletnike.
Nič manj zagrizeni niso uporabniki na drobno. Gre za ljudi, ki odvržejo polivinilasto vrečko, obrabljene telovadne copate, zavojčke cigaret, pločevinke piva in kokakole, steklenice in še manj spodobne reči. Nekoč smo tako početje pripisali jugoslovanskim kupcem, danes smo dokazali, da smo tudi sami mojstri onesnaževanja. Sreča je le, da množice še kar spoštujejo prepovedi in se ne vozijo z avtomobili po stezah in stezicah. Najbolj pisano je zato ob prevoznih cestah in v ženitovanjskih kotičkih.
Kljub temu pa se verjetno ne smemo preveč pritoževati, saj je Trst še veliko bolj umazan, in to habsburškim tradicijam v brk. Kdo pa nam jamči, da cesarji niso bili pujski?
A. M.
Na sliki (foto Radin) novi sodobni zbiralniki za ločeno zbiranje odpadkov, ki so jih pred kratkim namestili v devinsko-nabrežinski občini, skupaj z dvojezičnimi pozivi k skrbi za čisto okolje.
Poslovili smo se od februarja, meseca, v katerem smo se otroci naužili pustnega veselja, pa tudi lepe slovenske besede, lepih pesmi, recitacij, prizorčkov, petja in rajanja... Ime našega največjega pesnika Franceta Prešerna je res zaživelo z nami, saj so se proslave ob dnevu slovenske kulture vrstile skozi ves mesec na naših šolah in po naših društvih.
Letos je 8. februar - Prešernov dan -sovpadal s pustnim praznovanjem,
zato smo na naši šoli Fran Venturini v Boljuncu sklenili, 4a prenesemo praznovanje dneva slovenske kulture na četrtek, 16. februarja.
Najprej smo pripravili učilnico. Za ozadje smo razobesili veliko stensko sliko (3,20 x 2,50 m) cerkvice sv. Marka na Vrbi, ki jo je naslikala učiteljica Silvana. Zraven smo pritrdili sliko Franceta Prešerna in naše risbe o Turjaški Rozamundi. Na tablo smo napisali dva verza iz pesmi Rojenice ob
Prešernovi zibelki in narisali narodni motiv. Umaknili smo klopi, pripravili stolčke za starše in - učilnica je bila nared. Seveda, ni manjkal šopek rdečih nageljnov z rožmarinom, niti izvod Prešernovih poezij!
Ob 15. uri je bila naša velika učilnica polna staršev in učencev. Proslava «e je začela s pozdravom prvošolčkov. Nato smo učenci 5. razreda prebrali sestavek o rojstvu Franceta Prešerna, o njegovi domačiji v Vrbi, o materi Mini in očetu Šimnu ter recitirali pesem Rojenice ob Prešernovi zibelki. Učenci 2. razreda so v folklorni noši zarajali in zapeli dve narodni pesmi, sošolci tretjega razreda pa so uprizorili zelo smešno beneško pravljico "Tončič". Sledila je točka 1. razreda: rajanje in igranje z orff instrumenti. Učenci 4. razreda so s petjem in recitacijo podali več pesmi o pticah ob prikazu svojih risb na grafoskop.
Prešernovo proslavo smo zaključili učenci 5. razreda s Turjaško Roza-mundo. Prešernova pesnitev nam je bila zelo všeč, upamo da tudi gledalcem, saj smo jo recitirali živo, odločno, jo spremljali z glasbo in projekcijo naših risb.
Po skupni pesmi Kjerkoli po svetu smo se razšli z občutkom, da smo jubilej svojega največjega pesnika lepo in dostojno proslavili.
Učenci 5. r. COŠ Fran Venturini v Boljuncu
Praznik včlanjevanja v kriško sekcijo združenja VZPI-ANPI
Praznik včlanjevanja v kriško sekcijo VZPI-ANPI Evald Antončič - Stojan je že tradicionalna priložnost ne le za obnavljanje letnih članskih izkaznic borčevske organizacije, marveč tudi za potrjevanje zvestobe izročilom narodnoosvobodilnega boja v sedanji politični stvarnosti in seveda priložnost za družabno srečanja bivših partizanskih borcev in njihovih svojcev. Kriška sekcija VZPI-ANPI je, če že ne najmočnejša, pa gotovo ena najmočnejših v tržaški pokrajini, kar je potrdil tudi sam potek obnavljanja in izdajanja novih članskih izkaznic.
Predsednik sekcijskega odbora Ferdinand Bogateč je v svojem otvoritvenem nagovoru predzadnjo soboto v Ljudskem domu v Križu poudaril predvsem te misli, ko je omenjal prehojeno borbeno pot partizanskih borcev za osvoboditev in za uveljavljanje priborjenih demokratičnih pravic v vsem povojnem času. Ob ugotovitvi, da žal vseh idealov, za katere smo se borili v NOB, zlasti Slovenci v Italiji še nismo dosegli in da moramo zato v tem trenutku, ko se v Rimu spet govori in morda odloča o naši usodi,
tudi v sklopu Vsedržvne zveze partizanov Italije odločno zahtevati, da se v Italiji končno odpravijo vse posledice fašističnih zakonov in da se Slovencem z zakonom zagotovijo demokratične pravice. Kot pravi partizani - je dejal Bogateč - v tem trenutku ne smemo obupati, pač pa z vsemi silami prispevati k odločilni zmagi idealov svobode, pravičnosti in graditve miru v svetu. V tem duhu se je Bogateč spomnil vseh padlih za svobodo, katerih spomin so prisotni počastili z minuto molka. Pozdravil je tudi prisotne predstavnike nekaterih drugih sekcij in pa nekatere rojake, ki živijo v Jugoslaviji.
Bogatčeve misli je nato v svojem pozdravnem posegu dopolnil in razširil predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria. Ozrl se je na mednarodni in notranji položaj in na zaskrbljujoče dogodke v Jugoslaviji, poudaril zavzetost VZPI-ANPI v boju za pravice Slovencev v Italiji in za sprejem pravičnega globalnega zaščitnega zakona. Za pokrajinski odbor je bil prisoten tudi tajnik Dušan Košuta.
V imenu Združenja aktivistov NOB na Tržaškem ozemlju je udeležence pozdravil Jože Koren, ki je naglasil željo po večjem sodelovanju tudi v krajev-nem okviru med vsemi organizacijami, ki jih navdi' hujejo ideali protifašističnega in osvobodilnega boja-
Tako predsednik sekcije Bogateč kot Calabria Koren, so v svojih posegih še posebej spregovorili o nesreči, ki je zadela slavno partizansko bolnico Fra-pjo (v kateri so se v vojnih letih zdravili tudi nekateri kriški borci) in pozvali, naj se v duhu solidarnosti odzovejo enotnemu pozivu borčevskih organizacij, SKGZ in SSO za zbiranje prostovoljnih Prl' spevkov za obnovo tega, na svetu edinstvenega, spomenika človeške solidarnosti in humanosti. Poziv Je že na samem srečanju naletel na lep oziv.
Po podelitvi častne članske izkaznice sekcij VZPI-ANPI in priznanja 18. udarne Bazoviške brig3^ de sinu padlega borca Ivana Modotta, se je prazni nadaljeval s tovarniško družabnostjo, ki jo je razg bal tudi domači moški pevski zbor KD Vesna, (jk)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR gostuje
TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA Danes, 5. marca, ob 20.30 Nikolaj V. Gogolj
ŽENITEV
v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4.
Predprodaja vstopnic danes, 5. marca, eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Mladinski odbor SKGZ ZKMI
Mladinska sekcija SSk Gibanje mladih socialistov
vabijo na srečanje z
ZVEZO SOCIALISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija MARKO SOSIČ
V sredo, 8. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED I
V četrtek, 9. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED H
_______gledališča_______
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR je poskrbelo za gostovanje skupine TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA danes, 5. t. m. ob 20.30 s predstavo Nikolaja V. Gogolja ŽENITEV.
Prisotna bosta predsednik ZK ZSMJ Branko Greganovic in odgovoren za mednarodne odnose pri ZSMJ Tahir Hasano-vič
Srečanje bo jutri, 6. t. m., ob 20.30 v Ul. Capitolina na sedežu ZKMI. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
vabi vse prijatelje in somišljenike na
3. DEŽELNI KONGRES,
ki bo danes, 5. t. m., na Pomorski postaji v Trstu s pričetkom ob 15. uri.
Dnevni red: otvoritev, poročilo tajnika, pozdravi gostov, poročilo predsednika, razprava in volitve.
V kulturnem programu bo nastopil dekliški zbor iz Devina.
KD F. Venturini
SKLAD MITJA ČUK
III. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJA ČUK
bodo v nedeljo, 19. t. m., v Žabnlcah.
Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289.
Vzhodnokraška sekcija Slovenske skupnosti
priredi svoj
KONGRES
jutri, 6. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v kinodvorani v Bazovici.
Na dnevnem redu je razprava o političnem položaju, volitve novega odbora in delegatov za pokrajinski kongres stranke.
Proslava dneva slovenske kulture
Nastopajo MePZ Primorsko in MPZ F. Venturini.
V petek, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
SKD BARKOVLJE,
Ul. Cerreto 12
prireja v torek, 7. t. m., okroglo mizo na temo
SOŽITJE MED VERNIMI IN NEVERNIMI
Sodelovali bodo: misijonar pater Filip Rupnik, sen. Stojan Spetič, prof. Jože Pirjevec, časnikar Sergij Pahor, moderator prof. Tomaž Simčič.
Začetek ob 20. uri.
Slovensko stalno gledališče ponovi v sredo, 8. in v četrtek, 9. t.m., ob 16. uri Oscarja VVilda VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST.
Slovensko stalno gledališče gostuje v petek, 10. t. m., ob 11. uri v Postojni ter v soboto, 11. t. m., ob 17.30 v Novi Gorici s predstavo A.P. Čehova STRIČEK VANJA.
V nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 na Proseku s predstavo Hermanna Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Danes ob 16. url (red D) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
Prihodnja predstava bo v torek, 7. t. m. ob 20. uri (red F).
Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
ROSSETTI
Danes ob 16.00 bo na sporedu MO-MIX SHOW s skupino Momix Dance Theatre. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 9. do 23. t. m. se bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo z delom Harolda Pinterja PREVARA. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 bo na sporedu ponovi-tevdela SINCERAMENTE BUGIARDI.
koncerti
Societek del concertl - Tržaško koncertno društvo. Jutriob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET HA-GEN.
V mali dvorani gledališča Verdi bo
jutri ob 20.30 na sporedu koncert glasbene šole Punto musicale iz Sesljana. Nastopa duo Agostinelli - Bembi.
Nedeljski koncerti. Danes ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi nastopil komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi S. Zannerini. Na sporedu bodo Elgarove in Dvorakove skladbe.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: 9. t. m. slovenščina, italijanščina in latinščina, 15. t. m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 5. marca 1989
MIRA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.57 , bolžina dneva 11.21 - Luna vzide ob in zatone ob 15.02.
•hitri, PONEDELJEK, 6. marca 1989
BREDA
Plimovanje danes: ob 2.15 naj-
Ut "20 cm' ob 7.52 najvišja 38 cm, ob Ct^2l naj nižja -58 cm, ob 20.54 najvišja 47
.^PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.46 najnižja n . cm, ob 8.30 najvišja 44 cm, ob 14.51 “bližja -61 cm, ob 21.18 najvišja 53 cm. 7,*REME VČERAJ: temperatura zraka b'rp st°pinje, zračni tlak 1015 mb raste, Zvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo rahlo
jjfiSSSif

foto kino optika
u' mo ,,	5/
pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Chies, Daniel Si-fanno, Sarah Gruden.
UMRLI SO: 81-letna Onorata Kris-mann vd. Taucer, 79-letni Lionello Perto-si, 72-letni Rattimiro Cerlenizza, 81-letni Antonio Zacevich, 90-letna Giorgina Prester, 59-letni Emilio Marchesich, 81-letna Giuseppina Petrina vd. Bosini, 78-letna Ottilia Zugna vd. Cadel, 85-letna Antonia Fonda, 82-letna Anna Trevisan vd. Rossmann, 79-letna Cristina Fragia-como vd. Mistaro, 75-letni Alfredo De Nora, 70-letna Rosa Rubesa por. Beno-lich, 64-letna Nadia Pitacco, 78-letna Emilia Carpani, 77-letna Caterina Saba-lich vd. Glavacich, 81-letna Giovanna Suman.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 5. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprte od 8.30 do 13.00. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 6. marca, do sobote, 11. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul.
Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	50	11	31	10	18
CAGLIARI	12	73	36	7	90
FIRENCE	3	64	36	8	13
GENOVA	84	59	58	67	14
MILAN	79	82	48	19	23
NEAPELJ	13	27	49	66	46
PALERMO	37	3	27	72	90
RIM	24	34	38	33	72
TURIN	28	6	83	14	55
BENETKE	29 75 ENALOTTO		59	52	30
XII	2	2 1	X	1	1	1 1	X
KVOTE:
12	195.800.000.—
11	2.225.000,—
10	152.000,—
/V	SLOVENSKO
/V J	PLANINSKO
/SPOT] DRUŠTVO TRST
sklicuje v petek, 10. marca, ob
19.	uri v prvem sklicanju in ob
20.	uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.)
35. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odgovornega za predavanja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega, jamarskega in mladinskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročilo nadzornega odbora ter raz-rešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora.
Vabljeni!
razna obvestila
SKLICANJE
POKRAJINSKEGA KONGRESA SEKCIJE
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Kakor je bilo že javljeno v tisku, podpisano predsedstvo sklicuje POKRAJINSKI KONGRES SEKCIJE SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA TRŽAŠKO v soboto, 11. t. m., z začetkom ob 15. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku z naslednjim dnevnim redom:
pozdrav predsedstva, politično poročilo pokrajinskega tajnika, posegi predstavnikov strankinih organov in izvoljenih predstavnikov, razprava, volitve pokrajinskih strankinih organov in delegatov za deželni kongres SSk.
Predsedstvo pokrajinskega kongresa SSk
kino
V okviru Ljudskega misijona bo v če-
trtelc 9. t. m., ob 20.30 na sedežu Sklada M. Čuk - Proseška 131 - Opčine SREČANJE s prof. Egidijem Košuto POGOVOR S STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 obvešča, da bo ob LJUDSKEM MISIJONU srečanje z misijonarjem patrom Filipom Rupnikom danes, 5. marca, ob 16.30. Vabljeni vsi!
Sekcija Slovenske skupnosti za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro vabi na OBČNI ZBOR (kongres), ki bo jutri, 6. marca, ob 20. uri v Marijinem domu, Ul. Brandesia 27/11. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v sredo, 15. t. m., ob 9.30 v prvem in ob 10.00 v drugem sklicanju 11. REDNI OBČNI ZBOR v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji društva.
Pri KD Rdeča zvezda iz Saleža bo ponovno zaživela folklorna dejavnost. Mladi pridite jutri, 6. t. m., ob 20.30 v špor-tno-kulturni center v Zgoniku.
Žene iz Boršta in Zabrežca vabijo na PRAZNOVANJE 8. marca. Vpisovanje v popoldanskih urah na tel. št. 228494 ali 228629.
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franja v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa v torek, 7. t. m. in četrtek, 9. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Slovenska skupnost - sekcija Rojan, Greta in Barkovlje prireja PREDKONGRESNI SESTANEK, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 19. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22/2 nadstr. Vabljeni vsi člani in somišljeniki.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov - Union in Tržaško enogastronomsko združenje vabita vinogradnike na ciklus predavanj o negovanju vina in praktičnih vaj s pokušnjo vin, ki bodo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) 6., 10., 13. in 14. t.m. z začetkom ob 19.30. Interesenti naj se predhodno prijavijo osebno ali po telefonu na naslov: Scuola Popolare - Ul. Battisti 14/A (tel. 733376) vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
LJUBA + MARINO
se te dni približujeta 1. četrtini stoletja skupnega življenja.
Čestitamo Jadranka, De-van in Marjute.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
I. de Felszegv
lastnik O. BETZ s.n.c.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5
Zastopnik IVOCLAR
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe v vseh zlitinah
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton, i. J. Clesse, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Misslssippi burning, r. Alan Parker EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Betrayed tradita, r. Costa Gavres, i. Debra Winger, □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Night Club,
r. S. Corbucci, i. C. De Sica, Mara Ve-nier, □
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Let, to e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 15.25, 22.15 Chi ha Incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 15.30, 22.00 Gorllla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. Sigourney Weaver, Bryan Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotlo ac-cusa, i. Kelly Mc Gillis, Jodie Poster,
□ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Addio al re, dram., ZDA 1988, r. John Milius, i. Nick Notle, Nigel Havers.
EDEN - 15.30, 22.10 Bocche vogliose per cavalli in calore porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Fan-tozzl va in penslone, komič., It. 1988, r. N. Parenti, i. Paolo Villaggio CAPITOL - 15.00, 22.10 L'orso, pust., r. Jean-Jacgues Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack VValla-ce, Andrč Lacombe.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Tucker, dram., ZDA 1988, r. F. F. Coppola, i. J. Bridges.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Angel heart, dram., ZDA 1987, A. Parker, i. M. Rour-ke, R. De Niro, L. Bonet. Ch. Rampling,
□
RADIO - 15.30, 21.30 Super moglie nin-fomane, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D
čestitke
Danes praznuje 6 let JESSICA. Koš poljubčkov in čestitke ti pošiljamo vsi, ki te imamo radi.
Tudi MARIZA je danes eno leto starejša. Čim več potovanj poleti in pozimi ji želimo delovni kolegi.
Danes praznuje naša BERTA rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Loredana, Vanda, Rado, Tatjana, Alenka in še vsi ostali.
mali oglasi
DOBERMANE odličnih staršev prodam. Tel. 003861/442221 po 17. uri.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulj e pri Domju 123 (pod Logom).
NUDIM lekcije iz nemščine. Tel. 231858.
KUPIM hišo z zemljiščem v Gorici ali okolici, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145.
IŠČEM hišno pomočnico, pripravljeno pomagati starejši osebi. Tel. 828603.
IŠČEM fanta, pripravljenega za delo, lepe postave; pogoji: poznavanje dela s kompjuterjem (software - programi, Ventura, Gem, Autocad, Lotus), opravljena vojaščina in vozniško dovoljenje B. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Softwa-re".
IŠČEMO inštruktorja/co za latinščino, vsaj enkrat tedensko. Tel. v večernih urah na št. 44710.
NA OPČINAH ali v mestu iščem v najem tudi za dobo 3-5 let sobo, kuhinjo in kopalnico. Tel. 213837 od 14. do 15. ure.
PRODAM hišico v centru Opčin. Tel. 211468 od 13.30 do 15. ure.
PRODAMO 2.000 kv. m. zazidljivega zemljišča na Padričah. Za podrobnejše informacije tel. v uradnih urah na št. 0481/85713.
PRODAM motokaro Guzzi, dve kompletni gumi 19x400 ter tehnico z nosilnostjo 8 q. Tel. 226138.
DAJEM v najem lokal v Tržiču. Tel. 0481/776329.
KROMATIČNO harmoniko, tip Bajan Professional, 120 basov, 50 prostih basov, 11 registrov prodam.Tel. 231805.
PRIGRIZEK z domačih kolin zalit s kraš-kim vinom nudi Berto Tonkič v osmici na tržaški cesti v Doberdobu.
OTROŠKA NEGOVALKA išče delo. Tel. 211430.
\
Velik in kakovosten odziv na okroglo mizo o scenaristiki
Gorica središče razprav o filmu in družbi
Včerajšnja okrogla miza z udeležbo kritikov in ustvarjalcev (foto Marinčič)
Včeraj je bil na Film video monitorju intenziven, vsebinsko nabit, vsestransko odziven dan. Dopoldne je bila okrogla miza o slovenski scenaristiki in družbenih ter ustvarjalnih izzivih. Zasedba je bila letos izjemno bogata. Pri razpravi so sodelovali številni italijanski filmski kritiki, uredniki in sodelavci najpomembnejših medijev ("La repubblica", 'Corriere della sera", "La stampa", "II resto del Carlino", "II Gazzettino", z rimskega sedeža RAI in drugih časopisov). Prav tako kakovostna je bila prisotnost iz Slovenije s predstavniki produkcij (Ljubič - Viba film, Tršar - RTV Ljubljana), režiserji (Babič, Mlakar, Štiglic, Klopčič, Gale, Šprajc, Kozole in drugi), scenaristi, pisatelji in filmskimi delavci (Lipužič, Rožanc, Rudolf, Petan, Brezovar, Gradišnik, Schrott in še marsikateri drug).
Okroglo mizo sta vodila Darko Bratina in Janez Povše, ki sta postavila nekaj iztočnic za razpravo. Slovenski film, ki je vedno bil družbeno kritičen in angažiran, se ne more izogniti izzivom današnje družbe. Na ta izziv morajo seveda v prvi vrsti odgovoriti scenaristi, saj so "pisci filmov" tisti, ki vnašajo obravnavane teme. Postavljajo pa se še druge dileme za scenariste: odnos z režiserjem, s producentom, s slovensko literaturo. Tem so v razpra-
vi sledila še druga vprašanja, v poglobljenem, kritičnem, mestoma polemičnem razgovoru, ki se je razvil tako med slovenskimi ustvarjalci kot tudi v dialogu z italijanskimi, imenujmo jih zunanjimi opazovalci. V tem je prišla do izraza dvojna vloga Film video monitorja, ki je istočasno odprta tribuna
za večglasno razmišljanje o slovenski filmski kulturi in aktiven posrednik med slovensko in italijansko stvarnostjo. Prav tako zanimiv je bil popoldanski del, na katerem so v sklopu Slovenski izziv predstavili nekaj zanimivih dokumentarnih oddaj o slovenski mladini, njeni družbeni angažiranosti
in nasploh o današnji stvarnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob predvajanjih se je razvila zanimiva razprava o današnjih kočljivih vprašanjih. Sinoči je predzadnji dan letošnjega pregleda slovenskega filma in televizije sklenilo predvajanje šestih kratkih animiranih filmov Zdravka Barišiča in celovečerca Odpadnik v režiji Boža Šprajca.
Zaključni dan 4. Film video monitorja ponuja popoldne in zvečer kar tri filme. Ob 16. uri bodo vrteli film Boštjana Hladnika, Marcela Buha in Andreja Stojana PS. Gre za tri zgodbe starejših ljudi, upokojencev, ki iščejo in vsak po svoje tudi najdejo nov smisel ter človeško toplino v življenju. Ob 18. uri bo na vrsti slovenska mladinska uspešnica Poletje v školjki 2, nadaljevanje lanskega prvega dela v režiji Tuga Štiglica: film označujejo ples, glasba, radostno mladostniško razpoloženje.
Zvečer se bo letošnji pregled zaključil z naj novejšim filmom Emira Kustu-rice Doma za obešanje. Film so uvrstili v program kot poklon slovenskemu snemalcu Vilku Filaču, direktorju fotografije v vseh Kusturičevih filmih. Pretresljiva zgodba o preprodaji romskih otrok v Italijo pa je dodaten razlog za ogled filma, ki v Italiji še ni bil predstavljen.
Večinske stranke o spremembah v koalicijah
Zavzemajo se za reformistični program
Predlog za rešitev krize
Kongres socialdemokratov
Rešitev politične in upravne krize na Goriški občini morda ni več daleč. Včeraj so se sestali tajniki večinskih strank, da bi razpravljali o predlogu krščanske demokracije, ki nakazuje možno pot tako za rešitev političnega spora na Goriški občini kot za ponovno vključitev republikancev, v nekatere uprave, iz katerih so bili po lanskih upravnih volitvah izločeni. Predlog predvideva naj bi socialdemokrati odstopili socialistom eno odborništvo v Gorici, socialisti in demokristjani pa republikancem eno mesto v občinskih odborih v Tržiču in Ronkah. PRI bi tudi pristopila v večino na Pokrajini, kjer pa ne bi imela svojega predstavnika v odboru.
Zaenkrat še ni znano, kakšno stališče so_ do tega predloga zavzele vse ostale stranke, predvsem socialisti, ki so sprožili preverjanje in nato krizo na Goriški občini. Zdi se, da bi predlagana rešitev, najbrž še z določenimi spremembami in popravki, utegnila zadovoljiti marsikaterega med večinskimi partnerji. Vesti o razpletu včerajšnjega in morebitnih drugih sestankov, ki naj bi sledili, pričakujemo v prihodnjih dneh.
■ Jutri ob 17.30 bo v- sejni dvorani Palače hotela v Gorici posvet na temo "Ženske učijo mlade ženske: pedago-gija spolne različnosti". Posvet priredi ženski krožek KPI.
KULTURNI
DOM
ZXD
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
DRUŽABNO SREČANJE OB 8. MARCU
Mini Pajk’s show (za ženske)
KULTURNI DOM, 8. marca, ob 20.30. Informacije in rezervacije v Kulturnem domu (tel. 33288).
Pred srečanjem ob 19. uri: odprtje likovne razstave CLAUDIH RAZA FLORE ANCIG in BOGOMILE DOL JAK.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici
V okviru kulturnih izmenjav med slovenskimi skupnostmi v Evropi bo razstavljala svoje likovne dosežke slovenska umetnica, ki živi v Parizu
Marjanca Dakskofler Savinšek
GORICA,
DEŽELNI AVDITORIJ od 11. do 18. marca 1989
Odprtje razstave v soboto, 11. t. m., ob 18. uri.
POTOVALNI URAD
AURORA
vabi na
pomladansko križarjenje z M/L »ISTRA« od 21. do 29. aprila z naslednjim programom:
(Trst) - Benetke - Dubrovnik -Malta - Tunis - Palermo - Sorren-to - Costa Smeralda - Genova -(Trst)
Cena od 690.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanje pri uradu GOTOUR v Ul. N. Sauro 12 (nasproti sodišča) tel. 531213.
Skoraj na skrivaj, ne da bi povabili tiska in medijev, so goriški socialdemokrati imeli te dni svoj pokrajinski kongres. Zgolj pozabljivost na javnost ali namenska izbira? Ne vemo, dejstvo pa je, da so edine razpoložljive vesti o kongresu tiste, ki jih sami sporočajo v tiskovnem sporočilu.
Uvodno poročilo je imel pokrajinski in deželni tajnik Francesco Esposito. Kar zadeva strankino politiko, se je zavzel za večjo pozornost socialnim vprašanjem, od brezposelnosti do stanovanjskega vprašanja, zdravstvene in socialne oskrbe. Glede krajevne politike je poudaril vlogo PSDI pri zagotavljanju politične stabilnosti.
Na kongresu so soglasno odobrili resolucijo, v kateri označujejo socialiste kot privilegirane sogovornike, toda hkrati obsojajo vse poskuse "poenostavljanja" političnega okvira na škodo PSDI. Socialdemokrati se zavzemajo za reformistično alternativo, v kateri naj bi socialistični stranki bili glavni sili reformističnega programa. Odobrili so tudi resolucijo za takojšnjo rešitev vprašanja nove bolnišnice, ki naj bi jo sezidali pri sedanji.
Izvolili so tri delegate (Assunto Gar-rozzo, Sandra Calligaris, Gianfranco Scaramuzza), ki se bodo skupaj s pokrajinskim tajnikom, dvema občinskima odbornikoma v Gorici in mladinskim vsedržavnim podtajnikom Žiberno udeležili vsedržavnega kongresa konec tedna v Riminiju. Izvolili so tudi pokrajinsko vodstvo, ki bo nato izbralo tajnika.
Sejem Nauticamp
Včeraj so v Tržiču odprli salon navtike Nauticamp, ki se istočasno odvija tudi v Trstu. Sejem bo na razstavnem prostoru v Ul. Boito in kanalu Valenti-nis na ogled vsak dan od 15. do 20. ure
Adrianu in Sandri čestita ob rojstvu malega
CRISTIANA
KD Danica
Vse bralce, ki so se vpisali za naše izlete v Švico in deželo Baskov prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (300.000 lir) v sredo, 8. t. m. na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1 med 9. in 12.30.
(v soboto in nedeljo od 10. do 22.) do prihodnje nedelje, 12. marca.
Povozil kolesarko
Včeraj zjutraj okrog 10.40 je prišlo v Ul. Santa Chiara do prometne nesreče, v kateri se je nekoliko huje poškodovala 71-letna upokojenka Emilia Renko, Ul. Piave 10. Priletna ženska se je peljala na kolesu, vanj pa je zadel avtomobil ford fiesta, ki ga je upravljal 58-letni Fernando Gismano, Ul. Scuola Agraria 12/11. Ponesrečenko so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo morala zaradi zloma gležnja in lažjega pretresa možganov zdraviti 40 dni.
■	Včeraj zjutraj je velika množica spremila 43-Ietnega višjega policijskega nadzornika Borisa Martellanija na njegovi zadnji poti. Pogreba so se udeležili vsi naj višji funkcionarji karabinjerjev in policije naše dežele ter večina goriških političnih voditeljev. Po cerkvenem obredu v Podturnu so Martellanija pokopali na glavnem go-riškem pokopališču.
■	Karabinjerji so v Gradežu prijavili 25 oseb zaradi nedovoljene posesti orožja. Vsi so sicer razpolagali z orožnim listom, ker pa so se v zadnjem času preselili, bi bili morali poskrbeti za vpis novega bivališča. Banalna pozabljivost torej, ki pa bo najbrž imela sodne posledice.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 26. februarja do 4. marca.
RODILI SO SE: Luca Bassanese, Kristi-an Frandolic, Alberto Silvestri, Andrea Cucurnia, Alessandro Tonut, Chiara Zu-lian, Alessio Cortellessa, Tullio Dell'Angela.
UMRLI SO: 88-letna upokojenka Ameba Bobiz, 86-letna gospodinja Irma Puc-chio vd. Galassio, 85-letna upokojenka Maria Bonazza vd. Borrello, 79-letni upokojenec Augusto Marussi, 74-letna upokojenka Marija Peric, 77-letna gospodinja Maria Štolfa vd. Boella, 82-letna upokojenka Angela Nindler vd. Skerlic, 82-letni	upokojenec	Giuseppe	Stabon,	76-
letni	upokojenec	Narciso	Sartori,	78-
letna	upokojenka	Andreana	Battisti,	55-
letni	upokojenec	Romano	Sfiligoi,	77-
letna gospodinja Maria Makuz vd. Susic, 92-letna upokojenka Lucia Dean vd. Pian, 82-letni upokojenec Francesco Sau-rin, 72-letni upokojenec Gino Marcolin, 89-letni upokojenec Albin Valentinčič, 76-letni upokojenec Claudio Iacob, 69-letni upokojenec Francesco Penko, 62-letni upokojenec Mario Formentin.


SAA.G.
S.R.L.
Ivone in Sergio DIZORZ
Še teden časa za bencinske bone
Goriška trgovinska zbornica obvešča upravičence, da imajo le še do sobote čas za prevzem prvega letošnjega kontingenta nakazil za bencin proste cone. Kdor bonov ne bo dvignil do 11. marca, bo izgubil pravico do prvega kontingenta. Bone delijo v uradu ACI v Tržaški ulici.
Ruski teater v torek v Verdiju
Teater studio jugozapadnaja iz Moskve bo v torek ob 20.30 gostoval v Verdijevem gledališču v Gorici. Gostovanje prireja Združenje Italija-ZSSR v sodelovanju z Deželno gledališko ustanovo in Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu ter podporo raznih goriških ustanov. V Gorici bodo sovjetski gledališčniki predstavili Goldonijevo Krčmarico Mirandolino, torej znano delo, pri katerem gotovo ne bo težav v razumevanju. Vstop na torkovo predstavo bo brezplačen.
razna obvestila
SPD Gorica priredi 12. marca avtobusni smučarski izlet na Monte Elmo (Helm) na Južnem Tirolskem. Prijave v torek in sredo v trgovini Bavcon. Društvo nadalje obvešča, da je sedež odprt ob sredah od
17.30	do 19. ure.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica javlja urnik odhoda avtobusov za izlet v Istro 8. marca: 1. avtobus ob 7.00 izpred bivše gostilne Bensa na Oslavju, Števerjan, Podgora; 2. avtobus ob 7.30 izpred gostilne pri Pavlinu na Drevoredu XX. septembra, Štandrež; 3. avtobus ob
7.30	s Travnika, Sovodnje.
Slovenski dijaški dom v Gorici nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Informacije v upravi, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495 od 11. do 15. ure.
MO Jezero iz Doberdoba prireja 9. marca ob 19.30 turnir dame. Prijave (čim-prej) pri članih mladinskega odseka.
Sovodenjske žene prirejajo ob prazniku 8. marca skupno večerjo Pri Francetu. Družabnost bo 18. marca ob 20. uri. Prijave pri Vanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas), tel. 882141.
Slovenske sekcije VZPI in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem prirejajo 18. marca, ob 20. uri tovariško srečanje z večerjo in glasbo v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpis pri tajnikih in predsednikih sekcij po vaseh.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 4. Film video monitor: 16.00 »P. S.«, 18.00 »Poletje v školjki 2«, 20.30 »Dom za obešanje«.
CORSO 15.30-22.00 »Compagni di scuola«.
VERDI 15.30-22.00 »Un pešce di nome Wanda«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Uisola delVamo-re«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert operne glasbe.
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Cocktail«.
Nova Gorica
SOČA 16.00-20.00 »Smeh v vesolju«. ŠEMPETER 18.00 »Legenda o zlatem biseru«, 20.00 »Oiran«.
DESKLE 19.30 »Pekel v šoli«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel. 410340.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Genovefe Zorzut vd. Buzzinelli
se toplo zahvaljujemo gospodu župni' ku Lazarju, cerkvenemu zljoru z Jazbin, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči svojci
Jazbine, 5. marca 1989
GORICA - DREVORED XXIV. MAJA - TELEFON 0431/32510 - 531642 — TRŽIČ - ULICA S. POLO 19 - TELEFON 776250
VAS VABI V NEDELJO, 5. MARCA, NA OGLED NOVIH MODELOV AVTOMOBILA
AUTOBIANCHI Y 10
Pevski zbor z Opčin navdušil v Štandrežu
Žb°r Primorec Tabor med nastopom v Domu Andreja Budala (foto Klemše)
l. Mešani pevski zbor Primorec Tabor z Opčin je povsem navdušil poslušalce, km° Se zbrali v soboto zvečer v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Domače društvo Oton Župančič je povabilo na celovečerni koncert tržaško ^n°, ki se je tako prvič predstavila na Goriškem. Gre za zelo kakovosten so°r' k' je žel že več uspehov na raznih pevskih tekmovanjih. Med priznanji, ki prejeli, je tudi zlata plaketa s tekmovanja Naša pesem v Mariboru. je Po uvodnih besedah predstavnice društva Oton Župančič Elde Nanutove ki Pr Rudarila, da ima pevska dejavnost v Štandrežu že ustaljene korenine, so se izstavili občinstvu pevci s Tržaškega. Skupina je v zadnjem času popestrila Sa°pogatHa svoj repertoar. V glavnem se sedaj posvečajo študiju skladb, napi-p‘J} v tem stoletju, še zlasti pa sodobnim slovenskim glasbenim stvaritvam, s nda7rrkoin na izva)anje krstnih izvedb. V prvem delu koncerta v Štandrežu so JJied Pevci pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka zapeli več sodobnih pesmi, femj tudi razne polilonske skladbe. Posebno navdušujoč je bil drugi del kihera' ko ie zbor Primorec Tabor zapel pesmi različnih avtorjev tudi v beneš-** istrskih narečjih.
vSe 'Vq celovečernem koncertu so imeli tržaški pevci možnost, da so pokazali pes ®y°/e sposobnosti, saj so zelo dovršeno podali tudi tehnično zelo zahtevne tiic/j' ljubitelji zborovskega petja so prišli tako na svoj račun, kar so potrdili z burnim ploskanjem ob koncu večera.
V okviru srečanja gledališč Alpe-Jadran
Primorsko dramsko gledališče pripravlja premiero v Gorici
V Podgori prijeten večer ob dnevu slovenske kulture
ŽIVE NAJ
Prizor z vaj za pripravo nove premiere PDG v Kulturnem domu (foto Čubej)
Od petka dalje bomo v Gorici in Novi Gorici lahko znova sledili pestremu izboru gledaliških predstav na petem mednarodnem Srečanju gledališč Alpe-Jadran. Kot je zabeleženo na biltenu srečanj, ki jih prireja Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, se zamisel festivala v nekem smislu vrača k izhodišču Goriških srečanj malih in eksperimentalnih odrov, torej k iskanju in opozarjanju na nove poti razvoja gledališča. Program srečanj je zelo bogat, saj obsega kar dvanajst predstav, ki jih bodo podala nekatera gledališča iz Ljubljane, Trsta, Vicenze, Miinchna, Brna, Bočna, Celovca, Rima, Zagreba, Milana in Nove Gorice.
V tem okviru bo v sredo, 15. marca, v Kulturnem domu v Gorici na sporedu premiera Bernhardovega Komedijanta v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. V glavni vlogi nastopa Sandi Krošelj, poleg njega pa nastopajo še Metka Franko, Dušanka Ristič, Iztok Mlakar, Tone Solar, Marjanca Krošelj in Nevenka Vrančič. Kostume je pripravila Alenka Barklo-va, za sceno pa je poskrbel Marko Kronberger.
Novogoriški gledališki igralci se pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja že precej časa vestno pripravljajo v Kulturnem domu v Gorici na to uprizoritev. Obiskali smo jih ter na kratko pokramljali z režiserjem Dušanom Mlakarjem, ki je med drugim docent režije in igre na igralski fakulteti v Ljubljani.
»Izbira uprizoritve dela avstrijske-a angažiranega avtorja Thomasa ernharda ni bila naključna,« nam je dejal Mlakar, »saj sem že imel priložnost spoznati njegovo izčrpnost in burkaškost, ko sem režiral prav s Primorskim dramskim gledališčem njegovo drugo stvaritev "Po vseh višavah".« Žal, je avstrijski pisatelj, dra-
matik in lirik, in poleg Petra Handkeja najslavnejši avtor avstrijske srednje generacije, prejšnji teden umrl v oseminpetdesetem letu starosti. Bernhard je sramotil vse, kar je bilo njegovim rojakom sveto ter jim skušal prikazati kot v nekakem ogledalu vse njihove zmote. V tem njegovem pisateljevanju, nam je povedal Mlakar, bi lahko avstrijskega pisatelja primerjali našemu Cankarju. Bernhardova dela so nekateri povsem zavračali, drugi so jih navdušeno hvalili. Marsikatera njegova premiera se je spremenila v pravi škandal in dvignila val ogorčenja. Knjigo Sečnja so leta 1984 takoj po izidu celo zaplenili, to pa je pisatelja tako prizadelo, da je v oporoki določil, da njegovih knjig ne smejo tiskati in izdajati v Avstriji, to je v državi, ki jo je strastno sovražil in hkrati zelo ljubil.
O čem pa pripoveduje delo Komedijant? Bernhard je zabeležil igralsko pot revnega režiserja in igralca, ki potuje s svojo skromno gledališko skupino po vseh najbolj perifernih odrih in se ima za velikega umetnika, ki je v resnici zelo povprečen. V vsakem nje-govemdejanju pride do izraza njegovo diktatorstvo do družine. Kot nam je povedal režiser Mlakar, je delo velik monolog, kjer je dogajanje osredotočeno na igralcu in režiserju, ki se ne zaveda svoje povprečnosti in nasilnosti.
Igralci Primorskega dramskega gledališča sicer samo naključno vadijo v Kulturnem domu v Gorici. Gledališči v Solkanu in v Novi Gorici namreč nista razpoložljivi zaradi nujnih popravil. Uprava goriškega Kulturnega doma je zato ponudila gledališki skupini zatočišče, da ne bi izostala prav premiera organizatorjev Srečanja gledališč Alpe-Jadran.
Režiser Dušan Mlakar je že dobri znanec Srečanja gledališč, saj je med
drugim pred leti prav v Novi Gorici režiral Wudlerjevo Odprite vrata, Oskar prihaja, za katero je tudi prejel najvišje priznanje Goriških srečanj malih in eksperimentalnih odrov, ki so se pred petimi leti preimenovala v Srečanja gledališč Alpe-Jadran in se na ta način nedvomno razširila in popestrila.
»Kulturno gledališko delovanje na Primorskem,« nam je med drugim povedal režiser Mlakar, »bo z ureditvijo Kulturnega doma v Novi Gorici lahko še popolneje zaživelo. Z bogatejšo kulturno in gledališko ponudbo bo Goriška postala važna točka pri razširjanju in uveljavljanju slovenstva tudi na italijanski strani, kar se že več let odraža na poslovnem in gospodarskem področju.
Poslanstvo gledališča je vsekakor izjemnega pomena. Žal se naši politiki premalo zavedajo pomena, ki ga ima gledališka dejavnost pri razvoju slovenske misli. Dandanes je treba našim gledalcem postreči s sodobnimi, zanimivi uprizoritvami, saj s Fin-žgarjevo Verigo ne uspemo več zadovoljiti ljubiteljev gledališča. Človek je postal razgledan in zna kar sam oceniti razvoj kulture, zato je treba s korakom naprej. Zavedati pa se moramo tudi, da narod brez kulture ne more obstajati, (mč)
Nastop podgorskih učencev na petkovi prireditvi	(foto Pavšič)
Kulturno društvo Paglavec v Podgori je predsinoči pripravilo prijetno kulturno prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. V društvenem domu se je zbralo številno občinstvo, tako da je dvoranica bila celo pretesna za vse.
Uvodoma je nekaj misli o kulturnem prazniku, še posebej pa o vlogi in pomenu kulture v današnji stvarnosti izrekel Marko Marinčič. Poudaril je predvsem pomen kulture pri ohranjevanju narodnostne identitete v današnji družbi, ko procesi kulturne poplitvitve ogrožajo človekovo osebnost, in potrebo po uresničevanju združene Evrope, ki bi resnično bila Evropa narodov.
Sledil je pester kulturni spored, ki so ga oblikovali mladi pevci otroškega zbora iz Podgore pod vodstvom Sabine Antoni in Kristine Kovic. Oder mladih društva Briški grič je nato predstavil recital Preproste besede, ki so ga naštudirali pod vodstvom Stena Vilarja. Na prireditvi se je še predstavil in nav dušil občinstvo mešani zbor Podgora pod vodstvom Marjana Cigliča, ki združuje pevce moškega zbora Paglavec in pevke ženskega zbora Podgora.
S POSEBNO BANČNO OBLIKO »VARNA POKOJNINA«
VAM KMEČKA BANKA IZ GORICE________________
NUDI VRSTO PRIJETNIH UGODNOSTI:
MOŽNOST RAZPOLAGANJA Z DENARJEM POKOJNINE TAKOJ OB DNEVU IZPLAČILA. BREZ NEPOTREBNEGA ČAKANJA V VRSTAH PRED POŠTNIM OKENCEM. BREZPLAČNO ČEKOVNO KNJIŽICO. FORFETARNO LETNO OBRAČUNAVANJE STROŠKOV IZ TEKOČEGA RAČUNA. TO POMENI, DA KMEČKA BANKA IZ GORICE LAHKO OPRAVLJA ZA VAS IN V VAŠEM IMENU RAZNE FINANČNE STORITVE.
NUDI BREZPLAČNO ZAVAROVANJE, KATERO OMOGOČA PODVOJITEV ZNESKA NA TEKOČEM RAČUNU ALI BRISANJE PRIMANJKLJAJA V PRIMERU INVALIDNOSTI ALI SMRTI, V VIŠINI OD ENEGA DO PETDESET MILIJONOV LIR.
NUDI BREZPLAČNI TRIMESEČNI IZVLEČEK STANJA IZ TEKOČEGA RAČUNA.
NUDI BREZPLAČNO KARTICO BANCOMAT IN ČEKOVNO KARTICO CARTA ASSEGNI.
OPRAVLJA PLAČILO RAČUNOV ZA ŠTEVILNE VASE POTREBE: VODA, ELEKTRIKA, PLIN, TELEFON ITD. NE DA BI ZA TO ZAHTEVALA DODATNO PLAČILO. OMOGOČA OSEBNA POSOJILA ZA RAZNE VAŠE POTREBE POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI.
NUDI STROKOVNE NASVETE ZA VSE VRSTE VAŠIH FINANČNIH TRANSAKCIJ.
KMEČKA BANKA IZ GORICE Sl PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMB POGOJEV BANČNIH IN ZAVAROVALNIH USLUG.
■	BREZPLAČNO ZAVAROVANJE IN ODŠKODNINO V PRIMERU SPREJEMA V BOLNICO.
■	ZAVAROVANJE SE NANAŠA NA BIVANJE V JAVNIH IN ZASEBNIH ZDRAVSTVENIH USTANOVAH; V PRIMERU NEZGODE ALI BOLEZNI, Z ALI BREZ KIRURŠKEGA POSEGA.
■	VIŠINA ODŠKODNINE ZNAŠA DNEVNO 20.000 LIR, V TRAJANJU OD 6 DO 100 DNI V ZDRAVSTVENI USTANOVI BODISI ZA POSAMEZEN PRIMER ALI V TEKOČEM LETU.
■	JAMSTVO JE VELJAVNO ZA VSE DRŽAVE IN SE NANAŠA NA OSEBE DO 80. LETA STAROSTI, Z OMEJENIMI IZJEMAMI.
■	PRIJAVO BIVANJA V ZDRAVSTVENI USTANOVI JE TREBA ODDATI TAKOJ PO ODPUSTU KMEČKI BANKI ALI NEPOSREDNO ZAVAROVALNI DRUŽBI.
■	DODATNI POGOJI ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNI DRUŽBI «LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI S.P.A.» SO VAM NA RAZPOLAGO V KMEČKI BANKI V GORICI.
RAZEN ŽE OMENJENEGA KMEČKA BANKA IZ GORICE NUDI VSEM LASTNIKOM TEKOČIH RAČUNOV V SODELOVANJU Z LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI AGENCIJA IZ CODROIPA
» Banca Agricola rnrjra l Kmečka banka Gonca
BORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO
KMETIJSTVO
Mere goRizi/t
OBČINA TRŽIČ odborništvo za trgovino
2£ £>!
NAUtIcaMP
ŠPORTNIH PLOVIL • RABLJENIH ČOLNOV . OPREME - KAMPIRANJA - PRIKOLIC
4./12. MAREC TRST - TRŽIČ
AVTONOMNA USTANOVA	OBČINA
ZA TRŽAŠKI VELESEJEM	TRST
OBIŠČI RAZSTAVO IN ZADENEŠ ČOLN - V SODELOVANJU Z NOVOGORIŠKO IGRALNICO
stran
□
PRIMORSKI DNEVNIK
5. marca 1989
literarni natečaj □ s.™ 11
Večkrat so nas zasmehovali ker smo govorili slovensko
Doma sem v majhni vasi na južnem Koroškem, kjer sem že doraščala s problemi manjšine.
Ko sem začela obiskovati ljudsko šolo, še nisem znala govoriti nemško. Razen nekaj besed nisem razumela ničesar. Toda takrat je bil pouk v ljudski šoli še dvojezičen, tako da nisem imela težav slediti pouku. Precej hitro pa sem se naučila še nemščine. Poleg mene je bilo še nekaj sošolcev, ki so bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Toda slovenskih besed si v šoli slišal vedno manj. Polagoma je bil pouk skoraj ves v nemškem jeziku, le dvakrat na teden, ko so ostali učenci lahko odšli domov, smo imeli pouk iz slovenščine. Pa tudi med šolarji si slišal samo še nemške besede. Deloma ker niso znali slovensko, deloma pa ker smo se bali, da bi nas zasmehovali, kar se je precejkrat zgodilo. Spomnim se še, da so me neštetokrat zasmehovali ali celo pretepli, če sem s kom govorila slovensko. Bilo nas je le malo iz slovenskih družin, ki smo med seboj govorili slovensko. Tako je bilo lahko nas zasmehovati. Na ta način so dosegli, da smo govorili le tedaj slovensko, če nas nihče ni slišal, ker nas je bilo strah. Moja mama se bi še spomnila, kolikokrat sem prišla domov s solznimi očmi, ker so me vedno zasmehovali, pa nisem razumela, zakaj. Tako se le nerada spomnim na ta čas. Tudi učitelji niso ukrepali proti temu, ker enostavno niso hoteli nič vedeti o tem, ker niso hoteli imeti kakršnihkoli problemov.
Po ljudski šoli sem prišla v slovensko gimnazijo, katero še danes obiskujem. V tej šoli se počutim dobro, ker lahko govorim slovensko, ne da bi me kdo zasmehoval. Žalostno pa je, da večina šolarjev na naši gimnaziji govori nemško, čeprav to ni njihova materinščina. Celo nekateri profesorji naše šole se med seboj pogovarjajo nemško.
To, česar kot otrok v ljudski šoli nikoli nisem razumela, začenjam sedaj polagoma razumeti. Manjšine so vedno krive za vse. Vseeno, katera manjšina je to in kje živi. Tukaj na Koroškem
Emlca Wutte med nagrajevanjem v tržaškem Kulturnem domu (foto Križmančič)
smo pač mi Slovenci tisti, ki smo vedno krivi za vse.
Sedaj tudi razumem, zakaj so me takrat zasmehovali in kaj pomenijo te psovke, ki so jih vedno vpili za nami.
Na ta način se od materinega jezika nisem oddaljila, ampak sem slovenščino le še bolj vzljubila. Vse to me je naredilo le še bolj trdno in bolj zavedno Slovenko. Seveda se zgodi, da tudi jaz s svojimi znanci govorim nemško, čeprav res razumejo slovensko.
Sedaj sem začela razumeti tudi politiko. Predvsem pa to politiko okrog manjšine in dvojezične šole. Prepričana sem, da bi lahko dosegli v politiki veliko več, če bi si bili enotni. Kako pa naj bi kaj dosegli za boljšo dvojezično šolo, če že mi Slovenci med seboj nismo enega mnenja. S tako politiko, kot jo mi delamo, pa nikoli ne bomo dosegli naših ciljev! Nemcem tako le še olajšamo delo, da nas lahko še lažje pohodijo.
Ta neenotnost je to, kar me najbolj boli, pa ne vse te psovke, ki jih včasih slišiš celo na cesti. Mislim, da bomo
šele tedaj močni, če si bomo enotni. Do tedaj pa bodo lahko delali z nami vse to, kar bodo hoteli. Lahko bodo ločili otroke v ljudskih šolah, kot so to že začeli, lahko pa bodo delali z nami še marsikaj več, kar si sedaj ne moremo predstavljati.
Do sedaj sem bila vedno vesela, da sem se rodila v slovenski družini in da sem lahko Slovenka. Toda za tako politiko me je prav sram! Čeprav delamo precej napak, mislim, da ne bomo tako hitro izginili, kot bi si želeli nekateri koroški deželni politiki in nekateri naših sodeležanov. Prepričana sem, da je še dosti ljudi, ki bodo učili moje otroke slovensko in ki se bodo borili za pravice manjšimne.
Na splošno pa lahko rečem, da se v manjšini koroških Slovencev počutim precej dobro, čeprav s tem nimam prav kakšnih prednosti, le obratno. Ponosna sem na to, da sem lahko Slovenka in da znam govoriti oba jezika, čeprav vem, da jih je veliko, ki slovenščine ne priznajo kot drugi deželni jezik.
EMICA VVUTTE (1. nagrada)
Zaušnice mlademu nogometašu ker igra v slovenskem klubu
Pozdravljeni mladi Slovenci in Slovenke. Sprva bi se vam rad predstavil.
Ime mi je Robert Sturm in star sem petnajst let. Imam dolge lase. Kako visok sem, hočete vedeti? Meter in enainosemdeset centimetrov. V šoli se pridno učim. Seveda hodim v Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Igram nogomet pri nekem klubu, ki se imenuje Slovenski atletski klub, skratka SAK.
Rad bi napisal zgodbo, ki se tiče mojega nogometnega kluba.
Star sem bil osem ali devet let, ko sem pričel igrati nogomet pri SAK-u. Trener pionirjev je prišel k meni na dom in me je vprašal, ali bi me zanimalo igrati pri slovenskem klubu. Moji starši in jaz smo bili zelo navdušeni, da sem smel igrati pri slovenskem klubu, kot je SAK. Nisem se dolgo obotavljal in takoj rekel, da bi zelo rad zastopal koroške Slovence in igral pri slovenskem klubu.
Nekaj dni zatem smo imeli sestanek. Spoznal sem se z ostalimi nogometaši. Nisem se zelo dobro počutil. Toda ko me je trener vsem predstavil in jih prosil, da me vzamejo v svojo skupnost, sem čutil, da med Slovenci obstaja zelo močno prijateljstvo. Proti koncu seje je vsak igralec dobil značko. Na znački je bilo znamenje mojega kluba.
V tem trenutku, ko sem si vtaknil značko na suknjič, sem bil ponosen nase, kot še nikoli prej. Pri vsaki tekmi bom zastopal Slovence. Boril se bom za materinščino, sem si prisegel.
A ko sem po sestanku šel domov, se mi je nekaj zgodilo, kar nikoli in nikdar ne bom pozabil. Šel sem torej po cesti. Kar naenkrat stojita pred mano dva približno dvajsetletna možaka. Prvi me je vprašal: »Kaj imaš v torbi?« »Svoje nogometne čevlje,« sem pridno odgovoril. Drugi je rekel: »Tako majhen in že igra nogomet. To ja ni mogoče!« Ko je to rekel, me je šaljivo pogledal. »Pri katerem moštvu pa igraš?« »Pri Slovenskem atletskem klubu,« sem ponosno odvrnil.
Ko je to slišal prvi, je postal jezen in mi dal klofuto. »Kaj? Ti si tudi takšen preklet Slovenec!« (Opozoriti vas moram, da je bil pogovor v nemščini!) Tedaj je zagledal tudi mojo značko. Prijel me je za suknjič in me tresel. Rekel je: »Da se upaš hoditi s tako značko po svetu«.
Sveta nisem razumel več. Kako more nek človek tako sovražiti Slovence, sem si mislil. Te misli je prekinila druga klofuta, ki sem jo dobil. Nato mi je vzel
drugi fant značko in rekel : »Ali igraš prostovoljno pri tem slovenskem klubu?« Bil sem preplašen in sem odgovoril: »Ne, ne! Starši so me prisilili, da igram tu. Sam nisem hotel. Saj nisem Slovenec. Samo moji starši so Slovenci. Jaz pa samo govorim slovensko, starši tako z mano govorijo!« Vse to sem rekel v eni sapi. Moral sem to reči tako prepričljivo, da me je fant takoj spustil. »Tako si priden!« mi je rekel in mi gledal v oči. Bil sem ves razvnet in utrip se mi je vedno bolj dvigal. Žile na sencih sem čutil, lica so bila vroča.
V tem trenutku bi se najraje pogreznil v zemljo. Fanta sta govorila in govorila. Toda jaz sem bil kot omamljen. Vse okrog mene se je sukalo. Iz te omamljenosti me je zbudila tretja kofuta. Prosil, ne samo prosil temveč rotil sem fanta, da bi me spustila. A ta dva sta se samo smejala. Naenkrat me spustita. Fant, ki je imel mojo značko, jo je zalučal nekam v travo. Potem je rekel s skoraj milim, prijateljskim glasom: »Fant! Svetujem ti, ne igraj več pri tem moštvu, kajti če te še enkrat vidiva in ti še vedno igraš pri tem moštvu, te bova pretepla. Ali si me razumel?« Preplašeno sem samo prikimal in niti besede nisem več spregovoril. Bilo je kot začarano, da ust nisem mogel premakniti. Vsaka beseda, ki sem jo hotel spregovoriti, mi je obtičala v grlu. Sline sem le težko požiral. Zdelo se mi je, kot da požiram velike kamne. A priznati moram, da se mi ni zgodilo tako, ker sem se bal, marveč zato, ker me je bilo neznosno sram. Ali si lahko predstavljate, kako je to, če izdaš neko stvar, ki ti je močno pri srcu, ali če izdaš najboljšega prijatelja, kateri te še nikoli ni pustil na cedilu.
Jaz sem to že doživel. Ravno v tem trenutku, ko sem zatajil svojo predrago materinščino. Ravno tedaj sem si želel, da bi Od sramote umrl. Ravno tedaj sem mislil, da mi bo prsni koš počil. Ravno tedaj pa sem srečal svojo mater.
Bilo me je tako sram, da ji niti v oči nisem pogledal. Dve solzi sta mi tekli po licih. Mamica je rekla: »Kaj ti je, sinček moj?« »Nič! Nič mi ni mamica! Pri treningu sem se poškodoval!«, sem hitro rekel. Menda mamica ne bo kaj sumila, sem si mislil. Ona pa mi je zaupala. Mislila je, da sem ji rekel resnico.
Spet me je nekaj ščipnilo v prsih, kajti že spet sem se zlagal. Ponovno sta mi dve solzi pritekli. Mamica je rekla: »Te li tako močno boli noga?« »Kaj pa ti misliš?« sem jezno odgovoril.
Tisto noč niti očesa nisem zatisnil, pa bi morda še spal? Premišljeval sem o dogodku, ki sem ga doživel. O kako me je bilo sram, da sem svojo predrago materinščino izdal. Ves čas sem si dopovedoval, da sem moral tako storiti, če ne bi me ona dva fanta strašansko natepla. Toda čisto si nisem hotel verjeti.
Dolgo še me je ta dogodek mučil. Nikomur, niti svoji mamici ali svojemu očetu, še do danes nisem pripovedoval o tem doživetju. Preveč sram me je namreč bilo. Vi ste torej prvi, ki to zgodbo čujte oziroma berete.
Reči moram, da sem od tega dne naprej veliko premišljeval o svoji materinščini. In vedno znova sem prišel do istega zaključka. Kako »bogati« smo mi koroški Slovenci, da obvladamo dva jezika. Posebno, da obvladamo slovenščino, takšen lep, estetičen jezik. Nikoli več se nisem in se ne bom sramoval svoje materinščine. Ponosen sem na zaklad, ki ga nosim v srcu. Seveda bom tudi s svojimi otroki govoril slovensko, kajti ne počutim se v manjšini. Sicer je na Koroškem več nemško govorečih kot slovensko govorečih, a kljub temu se mi Slovenci sami ne smemo imenovati »manjšina«, temveč narodna skupina neke države, ki obvlada dva jezika in je na to zelo, zelo ponosna.
Zavedajmo se, kakšno kulturo, literaturo in znanstvenost so nam naši slovenski pradedje posredovali. Lahko smo ponosni na svojo zgodovino.
Edino kar me moti, je, da se nekateri sramujejo, da obvladajo slovenščino. Ne štejejo se za Slovence, marveč za pristne Korošce. Tudi prepiri med koroškimi Slovenci me motijo. Saj imamo že tako težko stališče. Ali je res potrebno, da se slovenski politiki cepijo na dva tabora, namesto da bi si drug drugemu pomagali.
Jaz pa zaklad, ki sem ga dobil podeljenega od staršev, ne bom čuval kot zaklad draguljev, temveč ga bom delil s tolikimi ljudmi, kot je le možno.
Pripomba: Zgodba, ki sem jo doživel ni izmišljena, temveč sem jo resnično tako doživel. Tudi značke, katero mi je vzel oni fant in jo vrgel v travo, nikoli nisem več našel. Toda našel sem nekaj čisto drugega. Našel sem spoznanje, da mi je materinščina nekaj zelo, zelo dragega in da se je ne smem sramovati. Zato tudi svoje paterinščine nikol ne bom več zatajil.
ROBERT STURM
v manjšiii
Misel mladega človeka ostaja pogostokrat prikrita, spoznamo jo, ko postane način življenja in dejanje. Med obema pa zmanjka prostora za pogovor in dialog. Zato je še kako pomembno mladim nuditi možnost javnega sporočanja, jih vzpodbujati k izpovedi, ki ne ostane zgolj na ravni zasebnega.
V prepričanju, da dajemo mladim premalo prostora in vzpodbud je Zveza slovenskih kulturnih društev sklenila že drugič razpisati literarni natečaj, ki je bil namenjen dijakom slovenskih višjih srednjih
šol v Trstu, Gorici	^°*)u(Ii se
je letos pridružilo tu,	društvo
iz Trsta, kar je seve®3 tlloglo k boljšemu uspehu natečaja>6(.
Vprašanje, ki so (Jajjj^.Mji zastavili mladim, je bilo: Kak0	v manjši-
ni. To je bila navidez ^ Ha naloga, 61 pismenih odgovorov a Potrdilo, da mladim sploh ni vSya$aip en odnos imajo do narodne^3.f a$HQ ,a' to je do svojih korenin, do s. ,jroie„ ^e; da komisija, ki so jo sestavi)3 °rica Marija
Cenda, raziskovalec Pavel Stranj in pesnik Ace Mermolja nagradila najizvirnejše in najbolje oblikovane sestavke. Zanimivost prejetih spisov pa ni le v najboljšem, ampak v nekaterih značilnostih, ki združujejo neko generacijo. Mladi na Koroškem ostreje občutijo položaj "manjšinca", kot pa mladi iz Trsta in Gorice. Težko zasledimo občutke manjvrednosti, nasprotno velika večina meni, da nam daje poznanje dveh kultur prednosti v odnosu do pripadnikov večinskega naroda. Po drugi strani
(foto Križmančič) je občutek nekega skupnega slovenskega kulturnega in drugačnega prostora problematičen, če že ne odsoten. Mlade združuje ostra kritika političnemu ločevanju znotraj naših narodnih skupnosti. Mladi se opredeljujejo za skupen in jasen nastop vseh Slovencev. Po drugi strani se moti, kdor misli, da mladi v Gorici in Trstu izražajo uporne misli. S stvarnostjo, ki jih obdaja so v precejšnjem sozvočju. Objavljamo nekaj spisov, ki jih je komisija pohvalila.
Kako se mlati
'Naš odnos do Slovenije
Naša pot
^ehia! Obup!
^r°k seru. Izven naše hiše ne
1	S1
»Da. Ne vem, kako bi svoje opisala, a jaz se v Sloveniji P°a/ doma. Slovenija je moja domovm^ji1 »Zate je drugače, ker imaš som v Sloveniji,« mi ugovarja družba-„ f »Morda. Toda mnenja sem, . sf moje mišljenje pravilna Slovenc že tako majhen narod. Če pa se«eii mo še ločevati na Slovence, zcip^', in zdomce, bomo prav kmalu PLjMj K Toda ne razumite me narobe. 1 - « se čutim zamejka in sem PorJ?^sjh l sem pripadnica manjšine VC^ celo počutim »neka] več«, km R »JjCL eno kulturo več, kulturo, ki le tZgjijP od naše. Ponosna sem, da on (el ljubezen do slovenskega jez1* '	,
rav živim v drugi državi.« ^no :
»In jaz? Kaj pa sem Italijan, moja mama
in vrstniki iz Slovenije sarn°no fl ljam. To pa zato, ker jih znam. Morali bi imeti več stik mi in se bolje spoznavati mc‘
Vsi se strinjajo in že začelij i z ra tovati, kako bi lahko gojili st
i jaz?
illuiiuu,	Hrvatica- m
v slovenske šole, kjer mi st>at ve$t/ o materinem jeziku, narodni podobnem. Jaz pa se ne čuti y s venec ne Italijan ne Hrvat.
da je to skrajni primer, a	ntfl^
manjšina ima veliko števi	J
zakonov. Sin iz mešanega -e l znajde pred težko izbiro. K /
°n?	MANICA MAvfc
°venske besede.
š°lo hodim. Sprašujem se, sem skoraj sam za slo-eHski pouk.
9°stilni sem doma.
‘^Hrtin, ....????
ehia! Obup!
^Vetloba! Upanje!
lskujem slovensko gimnazijo.
a' bratranci, sestrična,
^ ijateljif profesorji, umetniji
Vs°d zveni lepa slovenska
Se počutim.
Vetl°ba! Upanje!
Ota
s sem zaupanja.
°Zavesten grem na cesto.
uJPljem na 9las-
$ 111 Se za pravice naroda. p>Q^a bočem prepričati, i^o) Sein °Ptimizma.
S6m ZauPanja. s a! Obup!
Vri „
0^	6 sliši mojega krika.
K °ni Prijateljstvo.
CVUid-
, Vm.
S*.
V n
ds v°di ta pot?
^\^b4ARTIN ZVVITTER
Dijaki so se zbrali...
Spominjam se pogovora, ki sem ga pred kratkim imela s prijatelji. Fabio, ki ima očeta Italijana, mamo pa Hrvatico, vendar je obiskoval slovenske šole in je vedno v slovenski družbi, me je vprašal: »Se ti zares čutiš Slovenka?«
Vprašanje me je presenetilo, moj odgovor pa se je brez obotavljanja glasil: »Da.« Pogovor se je razširil tudi na druge prijatelje. Oglasila se je Katja: »Jaz se čutim Slovenka, vendar sem najprej zamejka.«
Martina pa je rekla: »Jaz pa se počutim samo zamejka in pripadnica slovenskega naroda. Rojaki iz Slovenije so mi tuji, čutim se drugačna kot oni. Mislim, da nimam nič skupnega z njimi. Da, jaz sem torej Slovenka, ki živi v Italiji.«
Ta odgovor me je precej začudil, videla pa sem, da se večina mojih prijateljev strinja z njo.
»Zame pa je obratno. Jaz sem najprej Slovenka, nato zamejka. Meni se sploh ne zdi, da je taka razlika med nami in našimi vrstniki iz Slovenije. Ko sem bila pred kratkim na srečanju srednješolcev v Sloveniji, sem spoznala, da smo si zelo podobni. Imamo podobne želje, upe in težave kot oni. Gotovo so razlike, a so odvisne predvsem od različnega okolja, v katerem živimo. Čeprav je med nami in njimi samo državna meja, se ta meja v vsakem zamejskem Slovencu pozna. Vendar te razlike ne smemo še povečati.«
»Torej si ti za enotni slovenski kulturni prostor?« me začudeno vpraša Fabio.
Očetu je zavrela kri...
Po razglašenem premirju med Italijo in Angloamerikanci dne 8. septembra 1943 so Julijsko krajino zasedli Nemci. Čeprav so bili okupatorji, so dovolili, da so naprej delovale italijanske šole in istočasno so privolili v obnovitev slovenskega šolstva, ki je začelo po dvajsetih letih, v mnogih krajih, kjer so živeli Slovenci, ponovno delovati. Drugod po deželi, kjer so imeli oblast partizani, so bile partizanske šole, za katere so skrbeli odbori OF (Osvobodilne fronte); kjer tudi teh šol ni bilo, so odprli zasilne šole domači duhovniki.
Tako je ostalo do propada Nemčije, ko so 1. maja vkorakale v Gorico jugoslovanske čete in začasno prevzele oblast. S podpisom sporazuma z anglo-ameriškimi zavezniki je bila Julijska krajina začasno razdeljena v dve upravni področji: cono A in cono B. Cona A je prišla pod upravo An-gloameričanov, cona B pa pod upravo jugoslovanske oblasti. Po njihovem odhodu junija 1945 so zavezniške vojaške uprave ustanovile razne šolske oddelke, ki so se iz Trsta in Gorice počasi začeli širiti po vseh slovenskih vaseh cone A. Tako je ostalo do 15. septembra 1947, ko je prišlo do razmejitve cone A. Mesto Gorica in nekaj okoliških vasi je od tega datuma dalje pripadlo Italiji, ostali del cone A pa je prišel pod Jugoslavijo.
Ta datum predstavlja za mnoge Slovence začetek povsem novega poglavja. V območjih videmske, tržaške in goriške pokrajine živi precejšnje število Slovencev. Mnogi Slovenci se vračajo iz tujine zavedajoč se svoje narodnostne identitete. In vsi ti Slovenci, ki ostanejo znotraj italijanskih meja, živijo v popolnoma novi. realnosti - v zamejstvu.
Tudi jaz spadam mednje. Živim v Doberdobu, torej v slovenski občini. Obiskujem slovensko šolo, berem slovenske knjige, doma govirim s starši slovensko in tudi prijatelje imam večinoma Slovence. Imam se za trdno zamejsko Slovenko in tega me tudi ni sram povedati.
Do lani sem večkrat sodelovala v vaškem slovenskem kulturnem društvu. Igrala sem harmoniko pri »Glasbeni matici«. Moje življenje je torej neposredno v stiku s slovenskim okoljem.
Zgodilo se mi je že, da sem spoznala italijanske vrstnike, ki so vedno govorili z menoj, mi pomagali, na splošno so me sprejeli v svojo družbo, ko so pa zvedeli, da sem Slovenka, je vse to izginilo. Pripetil se mi je tudi dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Pred letom dni sem s starši bila na neki italijanski manifestaciji blizu Vidma. Sedli smo med Italijane in med manifestacijo se je večkrat zgodilo, da sem s starši govorila slovensko. Ko smo po zaključku stopili iz dvorane, je mlad fant stekel mimo mojega očeta in mu zakričal: »Brutto sciavo!« Očetu je zavrela kri in tudi meni. Vendar jaz kot otrok nisem rekla ničesar, oče pa je fanta prijel za ramena in mu hladnokrvno dejal, da on sam ljubi bodisi slovenski bodisi italijanski jezik. V teku zgodovine, je oče dalje razlagal fantu, je v svetu nastalo mnogo jezikov, ki so med seboj zelo različni, vendar istočasno tudi vsi enakovredni. Ko sem slišala te besede, sem ostala z odprtimi ustmi in tudi fantu, ki ga je oče prijel za ramena, se je v očeh bralo kesanje in zavest, da je izrekel nesramnost.
V tistem trenutku sem očeta gledala iz nekega povsem drugačnega zornega kota. Vedno sem mislila, da ga sploh ne zanima, kam ga drugi uvrščajo: k Slovencem ali k Italijanom, v tistem trenutku pa sem se zavedala, da je za mojega očeta zelo pomembna slovenščina in zato tudi slovenska manjšina. Od njega sem se naučila, da moram ljubiti slovenski jezik. Ko se je pripetil dogodek, ki sem ga ravnokar opisala, sem bila še otrok, ni me zanimalo, kakšne narodnostne identitete sem. Čas pa je minil, dan za dnem postajam starejša in se vedno bolj zavedam, da sem Slovenka in gotova sem, da bom to ostala tudi v prihodnosti. Vem, da bom morala svojo slovenskost večkrat braniti pred psovkami nevrednih ali hudobnih ljudi, vendar bom s potrpežljivostjo skušala ostati to, kar sem: Slovenka!
KATJUŠA KOSIČ
Stran pripravil in uredil
ACE MERMOLJA
Kdaj bomo Slovenci politični subjekt?
Naj mi je na začetku dovoljeno pripomniti, da mi že sama raba izraza "manjšina" daje občutek majhnosti in celo manjvrednosti našega naroda; a morda sem v tem pogledu preveč občutljiv. Zakaj pa ne bi rabili izraza, kot je na primer "narodna skupnost", ki je v razmerju s prejšnjim precej bolj točen. Vendar namen moje naloge ni, da bi poudarjal nepravilno rabo nekaterih izrazov, pa čeprav mislim, da je jezik važna, morda celo najvažnejša prvina narodne pripadnosti in temelj ter zunanji znak narodne identitete. Slovenstvo je po mojem nekaj več kot jezik. In prav ta večji pomen je treba posebej poudariti: svoje počutje v manjšini namreč najprej utemeljujem z vidika narodne zavesti.
Glede na to, da spadam v tako imenovani "svet mladih" se mi zdi primerno, da se najprej lotim obravnavanja problema narodne zavesti prav pri tej "družbeni kategoriji", ki je nosilka posebnih pričakovanj in interesov, ki so pri drugih (na primer pri starejših osebah) že izpolnjeni. Zanimivo oznako mladih je dal psiholog Fromm, ki v neki svoji študiji pravi, da smo mladi lahko 'revolucionarni značaji", pri tem pa misli na osebe, ki so jim določene vrednote (recimo narodna zavest) res del njihove osebnosti: samo take osebe znajo ohraniti svojo pravo pokončnost. Toda, ali ni težko ohraniti svoje narodne zavesti v trenutku, ko te okolje, v katerem živiš (na primer družba in mediji) zapeljuje na vse mogoče načine? Vseeno pa mislim, da to ni zadosten razlog, da nekdo, pa čeprav mlad, izgublja narodno zavest, saj bi moral biti višješolec že dovolj zrel, da presodi sam, kaj je prav in kaj ne, Kot je nekdo rekel, je najbolj običajno sredstvo za kulturno rast branje, zato se lahko nekdo sam opredeljuje ter spoznam resnico po svoji poti, ne da bi poslušal tistih, ki mu skušajo določene trditve vsiljevati.
Raznarodovanje ali asimilacija, integracija, občutek ogroženosti, predsodki in ne vem še katere druge besede se mi v mislih porajajo kot strahovi, medtem ko gledam nekatere prvošolce, ki se na hodniku slovenskega liceja pogovarjajo v italijanščini!
V manjšini se počutim izredno krhek in to ne zaradi samega dejstva, da sem del neke manjšine, ki je šibkejša od večine, pač pa zato, ker je že v naši sredi prisotno toliko notranjih konfliktov in sporov, da ne utegnemo biti složni niti v naših osnovnih zahtevah, to se pravi ko gre za sam obstoj naše manjšine! Kako lahko želimo kaj konkretnega doseči, če nismo enotni, mar tako, da bo vsak iskal pravico po lastni poti? Fraze, ki vsebujejo izraze kot so "enotnost" in "združevanje", se mi zdijo že puhle, obrabljene, saj če nas kdo sliši, lahko mirno reče, da bijemo vedno isto plat zvona. A zakaj morata biti pojma "enotnosti" in "združevanja" samo trenutne rabe in se ne obdržita toliko časa, da bi postala nekaj čisto normalnega. Pojmi, kot so enotna delegacija, masovni manifestaciji (brez zastav) na Travniku in v Trebčah, pa tudi Jadran in Meblo, se mi zdijo krasni, a tudi enkratni, neponovljivi, saj pri vsakem izmed omenjenih pojavov se je nekaj zapletlo in se tako počasi zrušilo. Zakaj? Mislim, da predvsem zato, ker v določenem trenutku postane ideologija močnejša od narodne zavesti, tako da nekdo postane prej na primer komunist ali krščanski demokrat kot Slovenec! Toda pri tem gre poudariti, da se je vsak izmed nas rodil Slovenec, ne pa socialist ali pristaš Slovenske skupnosti, kar pa lahko vsakdo postane. Kdaj bo torej prišel dan, ko bomo Slovenci tudi politično subjekt in bomo lahko torej dosegli pravice, ki nam po ustavi pripadajo? Tisti dan z nestrpnostjo pričakujem, mislim pa, da je ob meni še marsikdo!
Kljub temu da je številčna manjšinskost pojem, ki lahko nekoga zbega, ima slovenska manjšina danes možnost, da se poslužuje vseh družbenih struktur krajevnih uprav, brez diskriminacij, poleg vsega pa ima še mnogo družbene, rekreacijske, gospodarske, kulturne, šolske in druge ustanove, v katerih se lahko popolnoma realizira.
Osebno se torej čutim, kot pripadnik slovenske narodne manjšine v Italiji, popolnoma suverena osebnost, ki smatra narodno zavest za vrednoto, ki osmisli vse življenje. Mislim, da je narodnost danost, ki jo človek mora sprejeti, če se hoče razvijati v zrelo in spoštovanja vredno osebo. Tak človek namreč črpa iz stoletnih kulturnih prvin, da prispeva k rasti in razvoju naroda, kateremu pripada in šele posredno s tem prispeva k razvoju človeštva.
ERIK DOLHAR
Izhajam iz mešanega zakona vendar nisem razdvojena
Govor sošolcem
(Foto Magajna)
Danes ljudje mnogo razpravljajo o manjšinski problematiki. Obstaja namreč resna nevarnost, da bi marsikatera manjšina brez sledu izginila. Nekatere manjšine so pod močnim pritiskom okolja in počasi izgubljajo narodno zavest, druge pa dobesedno fizično iztrebljajo.
Ko je papež Janez Pavel 11. izdal pismo o manjšinah, so mnogi uperili svoj pogled v Južno Ameriko, Indiose, Indijance in druga plemena ali narode, ki pa so tako oddaljeni od nas. Marsikatera italijanska revija se ni ustavila ob manjšinah, ki živijo v Italiji; saj ne gre samo za Slovence, ampak tudi za Nemce, Albance, Grke... Ne vem, kako se pripadniki teh manjšin odzivajo na »večinsko« okolje, lahko pa posredujem svojo osebno izkušnjo.
Izhajam iz mešanega zakona - oče je Italijan, mati pa Slovenka. Morda bi se morala slabo počutiti, brez pravega ravnotežja, kot nihalo - zdaj sem zdaj tja. No, to je zgrešena predstava. Moj oče (čeprav je dokončal italijanske šole in je zaposlen v italijanskem okolju) se je sam naučil slovenščine in ni nikoli nasprotoval, da bi se jaz in brat vpisala v slovenske šole.
Ko sem bila na srednji šoli, je pomanjkljiv pouk slovenščine negativno
vplival name. Če je slovenščina kot predmet tako zanemarjena, to pač pomeni, da ni pomembna. Italijanščina pa je tako imenitna, tako zelo chic! Biti Italijan je tako zelo varno, saj jih je toliko, kot je on sam...
Počasi sem spoznala, da pripadanje manjšini ni greh, ki bi se ga bilo treba sramovati. Spoznala sem slovensko literaturo, ki so jo izoblikovali s tako težavo, začutila sem močno povezanost s kraško zemljo, Grudnove besede sinku mi niso bile le besede, fraze. Ponosna sem bila, da pripadam manjšini, ki je germanizatorični pritisk in fašistično nasilje nista izbrisali.
Nisem prešla v skrajnost, da bi zavrnila italijanščino, dosegla sem ravnovesje. Zavedam se, da stojim na meji med popolnoma različnima kulturama in se brez težav okoriščam z obema. Lepo je, če lahko s svojim znanjem dokažem Italijanu, da slovenske šole niso drugorazredne v primerjavi z italijanskimi, lepo je tudi, da lahko zahajam bodisi v slovensko kot v italijansko gledališče, da lahko vzamem vro-ko katerokoli knjigo ali revijo in jo nato kritično presodim. In to brez šovinizma.
NEVA ZAGHET
KERAMIČNE PLOŠČICE
OPREMA ZA KOPALNICE
SANITARIJE
KAMINI
LESNI POD
LES
/ z
f.Ui
PAHOR
TRŽIČ
Ul. G rado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012
krznarstvo
CUIR
CHIC
pomladne in poletne priložnosti
obrtniški laboratorij za krojenje po meri čiščenje in shranjevanje
Tržič - Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054
Sel

oprema za dom
Podjetje Selva Arredamenti iz Tržiča ponuja novo in kvalitetno pohištvo za dnevne sobe.
Sestavljivo pohištvo po celi steni z vgrajenimi svetlobnimi telesi in elementi za zaščito televizorjev in hi-fi naprav.
Sodobna kombinacija barv, kot je na primer črna s svet-lorjavo, zagotavljajo rafinirano eleganco.
Podjetje Selva Arredamenti jamči zanesljivost pri dobavi, lastni mizarji pa lahko ustrežejo vsem naknadnim zahtevam strank.
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148
ZAVESE
PREPROGE
POLETNA
PREGRINJALA
RJUHE
ODEJE
BLAZINE
OPREMA ZA
ZAVESE itd.
po
ugoden
nakup
Valentino Bratina
draguljar
TRŽIČ
Ul. IX. junij 74 - Tel. 0481/790051
H I C H I
Podjetje Glauco Boscarolli
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Personal
Computer
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295
I/
ŠPORT
Oblačila za šport in prosti čas
KOLEKCIJA
ZA
POMLAD / POLETJE
TRŽIČ - UL IX. junija 84 - Tel. 0481/45735
poročni seznami
oliznpia.
PORCELAN	DARILA	KRISTAL
ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice
UGODNE CENE KAKOVOST - IZBIRA OD PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA
NOVO POSLOVODSTVO MODNA OBLAČILA ZA ŽENSKE -MOŠKE - OTROKE
obv. občini
				nedeljski televizijski in radijski sporedi
□I RAI 1_____________________
8.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00	Nedeljska rubrika: Cani-gatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.10	Športne vesti: 90. minuta
18.35	Variete: Domenica in... (zaključek)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 4 (r. Luigi Perelli, i. Miche-le Placido, Patricia Mil-lardet, 1. del)
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
H€ RAI 2_____________________
8.00	Aktualno: VVeek end
8.30	Variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka
10.30	Film: Un caso di coscien-za per il Dottor Gillespie (dram., ZDA 1943, r. Willis Goldbeck, i. Donna Reed, Lionel Barrymore)
12.00	Rubrika: Video vveekend
12.25	Informativna oddaja: Au-
tomia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.45	Športne vesti: 45. minuta
15.55	Šport: SP v atletiki (iz Budimpešte) in motokros (iz Perugie)
18.00	Variete: Videocomic
18.50	Nogomet A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: II cilindra
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Dok. oddaja: Mixer
23.00	Rubrika: Protestantizem
24.00	Inf. oddaja: Leteči zmaj
1.00	Glasbena oddaja: Milano suono
jK RAI 3_________________
9.00	Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno
9.50	Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Mai dire mai
12.30	Šport: smučanje (iz Trenta)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero (pripravljata Andrea Barbato in Oliviero Beha)
16.55	Film: 11 prigioniero del terrore (dram., ZDA 1944, r. Fritz Lang, i. Ray Mil-land, Marjorie Reynolds)
18.25	Risanka: Chi ha incastrato Bugs Bunny?
18.35	Rubrika: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogomet B lige
20.30	Film: 7 chili in 7 giorni (kom., It. 1986, r. Luca Verdone, i. Renato Poz-zetto, Carlo Verdone)
22.25	Dokumentarna oddaja: Drobci
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželni nogomet
RTV Ljubljana 1
9.20	Otroška matineja: Živ Žav, 10.10 nadaljevanka Safari (2. del)
10.40	Dokumentarec: Kulturni centri Evrope - Bruselj
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Video strani
14.30	Film: Od tod do večnosti (dram., ZDA 1953, r. Fred Zinnemann, i. Burt Lan-caster, Deborah Kerr, pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Sto konjenikov (pust., It.-ZRN-Šp., r. Vit-torio Cottapavi, i. Mark Damon, Antonella Lualdi)
18.35	Otroška oddaja: Pedenj-žep - Zgodba o goskici Gagici
18.45	Risanke
18.55	Video strani
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Portret Ilije Pevca
21.25	Žrebanje: Podarim-dobim
21.40	Zdravo, vmes Poročila
fBP) TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.45	Nedeljska rubrika: Noi la domenica (komentar iz studia, ured. Cesare Ca-deo in Paolo Zuliani)
15.30	SP v atletiki (iz Budimpešte), nato rugby, Škot-ska-Irska
20.20	Športna rubrika: A tutto campo (posnetki, reportaže, intervjuji in komentarji dnevnih dogodkov, vodi Gigi Garanzini)
22.10	Tenis: turnir WCT (prenos iz Dallasa)
RTV Ljubljana 2
10.00	Oddaja za JLA
13.00	Rezerviran čas
14.00	Športno popoldne, vmes (ob 15.55) SP v atletiki (prenos iz Budimpešte)
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta - Corte-zova dediščina
20.55	Skica za portret: Oto Šole
21.30	Reportaža z nogometne tekme Haj duk-Vojvodina
22.00	Športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Des-niček in Leviček iščeta svoj par nog (M. Leban); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov - Slovensko pismo: Pisma za denar (Ivan Cankar, r. Sergej Verč, bere Vladimir Jurc); 14.50-
19.00	Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji, prenosi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra: Medved s pentljo, sledi Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
CANALE 5____________;__
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne & Shirley
11.00	Aktualno: 11 girasole
11.30	Nanizanka: I Jefferson
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Film: Viva Zapata (zgod., ZDA 1952, r. Elia Kazan, i. Marlon Brando)
16.30	Aktualno: Sofia e altri amori
17.00	Nanizanki: Fox, 18.00 Love Boat
19.00	Kviza: La ruota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album (vodi Marco Columbro)
20.30	Film: Io sto con gli ippopo-tami (kom., It. 1979, r. Italo Zingarelli, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.35	Nanizanka: Top secret
23.35	Aktualno: Italia domanda 0.20 Šport: golf, Suntory VVorld
Match - Play
1.20	Nanizanki: Baretta, 2.20 Mannix
RETE 4_________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarca
10.30	Športna oddaja: Golf
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Dok. oddaja: Big bang
13.00	Nan.: Arabesgue
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nanizanke: Longstreet,
18.00	New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle strade della California
20.30	Film: Angelica (pust., Fr. 1965, r. Bernard Borderie, i. Michele Mercier, Robert Hossein)
22.45	Nanizanka: Spenser
23.45	Film: Agenzia divorzi (kom., ZDA 1980, r. Ken Annakin, i. Mac Davis)
1.25	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1________________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente, 11.00 I ragazzi del Computer
12.00	Aktualno: Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Le meravigliose av-venture di Marco Polo
(pust., It.-Fr. 1964, r. Denys de la Patelliere, Noel Ho-ward, i. Omar Shariff, An-thony Ouinn)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Moby Dick, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.40 Gli amici cercafamiglia, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Film: National Lampoon's Vacation (kom., ZDA 1983, r. Harold Ramis, i. Chevy Chase, Beverly DAngelo) 0.10 Nanizanki: Search, 1.10 StarTrek
ODEON___________________
8.30	Nan.: The Bill Cosby Show, 9.15 The CAT
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Nadaljevanka: La storia di Maria
15.30	Film: Le signore della piovra (dram., ZDA 1986, r. Paul VVendkos, i. Tony Franciosa)
15.30	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Nadaljevanka: La leggen-da di Henry Ford (2. del)
20.30	Film: Una vacanza del cac-tus (kom., It. 1981, r. Maria-no Laurenti, i. Anna Maria Rizzoli)
22.30	Film: America 3000 (fant., ZDA 1986, r. David Engel-bach, i. Chuck Wagner)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
1.00	Film: Accadde... domani (fant., ZDA 1944)
TMC_____________________
9.55	Šport: SP v atletiki (iz Budimpešte)
12.15	Papežev blagoslov
12.30	Film: Ritorno a Colonsdale (kom., ZDA 1984, r. Michael Landon, i. Eli VVallach, Anne Jackson)
14.15	Variete: Show Glace
16.00	Šport: SP v atletiki (iz Budimpešte)
18.00	Nanizanki: I predatori del-1’idolo d’oro, 19.00 Autos-top per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20300 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
21.30	Film: Giovane e innocente (krim., VB 1937, r. Alfred Hitccock, i. Nova Pilbeam, Derrick de Marney)
23.20	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI_____________
10.30	Nanizanka: Barriere
11.00	Dražba
11.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Buinesere Friul
16.30	Nanizanka: Mio figlio Do-minic
17.15	Variete: Sei corde
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Sedotta e abbando-nata (kom., It. 1964, r. Pietro Germi, i. Stefania Sandrel-li, Lando Buzzanca)
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Športne vesti 0.30 Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Šport; 9.30 Fe-eling v glasbi; 10.00 Naj lepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najuspešnejše plošče; 19.00 Glasba non stop in šport; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.


ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
; ' ;
PH RAI 1_____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Sedem dni v parlamentu
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 4 (2. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Rubrika: Filmske novosti
22.35	Dnevnik - posebnosti
23.35	Aktualno: Per fare mezza-notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2 ______________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Sette giorni alLaltro mondo (kom., It. 1936, r. Mario Mattoli)
10.15	Nabožna oddaja
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzo-giorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik
17.25	Glas.oddaja: Master '88
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La mac-china della verita
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L ironia della sorte (dram., Fr. 1973, r. Edou-ard Molinaro, i. Pierre Clementi)
~^ RAI 3____________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro For-mentini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje - Zvoki postanejo besede (1. del)
15.30	Rokomet: Interamnia-Or-tigia
16.05	Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji - Il ci-nema e una bomba, Da Ferrania a Cinecitta
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox (pripravlja Be-atrice Serani)
20.30	Aktualno: Dan na preturi
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik: Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike,
11.25	film La Ciociara (dram.)
13.00	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik: Utrip, 17.00 Zrcalo tedna, 17.15 TV Mernik, 17.30 Oči kritike (pon.)
18.00	Žrebanje: Podarim-dobim (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Lutka, 18.35 nanizanka Poleti pesem
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Let v meglo (Zoran Bačič, r. Nenad Ognjenovič, i. Davor Ra-njič, Neda Arnerič, Draga Jovičič)
21.05	Aktualno: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbeni večer: Bolgarski glasbeni fenomen
22.40	Video strani
rpPU TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Atletika v Budimšešti
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Pokr. kongres PSI TRST — Kongres mladinske sekcije SSk
OPČINE — Z občnega zbora Kmečke zveze TRST — Nauticamp Športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Košarka NBA Today
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
17.40	Reportaža o Afriki
18.15	Šport, 19.30 nevnik
20.05	Po sledeh napredka
20.35	Videogodba
21.20	Svet na zaslonu
22.00	Reportaža: Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk
22.40	Šahovski komentar
CANALES________________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando,
11.15	Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matri-moniale
15.30	Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster
12.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
^°-25 Aktualno: Radio Londra
20.30	Film: Piu forte ragazzi (pust., It.1972, r. Giuseppe Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
2-25 Nanizanka: Top Secret - Il bambino delVACM 2-25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0 55 Rubrika: Premiere 1-05 Nanizanki: Baretta - Sogni perduti, 2.05 Mannix - L'ul-timo rock
RETE 4____________:____
7.50	Nan.: Lou Grant, 8.40 Switch, 9.30 Adam 12
10.00	Film: Mai ti scordero (kom., It. 1954, r. Giuseppe Guarino, i. Paolo Carlini)
11.30	Nanizanki:	Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: Nevv York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia-
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Paga-mento differito
20.30	Film: La bala di Napoli (kom., ZDA 1960, r. Melvil-le Shavelson, i. Sophia Loren, Vittorio De Sica, Clark Gable)
22.25	Filmska rubrika: Ciak
23.15	Film: Il ritorno di Martin Guerre (dram., Fr. 1981, r. Daniel Vigne, i. Gerard Depardieu)
1.25	Nanizanka: Vegas - La tratta delle bianche
ITALIA 1_______________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari,
12.00	Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Babysitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Absolute Beginners (glas., VB 1986, r. Julian Temple, i. David Bowie, Patsy Kensit)
22.35	Kviz: Per la strada
23.05	Variete: Dibattito
23.25	Rock opolnoči: Heavy Metal Kings
0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Troppo forte,
1.05	Giudice di notte, 1.35 Kung-fu
ODEON____________________
8.00	Nad.: Agua viva
9.00	Nan.: Good Times
9.30	Nad.: Marcia nuziale
10.30	Kviz: La spesa in vacanza, vmes The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Fram Beyond - Terrore dalVignoto (srh., ZDA 1986, r. Stuart Gordon, i. Jeffrey Combs)
22.30	Film: Il miracolo (kom., Fr. 1986, r. Jean-Pierre Mocky, i. Michel Serrault)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio im-broglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Il mare vuoto (krim., ZDA 1983, r. Andrew V. McLaglen, i. Sam Elliot)
17.45	Aktualno: TV donna
18.45	Dok.: Natura amica
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Turizem in TMC Nocoj
TELEFRIULI_____________
12.00	Nan.: Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
16.50	Nadaljevanki: George Sand, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.30	Košarka: Irge-Fantoni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Ne prezri-mo: Pogovori o doktorskih razpravah, (12.40) Zborovsko tekmovanje v Spittalu; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 12. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka;
8.25	Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Orkester Hollyridge Strings; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pihalne godbe;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja;
21.05	Žaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Za.vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar;
19.30	Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
Gorica in Nova Gorica spet gostita gledališča
Gledališki vrtiljak Alpe - Jadran se bo na Goriškem tudi letos zavrtel in skušal bo zainteresirati čim večje število gledalcev z obeh strani meje. In to ne samo z gledališkimi inscenacijami, saj skuša s svojim sporočilom vsidrati v zavest svobodno pretakanje umetnosti in kulture, ki ne bi smeli poznati razločkov in mej. To skušajo prireditelji že petega festivala gledališč doseči s posredovanjem najrazličnejših odrskih oblik in jezikovnih izrazov, ki niso ločnice, ampak sredstvo za soočanje in razmislek o bivanju v zemljepisu Srednje Evrope, ki najbrž ni le folklorni znak, ampak naj bi bilo tudi znamenje neke skupne duhovne usode, ki je bila v tem stoletju nasilno pretrgana. To združevanje in soočanje ob upoštevanju vseh specifik poteka v dveh državah, a v. sosednih mestih, ki bi morali imeti veliko skupnega, s čimer naj bi ustvarjali nezamejen prostor sodelovanja in prijateljstva. Srečanje gledališč Alpe-Jadran je po teh zunanjih, a tudi vsebinskih znakih, svojevrsten fenomen v današnjem svetu.
Gorica in Nova Gorica bosta osem dni utripali skupno pod okriljem Talije. Vsaj volja je takšna, čeprav je sprejem pri občinstvu v zadnjem času vprašljiv in ne vedno dovolj številčen. Kljub temu velja vztrajati s prireditvijo, kot tudi z vključevanjem institucij naše narodnostne skupnosti, ki ima v Kulturnem domu toplo gnezdo, primerno za srečevanje, saj nudi prijazno bivališče.
Letos se bo na petem Festivalu gledališč Alpe-Jadran zvrstilo enajst gledaliških prireditev, ki bodo zapolnile čas od 10. do 17. marca. Oglejmo si nadrobnejši spored:
10.	marca ob 20.30
Po slovesni otvoritvi festivala v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo na sporedu prva tekmovalna predstava. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo VOLČJI ČAS LJUBEZNI Rudija Šeliga.
11.	marec
Ob 17.30 v novogoriškem Kulturnem domu nastop Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta: Anton P. Čehov - STRIČEK VANJA.
Ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici bo skupina La Piccionaia iz Vicenze uprizorila POSLEDNJO KOPEL Roberta Lersicija.
12.	marec
Ob 20.30 gostovanje Divadla Bratri Mrštiku iz Brna z dramo Nikolaja V. Gogolja REVIZOR.
13.	marec
Ob 17.30 v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma gostovanje Bayerisches Staatschauspiel iz Munchna z ELENO IN ROBERTOM Gundi Ellert.
Ob 20.30 v goriškem gledališču Verdi gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s SVINČENIMI LETI Margarethe von Trotta.
14.	marec
V	dvorani v Solkanu bo ob 17.30 K in K Experimentalstudio iz Celovca predstavil KONČNI ČAS IN ČASOVNI KONEC Giintherja Andersa.
15.	marec
V	veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma ob 17.30 gostovanje Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba z MORO Tomislava Bakariča.
Ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu nastop PDG iz Nove Gorice s KOMEDIJANTOM Thomasa Bernharda.
16.	marec
Ob 17.30 na železniški postaji v Novi Gorici (pri stari lokomotivi ob Prvomajski ulici) predstavljata Slovensko mladinsko gledališče in Kozmo-kinetično gledališče Rdeči pilot ZENIT.
Ob 20.30 v goriškem gledališču Verdi predstava Teatra di Porta romana iz Milana NAJA Angela Longhija.
17.	marca
Ob 20.30 v goriškem gledališču Verdi zaključek festivala.
Drevi ob 20.30 v KD spet srečanje z ruskim teatrom
Tokrat Gogoljeva komedija Ženitev
Prizor iz postavitve Gogoljeve Ženitve
Z besedilom Ženitve se je Gogolj ukvarjal kakih deset let. Pisati jo je začel leta 1833, na oder Aleksandrovskega gledališča pa je prišla decembra leta 1842. Delo ima pet variant. Prvotno se je komedija imenovala Ženini. Dejanje se je vršilo na vasi, na domu bogatega posestnika, pa tudi vsi drugi ženini so bili kmečki posestniki. Vlogo posredovalke je v prvi verziji upodabljala posestnica Marija Šavis-na. Ta je capljala po sejmih in iskala primerne ženine. V poznejših variantah je bilo dejanje prenešeno v mesto. Bur-kavost je zamenjala psihološka utemeljenost. Ojačil se je realistični kolorit. Situacijska komedija se je spremenila v komedijo nravi in značajev.
Sedemindvajsetletna Agatija Tihonovna živi s svojo teto Arino Pantelejevno v stari, a še kar razkošni trgovski hiši. Agatija, ki je naveličana samskega življenja, se hoče za vsako ceno omožiti. Posredovalka Fijokla Ivanovna obišče in navduši nekaj ne ravno mladih ženinov, za katere je pri vsej ženitvi še najbolj mikavna nevestina dota.
Podkoljosin, aktiven dvorni svetnik, preleži ves dan na svojem domu. Prijatelj Počkarjev, ki je sicer veseljak, a tudi hud brezdelnež, ga le s težavo pripravi do tega, da obišče nevesto. Sploh se ta dan znajdejo v salonu Agatije Tihov-novne sami pomilovanja vredni tipi. Eksekutor Jajčnica -debeluhar prve klase - si vneto ogleduje pohištvo in izpisuje njih vrednost. Anučkin, pehotni častnik v pokoju, obleta s svojo dolgo sabljo in komaj prikriva nestrpnost. Pomor-
ščak Ževakin, pa ne more prehvaliti svoje uniforme in blaga, ki je bilo pred desetletji res imenitno, danes pa kaže vidne sledove časa in moljev.
Srečanje z nevesto je groteskno in smeha vredno. Razumljivo, da si v tej galeriji pretendentov Agatija zbere dvornega svetnika Podkoljosina. V tretjem dejanju bodo vsi "ženini" odvrgli vljudnostno masko in godrnjaje zaloputnili vrata za sabo, Podkoljosin pa zgrožen pred neznanim, ki se mu nevarno bliža s poroko z ne ravno lepo nevesto, izbere nenavadno pot in skoči skozi okno.
Gogolj ni zabeležil, če je bilo okno salona v prvem nadstropju ali v pritličju - kakorkoli že - in s kakršnimi koli posledicami, je aktiven dvorni svetnik zbral pot v večno svobodo.
Uradna kritika se ni ogrela za Ženitev. Očitala je avtorju, da je napisal plehko burko in da je prikazal take uradnike, kakršnih v življenju sploh ni. Tudi občinstvo je izžvižgalo Gogoljevo igro. Naše zamejsko občinstvo, ki je že od nekdaj navdušeno za komedije, pa je_ Ženitvi izkazalo že dvakrat svojo naklonjenost. Prvič smo Ženitev igrali v sezoni 1948-49 v režiji Jožeta Babiča, drugič pa v sezoni 1981-82 v režiji Steva Žigona. Danes zvečer ob 20.30 jo bomo gledali tretjič. Ja, saj pravi slovenski pregovor ' da v tretjič gre
Izjemno filmsko gradivo in bogastvo na goriškem Film video monitorju
Najrazličnejša ponudba
Če smo se bili ob pomembnejših dosedanjih filmskih in televizijskih, pa tudi v večini študentskih avtorskih pristopih obravnavanja življenja in človeških usod, kar zresnili, nas je v petek s svojimi "Nasmehi" prijazno presenetil Franci Slak. Njegova televizijska igra, posneta na filmskem traku za potrebe umetniškega programa TV Ljubljana - 1987. leta, je bila vizualizacija radijske igre znanega slovenskega gledališkega ustvarjalca Milana Jesiha. Ta že nekaj časa vehementno in neprizanesljivo odkriva slabosti naše "ljube" domovine, in v eni uri smo imeli kaj videti. Franci Slak je s svojo kamero in z umetniškim izzivom stopil za vrata povprečnega slovenskega doma v "boljšo" družino, ki pač da nekaj nase. Na videz je tu vse v redu, življenje teče po ustaljenih tirnicah, vsi so uglajeni, spodobni in za ostali svet skorajda zgledlji-vega ponašanja. Toda Slakovi junaki s to svojo parodijsko izzivnostjo v enem samem dnevu, v nenavadnem razpletu dogajanja, odkrijejo zakulisje tega življenja. Gledalca skozi smer, v čemer je največja vrednota tega dela, prisilijo, da pogleda tudi v lastno zakulisje. Brezhibna igra odličnih slovenskih igralcev, od nenadkriljive babice Majolke Šuškljetove, preko prevaranega moža Danila Benedičiča, njegove nikoli dovolj ljubljene žene Milene Zupančič pa do nadvse ekstravagantnega zakonskega para Jožica Av-belj-Roman Končar, nam je nudila urico resnične sprostitve. V končnem spoznanju, ki seveda ni moglo računati na osveščanje večine naših junakov, pa tudi ne na zmago upornosti najmlajše članice malomeščanske družine, nam je ostalo edino zadoščenje v ugotovitvi, da tako pač je! Franci Slak, ki je s to TV igro in celover-černim filmom "Hudodelci" prejel letošnjo na-
grado Prešernovega sklada, je vsekakor avtor, ki ga ne gre prezreti.
Petkovo popoldne je bilo tako nasičeno z raznovrstnim programom iz slovenskega filmskega in televizijskega sveta, da je bila poročevalki izbira nadvse težka. Predstavitev slovenskih založniških novosti na področju film videa, knjig, revij in videokaset ter srečanje z njihovimi avtorji v mali dvorani Kulturnega doma je tudi italijanskemu kritiku odkrila nenavadno bogastvo v dejavnosti, ki zahteva smelost in predvsem finančne možnosti. Toda že sami naslovi vabijo ljubitelje filma in vidoekaset, da lahko kadarkoli sežejo po njih; raznovrstne tematike dajo možnost posamične izbire. Za občudovalke Tarkovskega je izšla študija Barbare Habič, Marcel Štefančič se je lotil režiserja Davida Lea-na. Slovenski film je v svojem zgodovinskem razponu od samih začetkov, še nemega filma, pa do 1945. leta dobil naravnost razkošno knjižno upodobitev v fotoknjižni ilustraciji "V kraljestvu filma". O slovenskem filmu govori s svojim znanstvenim pristopom tudi Slavoj Žižek "Pogled s strani". Marcel Štefančič se je poglobil še v ameriški film z delom "Najbolša leta našega življenja". Na razpolago vsem obiskovalcem 4. Film-video monitorja so v preddverju Kulturnega doma, poleg omenjenih del, še najnovejša. Vrdlovčevih "40 udarcev", nekakšna antološka recenzija celotnega opusa slovenskega filma. Ljubitelji video kaset pa bodo lahko segli po rock glasbi; ne nazadnje pa je zanimivost tudi videokaseta, na kateri so zbrane slovenske nabožne pesmi Marijinih božjih poti.
DORICA MAKUC
Remington mladega Damjana Kozoleta
»Ne streljajte na pianista«: napis je bil sicer šibka obramba za "umetnika" v divjem Zahodu, vendar ga je do neke mere obvaroval. V sodobnih filmskih dvoranah sicer piše "prepovedano kaditi", nikjer pa ni napisa "ne pljuvajte na režiserja", kar bi bilo morda še toliko važnejše, ko se na platnih prikazujejo dela, ki ne prenesejo grobega, kritiškega obračunavanja. Tudi Remington, film mladega Damjana Kozoleta, ki ga je v petek predstavil 4. Film video monitor v Gorici, je tako delo.
Film leži, kot je režiser sam povedal, na treh iracionalnih momentih: to so škatlica z napisom Remington, katere vsebina se gledalcu ne razkrije, veliki rdeči chrysler, ki ga protagonist rabi na begu, sam beg iz zapora samo pet dni pred iz-
pustitvijo. In dodajmo še četrti iracionalni moment: nerazumljivo "zanimanje" inšpektorja za ubežnika, ki kaže na to, da se v protagonistu skriva nekaj velikega, neodkritega. Konkretna referenca teh treh iracionalnih gibal filma pa je Amerika, "imaginarna" dežela ubežnikove sle-Škatlice ne smemo odpreti. O Chryslerju se ne smemo vpraševati, beg iz prisile pa je vendar človeška "nuja". Diskretno, oprezno, pazljivo, f odprtim srcem in pozornimi očmi se moremo pri' bližati Remingtonu, ki je tenak, rahel film. Vsako grobo ravnanje z njim bi razbilo tanko porcelanasto kopreno, s tem pa bi film zgubil tudi čar svojega liričnega utripa.
Remington je sveže delo, ki v svoji milini razkriva občutljivega režiserja, slovenskega "nežnega Godarda .	ALEŠ DOKTORIČ
PISMO
Jože Petelin
Po daljšem času sem spet dobil pismo z vsebino. Saj ima vendar vsako pismo nekakšno vsebino, boste rekli. Drži, a to, ki sem ga dobil ni imelo nekašne vsebine, ampak pravo.
Prav razveselil sem se ga, kajti naš poštar ima grdo navado, da v glavnem prinaša pošto, ki človeka ne razveseli prav pretirano: račune, kakšen opomin (navadno neupravičen), reklamna sporočila, praznična voščila, ki so običajno stereotipna in brez duha; včasih pa mi piše sodnik za prekrške zaradi prevožene rumene luči na semaforju. Korespondenca z njim mi je v posebno veselje, ker običajno odneha on.
Tokrat mi je pisal Peter, prevajalec in srednje uspešen literat, ki je nadarjen, ima pa slabo razvite komolce.
»Dragi Jože, pričujoče pismo bo malce cankarjansko, iz več razlogov. Najbrž že veš, da sem v zdravilišču, kajti bolezen ne počiva. Pisalni stroj imam s seboj, po načelu: vse kar imam, nosim s seboj. Tu imam mir, časopise pa hvalabogu tudi. Neimenovani kritik bi rekel: To je dobro!
No, da ne dolgovezim: prilagam prevoda dveh kratkih zgodb in te prosim, če jih odneseš na kakšno primerno uredništvo, kajti cvenka nimam niti za cigarete. Trenutno sem izrazito modno usmerjen: udobne široke hlače in globoki prazni žepi!
Prehajam torej k cankarjanskemu delu pisma. Saj si bral Ivanova zbrana pisma in, če me spomin ne vara, je v njih svojemu založniku Schvventnerju kar naprej omenjal
nekakšne predujme (kakšna zoprna beseda!). Vidiš: četudi spraviš prevoda v denar, bom te solde (tako pravijo tem inflacijskim enotam tu) videl bogvekdaj, saj veš kako počasi meljejo računovodski in bančni mlini. Zato te iskreno prosim, če prevoda mar-ketiraš hkrati z izrecno zahtevo po predujmu!«
Ob branju zadnjih stavkov se mi je kolcnilo, katji v tej lepi deželi so na predplačila navajeni samo obrtniki, umetniki pa... dajte no, ne bodite smešni!
»Veš, hrana tu je izrazito stabilizacijska, pa se prileže vsaj malo poceni salame, sira, paradižnika, čebule in kar je še takih sijajnih delikates. Upam, da te nisem užalil ali spravil v zadrego in slabo voljo, Saj te ne prosim za nevračljiv kredit zvitim nerazvitim, pa tudi za vbogajme ne. Saj poznaš pregovor: kadar je stiska najhujša, je pomoč najbljižja. Podzrav, Peter.«
Še isti dan sem prijatelju odpisal:
»Prevode sem oddal, a urednik je ob besedi predujem stiskal zobe in skoraj besno izdavil, da on ni noben in nikakršen gospod Schwentner iz gnilih starih časov, pač pa da razpolaga z bornimi družbenimi sredstvi. Honorar bo, kadar pač bo, administrativni in bančni mlini pa v Sloveniji, moji deželi meljejo iz dneva v dan počasneje. Saj veš, da smo izumili uro, ki teče nazaj!
Za prvo silo ti za okrepčilo in poživilo prilagam manjši kupček inflacijskih enot, kajti danes sem po letu dni od oddaje rokopisa dobil nekakšen honorar za objavo v
letnem koledarju. Dragi Peter, imava pač smolo, da se oba ukvarjava z besedami, te pa pri nas, razen če niso izrečene iz profesionalno posvečenih ust, niso cenjene. Sam sem sklenil, da bom za nekaj časa opustil pisanje in šel za vajenca k sosedu, ki je soboslikar. Sem se že dogovoril, zaslužek
bo v primerjavi s pisanjem najmanj trikraten, vsak teden na roko in neobdavčen, saj je mojster soboslikarskih znanosti popoldanski fušar brez prijavljene obrti. Za časopise in revije pa naj pišejo kar tisti butlji, ki ne znajo delati nič drugega! Dragi butelj, lepo te pozdravljam!«
HOWSkOp od nedelje, 5
. marca, do sobote, 11. marca 1989
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_	OVEN	(21.3.-19.4.)
(TJ	- VI	IN DELO:
1	Pričakujete lahko
zanimiv in uspešen teden.	Nebo vam
je ugodno. Izkoristite naklonjenost Merkurja za najpomembnejše načrte. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Dobra sreča bo na vaši strani. Prišlo bo do ugodnih sprememb na finančnem področju. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam nekaj pojasnil. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in spremenljiv. Po vsej verjetnosti vam v torek in sredo ne bo šlo tako, kot bi si želeli. Zelo verjetno lahko pride do kakšnih zapletov ali nejasnosti. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Razveselile vas bodo vesele novosti. VI IN DRUGI: Posvetite malo več pozornosti ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Pred vami je sicer ugoden, a precej nemiren teden. Obstaja možnost, da pride do zapletov pri delu, vendar boste težavam uspešno kos. Bodite pozorni in ne zamudite izjemne priložnosti, ki se vam bo ponudila v četrtek. Ponedeljek in sobota vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Ne razkrijte svojih misli tistim, ki vas ne cenijo dovolj. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN
DELO: Obeta se vam uspešen teden. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Pri delu boste spretni in iznajdljivi. To je ugoden čas za uspešno uresničitev vaših načrtov. Nasmehnila se vam bo sreča v finančnih zadevah. Precej muhasta dneva bosta sreda in čr-tetek. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil neprijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Teden bo pretežno ugoden, vendar nekajkrat muhast in nagajiv. V torek ali sredo vam neprijazna Luna lahko prekriža načrte. Obstaja možnost kakšnih sitnosti in slabšega razpoloženja. Druga polovica tedna vam bo bolj naklonjena. Čaka vas prijetno presenečenje. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč zaverovani samo v svoj prav. Ugodna bosta četrtek in petek.
AV
AV
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo delovno uspešen, a nekajkrat tudi utrudljiv in naporen. Ker sta vam Mars in Jupiter še vedno neprijazna, obstaja nevarnost neprijetnih dogodkov. Izkoristite predvsem prvo polovico tedna, ko vam bodo zvezde bolj naklonjene. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Obe-f A ta se vam prijeten teden. Zvezde bodo pozitivno vplivale na vaše delo in osebno počutje. Uspešno boste kos nalogam, ki ste si jih zadali. Ugoden položaj Venere bo prispeval k razrešitvi nekaterih problemov. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in oporo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RAK (21.6.-21.7,)
VI IN DELO: Te-den bo delovno us-pešen in poln zani-mivih priložnosti. Ugoden položaj Venere in Marsa bo prispeval k uresničitvi nekaterih načrtov in pričakovanj. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. V četrtek ali petek obstaja možnost slabšega počutja in razpoloženja. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN
DELO: Zvezde so vam prijazne, zato bo teden prijeten in razveseljiv. Uspelo vam bo uresničiti nekaj, kar ste že dolgo načrtovali. Odprla se vam bo možnost boljšega zaslužka. Ob koncu tedna vas bo razveselila dobra novica. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo spravila v zadrego. Ugodna bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.)
VI IN DELO: Napoved je še kar ugodna. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vam bodo v spodbudo in zadovoljstvo. Nekaj novih priložnosti in dobri delovni rezultati vam bodo vidno olajšali delo. Ne prenaglite se v odločitvi, ker se vam nepremišljenost lahko maščuje. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja s starimi znanci. Ugodna bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Odprle se vam bodo neslutene možnosti za uresničitev vaših ciljev. Teden vam prinese enkratno priložnost, ki vam lahko spremeni način življenja. Četrtek in petek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu starejše in izkušene osebe. Ugodna bosta torek in sreda.
RIBI (19.2-20.3.)
VI IN DELO: Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničitev vaših načrtov in prav gotovo boste napredovali. Marsikaj se vam bo premaknilo v zaželeno smer. Ustvarjalni in zadovoljni boste pri delu, pa tudi izven delovnega časa. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim od 26.2. do 5.3. in od 16. do 20.3. VI IN DRUGI: Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
UreJa: SIMON BORUT POGAČNIK
l^0„ , 1)0^ y KA-t IAW /vvv/VVt. Ipoitorttlv, , ^ ^	(A' Ijj-Al-L (	^ I-titiV i(i
Si/rQ; RAZOČARANJE
ih v Represiji si, ni kaj. V stanju, ki ni prijetno znot1 J-i°veka izžema s tolikšno silo, da izgubi Vodji Lotevai° se te črne misli. Take misli pa te he J°.v za^aran krog, iz katerega sama skoraj iskan- rešitve- Stalno vračanje v preteklost in tj s nje zaklada v izropanem svetišču ljubezni tudi1110 Podaljšuje takšno stanje, ki je razvidno na;v. ',z Pisave. In prav to, kar se zdi morda hov nem°goče, bo potrebno storiti. Navezati n°rna^0P°inoma drugačen stik z morda popol-nje : drugačnim in drugim partnerjem. Življe-pretu hotelo, da sta se razšla kljub tvojemu druopCaniu' da sta bila kot ustvarjena eden za ki tg 9a. Doživela si in preživeti moraš skušnjo, bežni t. - Ul) vsemu obogatila. Šele v novi lju-tekio \/°Š lQhko objektivneje ocenjevala pre-ker Vcasih so tvoji stiki res nekako zavrti, Preprosto nočeš. Tvoje fantazijsko ži-
vljenje je včasih zelo bogato. O nekaterih svojih duhovnih stališčih si nisi na jasnem in bi morda potrebovala tudi v tem pogledu odkrit pogovor in nasvet. Oglasi se še, če težave ne bodo prenehale.
Šifra: SAMOIZDAJA
Tvoje navdušenje je včasih silno. Kot je morda silna tvoja želja, da bi prikrila svoje skrivnosti. Tvoj boj same s seboj je češči, kot se morda zdi, a ga boš morala vsekakor izbojevati sama. V bistvu gre za boj med razumom in čustvi, za to, ali boš »družabna« ali ne. Včasih kar malce robata disciplina hoče vsekakor prikriti nekaj drugega, morda pomanjkanje samozaupanja. Kajti tudi previdnost govori v prid takšni razlagi. Malenkostnost in občasne ovire so le posledica naštetega. S koncentracijo verjetno nimaš težav, zato jo poskušaj koristno uporabiti, da bi se laže osredotočila na ljudi okoli sebe, na vse tiste, ki jih večkrat ne vidiš, in nekoliko manj nase. Tvoj jaz je kar malo premočen in, kot vsak močan jaz, zahteva veliko zase, za druge pa potem ostaja le malo. Želela si, da sem popolnoma odkrit, in to sem. Toda samo v želji, da ti morda dam nasveet, če je to v nekaj vrsticah mogoče...
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
VODORAVNO: 1. tkanina z luknjičastimi vžorci, vrsta ženskega ročnega dela, 5. krvoskrunstvo, 11, teže ovojnin, 12. nogometno društvo iz Prage, 13. ud muslimanske ločitve šiitov, 15. perzijska denarna enota; arabski srebrnik, 16. ime filmsk. režiserja Russella, 17. žužkojed, 19. zemeljska ožina na Mala-ki ali glas žabe, 20. arabski žrebec, 21. predsednik Jadrana (Edi), 23. znak za kem. prvino erbij, 24. vzklik bikoborcev, 25. prebivalec Goriških Brd, 27. etiopski gospod, 28. posušena trava, 29. avt. oznaka Krapine, 30. tuje žensko ime, 32. avt. oznaka Barija,
1	2	3	4		5	6	7	8	9	10
11					12					
13				14			15			
16				17		18		19		
20			21				22		23	
		24				25		26		
	27				28					
29			30	31					32	33
34		35		36				37		
38			39			40	41			
42						43				
34. jugoslovanski otok, 36. živalski vrt, 37. italijanski pevec lahke glasbe, 38. ime slavnega am. vestern, 40. afriška država, 42. s sladkorjem vkuhan ali pripravljen sadni sok ipd., 43. ime fr. pilota formule 1 Prosta.
NAVPIČNO: 1. gorska pokrajina v Grčiji, 2. vrsta tkanine, 3. radioaktivna prvina, 4. Romulov brat, 5. jugoslovnski polotok, 6. Norveška, Portugalska, 7. ruski glavar, 8. tuje moško ime, 9. prileten človek, 10. dolga obleka duhovnikov, 14. ribja jajčeca, 18. lepotna vrtna rastlina z dehtečimi, liliji podobnimi cvetovi, 21. del šolskega pohištva, 22. ljubka gozdna žival, 24. Oton Trabant, 26. Ivan Olbracht, 27. letopis, 28. okroglo število, 29. zgoniško športno društvo, 31. grški basnopisec, 32. mesto v južni Italiji, 33. odlični finski pilot avtorallyjev (Markku), 35. nočno zabavišče, 37. filmska igralka Farrow, 39. Morhart Ulrich, 41. filmski igralec Pacino.
REŠITEV
mejV
"E* 'dnris zi 'arrez 'ora -BIV ‘8£ 'im ££ 'ooz -ge 'qeg TE ‘VH ZE 'n-gad '0E 'NH "6Z ‘ouas '8Z 'oje LZ 'aug gz ‘aI° VI 'JR XZ ‘snerji iz Je OZ 'nrx "61 L X 'uax '91 'Ibii 'si 'iiuremi 'El 'ejreds 'Zl 'are) n 'isaoui -g 'in?p T TJNAVHOCIOA OIVVS
Po sklepu odbora za multilateralno kontrolo izvoza COCOM (NATO)
Kitajci lažje do zahodne tehnologije
Sovjeti in Kitajci so podpisali protokol, po katerem naj njihova trgovinska izmenjava letos poskoči za 17% in doseže vrednost 4.800 milijonov švicarskih frankov. Polovica izvoza iz SZ v LRK bo odpadla na tovarniške stroje in opremo, prišlo pa bo tudi do neposrednih poslov med posameznimi podjetji, zlasti obmejnimi, a s tem bo lahko dvostranska menjava presegla vrednost 6.000 milijonov švicarskih frankov. Če je odmrznitev med vzhodnima velikanoma (pričakovana) senzacija, kaj naj potlej rečemo o (še bolj senzacionalnem) sklepu organizma COCOM iz sklopa NATO, ki je (pod pritiskom Francije in V. Britanije) sklenil vsaj delno sprostiti izvoz zahodne tehnologije na Kitajsko!
COCOM je zadnja ustanova Atlantske zveze, ki še zmerom ravna tako kot za časa hladne vojne: še nedavno je imela na spisku »strateškega materiala« celo vojaške škornje (!) in seveda mikroračunalnike, ki so zdaj prosto naprodaj. Francija je zaradi takšne strogosti zgubila v lanski izmenjavi v Vzhodom 1,5 milijarde (francoskih) frankov, Z. Nemčija nekako 268 milijonov mark itd. Od tod rastoči (tudi japonski) pritisk na COCOM, naj malce popusti. No, na »črnem spisku« ima še kakšnih 1.200 artiklov (predvsem sadov raziskav na jedrskem področju in balistične rakete), toda po štiridnevnem tajnem zasedanju na ameriški ambasadi v Parizu je pristal na to, da se odslej smejo izvažati v LRK tudi raznovrstni telekomunikacijski sistemi, ki se do sedaj niso smeli iz dveh razlogov: prvič, ker bi jih uvozniki utegnili uporabiti v vojaške namene, drugič pa, kar zadeva Kitajsko, ker bi do njih ravno prek nje lahko prišli v Sovjetsko zvezo. Seveda tu ne gre za darilo: izvoz zapadne tehnologije v LRK ne bo sicer več podvržen posebnemu dovoljenju NATO, vendar bodo morali izvozniki redno seznanjati pristojne dejavnike tega organizma s posli, ki jih bodo sklepali s Kitajci, (dg)
»Bankroterji« se združujejo
Če bi se vseh 10 milijonov Italijanov z meničnimi protesti in takih, ki so zašli v stečaj, združilo, bi ustvarili številčno najmočnejše združenje. Tako združenje sicer že je: to je AI-PEF, ki je nastalo decembra lani in šteje 2.500 »bankroterjev«, a o katerem njegov predsednik Andrea Lean-za trdi, da bo letos postalo vsedržavno. V njem je 90% oseb, ki jim je tvrdka propadla ali so imeli več protestov, 10% pa takih, ki te le podpirajo. Cilj združenja je pomagati ljudem, ki so imeli en sam menični protest, pa zaradi tega kreditni zavodi ne zaupajo niti njihovim družinam, pravi Lean-za: »Pomagati hočemo ljudem v dobri veri, ki jih noben zakon ne ščitil«.
Še eno mešano podjetje IT-SZ
Mešano italijansko-sovjetsko podjetje Kazakhitalkarakul, ki je bilo ustanovljeno v petek v Čimkentu na jugu Kazahstana, bo omogočilo 50-od-stotno povečanje proizvodnje oblačil s kožuhom perzijskih jagnjet: leta 1991 bodo pridobili že 2 milijona takšnih kožuhov pa še pol milijona koštrunjih. Strojarna bo v puščavskem predelu, tako da bo dostop do surovin lažji in seveda cenejši. Mešano podjetje sta s sovjetskim partnerjem ustanovili družbi Gisa in G-BI ter se domenili, da proizvodnja ne bo namenjena samo sovjetskemu temveč tudi zahodnim tržiščem. Agencija TASS: »Z novo tehnologijo bo mogoče prislužiti na desetine milijonov rubljev«.
Letno zasluži 85 do 90 milijonov lir
Podoba menedžerja v Italiji
Star je 47 let, dela 10 ur na dan, s kariero ni zadovoljen, letni kosmati dohodek mu znaša 85-90 milijonov lir, vozi se z avtom podjetja. To je identikit italijanskega industrijskega menedžerja, kot ga prikazuje stanovska zveza FNDAI. Takšnih možakov je v Italiji okrog 100.000: 60% jih službuje v privatnih tvrdkah vsedržavnih razsežnosti, 22% v podjetjih, kjer imajo večinski delež kapitala tujci, in 12.6% v podjetjih z državno udeležbo. Poprečni letni dohodek prekaša 95 milijonov lir v »tujih« podjetjih, 85 mil. lir v zasebnih, 82 mil. v poldržavnih in 73 v občinskih podjetjih. V vodilni stalež prideš pri 38. letu (in 9 mesecev), sicer pa je ta starost višja v poldržavnih podjetjih (40) in javnih ustanovah (39), a nižja v podjetjih s prevladujočim tujim kapitalom (38). Kdor se dokoplje do vodilnega mesta, dobi imenovanje pred 37. letom, na tem položaju pa ostane povprečno 8 let in 9 mesecev. Menedžerji v poldržavnih podjetjih oz. ustanovah imajo potemtakem krajšo kariero kot njihovi vrstniki v privatnih podjetjih, še posebno pa pri multinacionalnih kolosih.
Podjetnik z visokim družbenim položajem išče
OSEBNO TAJNICO
biti mora izredno zanesljiva, izobražena, z odličnimi priporočili, sposobna za delo z ljudmi brez družinskih obveznosti, pripravljena potovati in bivati v Firencah (po potrebi nudimo mini stanovanje), lahko je tujka, znati mora upravljati gosposko hišo. Poslati samo resne ponudbe, življenjepis, naslov in tel. številko na naslov: »Studio Dr. Trallori — Via Bronzino 165 — 50142 FIRENZE — Riservata A.I.L.« Ne sprejemamo telefonskih pozivov.
gospodarski dopis iz Slovenije
Milijon dolarjev za oblast
Politična kriza, ki že dolgo na različne načine pretresa Jugoslavijo in vselej doseže vrhunec s kosovskim problemom, nastaja (takšna je uradna jugoslovanska ocena) zlasti zaradi gospodarske krize. Tako je tudi v drugih socialističnih državah. Nekatere med njimi skušajo iz gospodarske krize s pogumnimi političnimi reformami, ki pa jih Jugoslavija v glavnem le napoveduje, prave moči, da bi jih zmogla, pa ne najde. Razlike v pogledih na politične reforme so prevelike. Težko jih je poenotiti, ker so porazdeljene po republikah in ker so se, zlasti zadnje čase, izrazito razdelile na dva pola, ki se sicer tudi zaradi drugih (kulturnih, zgodovinskih, psiholoških...) in ne samo ideoloških razlik ne privlačita.
Enotnost glede treh reform, ki jih' omenjajo vsepovsod v državi, je le besedna; vsebino reform si razlaga vsak po svoje. Do napredka prihaja zelo počasi. Najmanj ga je tam, kjer bi ga moralo biti največ: v političnem sistemu. Poskusi političnega pluralizma, porojeni v enem delu države, so v drugem delu države zavračam na najbolj grob in celo pogro-maški način. Do strankarskih poskusov je celo vzhodni socialistični blok tolerantnejši. Spoznal je (npr. na Poljskem ali Madžarskem) da se država lahko izkoplje iz gospodarske krize le, če si pomaga z opozicijo. Z njo je oblast začela sodelovati, ker odločitve za gospodarske ukrepe noče več nositi sama (tveganje bi bilo preveliko) in jih skuša porazdeliti na druge. Žal tega preprostega dejstva v naši državi še niso uvideli.
Premalo razuma in preveč boja za oblast zadržuje naprezanje tistih, ki hočejo najti izhod. Prav boj za oblast pa je zakuhal najtežji gospodarski problem: nerazvitost na Kosovu se ne zmanjšuje. Še zdaj se ponavlja teza, ki jo je sprejela tudi partija, da je gospodarska nerazvitost Kosova tisto ogrodje, na katerega se obešajo vsi drugi problemi: od iredentizma do nizke produktivnosti. Že desetletja pa je največji kosovski problem boj za oblast in iz tega problema izvira večina drugih. Boj za oblast je političen problem, celo sistematsko političen. V tem boju se uporabljajo naj-
različnejša sredstva, je pa tako srdit zato, ker lahko oblast nemoteno razporeja denar, službe, položaje... Tip enopartijske oblasti, ki zelo slabo funkcionira, ima na Kosovu svoje najbolj verodostojno ogledalo. Oblast je postala izrazito parazitska in ne more več funcionirati brez tuje pomoči, kakršna je npr. denar, ki ga Jugoslavija daje za odpravljanje gospodarske nerazvitosti. Vsak dan priteče na Kosovo za milijon dolarjev pomoči iz ostale Jugoslavije. S tem denarjem si oblast v glavnem kupuje svojo moč. Seveda v tem primeru (tako kot v glavnem v vseh enopartijskih sistemih) ne moremo govoriti le o oblasti v ožjem smislu, torej o enem, dveh ali treh vodilnih, ampak o oblasti v širšem smislu: o birokraciji, ki si z denarjem zagotavlja oblast. Zato je bil vse doslej vsak pomislek tistih, ki so za odpravljanje gospodarske zaostalosti dajali denar, da je prispevek za nerazvite prevelik in preslabo uporabljen, označen kot sovražno dejanje in kot uničevanje socialistične ideje. Na podoben način se vzdržuje oblast tudi v drugih delih države. Razprava o drugačni gospodarski pomoči gospodarsko slabo razvitim delom države je bila zato vedno zavrta. Vztrajno dokazovanje, da je dajanje denarja kar tako, brez obveznosti, napačna politika pospeševanja gospodarskega razvoja, bo morda šele zdaj kaj zaleglo. Zdaj je namreč tudi Srbija - tako je vsaj razumeti - ugotovila, da je bil denar na Kosovu uporabljen za vzdrževanje oblasti (Srbiji sovražne) in da bi ga morali tej oblasti odtegniti. Vendar ravna slabo, ker se gre protibirokratsko revolucijo, ki bo dosegla kvečjemu to, da bo eno birokracijo zamenjala druga, zakonitosti pa ponovile. Ne sprijazni pa se z idejo, da je edino zdravilo - uvajanje demokracije. Iz tega zornega kota se jasno kaže, da je gospodarska kriza sicer zaostrila politično krizo, ni pa res, da politična kriza nastaja zaradi gospodarske. Politična kriza je v državi permanentna in povzroča gospodarsko krizo. Vse je torej v rokah politi-
kov-	JOŽE PETROVČIČ
VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
____________________________
i: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM >
URADNE KOTACIJE
Generali.................... 41250
Lloyd ...................... 17000
Lloyd risp................... 9200
RAS ........................ 40210
RAS risp.................... 16500
Sai ........................ 19700
Sai risp...................... 8300
Montedison .................. 2010
Montedison risp.............. 1155
Pirelli...................... 3000
Pirelli risp................. 2990
Pirelli risp. nc ............ 1710
Snia .....................	2610
Snia risp.................... 2600
Snia risp. nc................. 1320
Rinascente................... 4690
Rinascente priv.............. 2950
Rinascente risp.............. 3100
Premuda ..................... 1800
Premuda risp................. 1350
SIP ......................... 2570
SIP risp...................... 2340
Bastogi...................... 345
Comau ....................... 2900
41600
17400
9300
40400
16650
19950
8330
2031
1170
3075
2990
1750
2650
2650
1350
4730
2970
3120
1790
1400
2650
2390
355
2900
Fidis....................
Gerolimich...............
Gerolimich risp..........
SME .....................
Stel.....................
Štet W 10 ...................... —	—
Stel W 9 ...................... —	—
Štet risp................... 2840	2860
Tripcovich ................. 6950	7200
Tripcovich risp. nc......... 3035	3070
Att. immobiliarr ........... 4120	4145
FIAT ....................... 9250	9281
FIAT priv................... 5770	5840
FIAT risp................... 5865	5910
Gilardini.................. 12700	12750
Gilardini risp.............. 9990	10040
Dalmine ..................... 315	338
Marzotto.................... 6885	7000
Marzotto risp............... 6995	7400
Marzotto risp. nc........... 5260	5260
NEURADNO TRŽIŠČE
s

■

1. c. c. u	 SO. PRO. ZOO	 Carnica Ass			710 850 10700
■	i 3 - S lili H	_ nn
720
850
10700
BTP april 1989 12% . . . BTP junij 1990 9,15% . BTP maj 1990 10,5% . . BTP marec 1989 12,5% BTP januar 1990 ......
ZAKLADNIŽKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% . . .
CCT ECU 1982/89 14% . . .
CCT ECU 1983/90 11,5% . .
CCT ECU 1984/91 11,25% .
CCT ECU 1984/92 10,5% . .
CCT ECU 1985/93 9% _______
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .
CCT ECU 1985/93 8,75%
CCT ECU 1985/93 9,75% . .
CCT april 1992 10%........
CCT julij 1992 IND........
CCT januar 1991 IND.......
CCT julij 1993 IND........
102,00	—0,92
104,20	
105,50	—0,38
106,45	—0,05
101,30	—-
103,50	+ 0,10
100,40	—
103,65	—
95,05	—0,11
97,20	—
99,60	+ 0,20
94,20	+ 0,11
	3.3.	spr. %
CCT december 1990 IND .	99,40	—0,20
CCT februar 1991 IND ...	99,25	—0,05
CCT februar 1997 		—	—
CCT junij 1993 CV IND . . .	94,60	+ 0,64
CCT marec 1991 IND		99,30	—
CCT nov. 1993 CV IND . . .	96,35	—0,05
CCT sept. 1993 CV IND . .	94,25	+ 0,16
CCT avgust 1992 		97,35	—0,41
CCT avgust 1993 		94,80	—0,42
CCT 1983/93 TR 2,5% . . .-	89,80	+ 0,34
CCT avgust 1988/93 IND .	—	—
CCT avgust 1990 IND		99,85	+ 0,10
CCT avgust 1991 IND ....	99,75	—0,05
CCT avgust 1995 IND		93,50	+ 0,27
CCT avgust 1996 		92,40	—
CCT april 1991 IND 		100,20	—
CCT april 1992 		96,95	+ 0,67
CCT april 1995 IND 		92,00	—
CCT april 1996 		92,70	—0,05
CCT december 1990 IND .	101,25	+ 0,25
CCT december 1991 IND .	99,45	+ 0,05
CCT december 1995 IND .	93,60	—
■
3.3. spr. %

3.3. spr. %
3.3. spr. %
3.3.
iiiiiiiiSiijii litlilr lili iiiiiiBiiEisifi^iiislilinHHiiRVili
spr. %	_____________________________3.3. spr. %
CCT december 1996 IND
CCT ECU febr. 1994 _____
CCT ECU maj 1994 _______
CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND .
CCT februar 1991 IND . .
CCT februar 1992 IND . .
CCT februar 1992 9,8% .
CCT februar 1995 IND . .
CCT februar 1996 .......
CCT februar 1997 IND . .
CCT jan. 1990 BA 12,5%
CCT jan. 1990 BB 12,5%
CCT jan. 90 USL 12,5% .
CCT januar 1991 IND . . .
CCT januar 1992 IND . . .
CCT januar 1992 11%
CCT januar 1993 IND . . .
CCT januar 1996 CV IND
CCT januar 1997 IND........	—	—
CCT januar 1995 IND........	—	—
CCT januar 1996 IND.........	—	—
CCT INAM jan. 89 12,5%	.	.	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND	...	.	—	—
CCT julij 1990 IND.......... 99,70	—
CCT julij 1991 IND.........	99,85	—
CCT julij 1995 IND......... 93,55	—0,48
CCT julij 1996 .............. 92,85	—0,05
92,85	+0,27
101,15 —0,10 98,65 —0,10 102,00	—
96,90	—
94,75	+0,32
101,75
101,75
101,70
101,20
98,95
+ 0,25
98,95 —0,10
98,00	—
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar......................... 8900	+2,77
Buitoni ................. —	—
Eridania..................... 5690	+2,43
Perugina................. —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.............. 37000	+0,29
Alleanza Ass. risp. por. . . .	36450	—
Assitalia..................... 15950	+0,90
Ausonia ....................... 2249	+1,03
Latina Ass. ord............. 17870	+0,28
Generali Ass................ 41600	+1,19
Italia Ass.................. 11500	+1,67
Abeille ..................... 104500	+0,48
La Fondiaria spa.............. 74000	+1,10
La Previdente .............. 24800	+ 5,53
Lloyd Adriatico ............ 17350	+2,05
RAS fraz.................... 40390	+ 0,44
RAS risp. port.............. 16650	+0,97
Toro ord.................... 20300	+1,50
Unipol priv................. 17000	+0,59
Banca Comm. Italiana ....	3820	+2,77
Banco di Roma ............... 9005	+4,72
Credito Italiano .............. 1892	+3,95
Interbanca ord.................. —	—
Mediobanca.................. 20555	+1,15
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord............... 13100	+0,65
VEspresso..................... 24600	+0,38
Mondadori .................. 22490	+3,87
Mondadori priv.............. 12990	+1,08
Poligraf. Editoriale......	4230	+1,68
Cementir .................... 3600	+1,26
Italcementi................ 115500	—0,21
Unicem		23740	—0,04
Unicem risp		10800	+ 0,46
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		3002	+ 0,90
Fidenza Vetrar 1000 . . .	7780	—0,25
italgas 		2201 . .	43200	+ 0,22
Mira Lanza			+ 1,05
Montedison 1000 		2035	+ 1,75
Montefibre 		1492	+ 0,74
Pirelli 		3073	+ 2,26
Pirelli risp		3075	+ 2,50
Recordati ord		10000	+ 1,52
Saffa		8875	+ 0,79
Siossigeno		33400	+ 0,30
Snia BPD 		2640	+ 1,93
Snia Fibre 		1353	—
Snia Tecnopolimeri ....	5950	+ 0,84
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4838	—0,81
Silos Genova		—	—
Standa 	 		26100	—2,32
Standa risp. port		8890	—1,11
Alitalia cat. A		2200	+ 1,52
Alitalia priv		1280	+ 0,86
Italcable		11200	+ 0,90
SIP 		2665	+ 4,02
SIP risp. port		2382	+ 1,83
Sirti		9175	+ 2,91
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		5240	+ 1,74
Tecnomasio		2170	+ 1,49
Bastogi		359	+ 2,71
Bonifiche Siele 		.	37800	—0,13
Bonifiche Siele risp		11680	—0,08
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5595	+ 2,66
CIR risp		5470	+ 2,43
Cofide		6000	—0,16
Comau Finanziaria 		2960	+ 2,10
Editoriale SpA 		2715	+ 0,74
Euromobiliare 		6130	—
Ferruzzi Agric		2010	+ 0,55
Fidis 		6650	+ 0,75
Fimpar 		1866	+ 0,86
Finarte 		4310	—0,23
Fiscambi Holding		7100	—1,38
Fiscambi risp		1970	+ 0,40
Fornara 		2610	+ 2,51
Gaic 		31300	+ 0,64
Gemina		1741	+ 0,92
Gemina risp		1695	+ 0,48
Gerolimich		92	+ 0,54
Gerolimich risp. port. . . .	90	+ 1,12
IFI priv		18240	+ 1,55
IFIL fraz		4200	+ 1,25
IFIL risp. port. fraz		2350	+ 2,17
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		143550	+ 1,12
Pirelli & C		7285	+ 0,62
Riva Finanziaria 		9900	+ 0,45
Sabaudia Finanziaria . . . .	—			
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		1900	+ 3,76
SME 		3900	+ 0,77
SMI MetalIi		1450	+ 4,69
SMI Metalli risp		1255	+ 1,04
SOGEFI		4650	+ 0,43
Štet		3401	+ 1,82
Štet risp. port		2910	+ 2,28
Tripcovich .................. 7200	+3,58
Tripcovich risp. nc....	3070	+0,98
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________
Attiv. Immobiliari........... 4139	+0,58
Calcestruzzi............... 13690	—0,65
Cogefar ..................... 5199	—0,01
Del Favero................... 4900	+1,03
Grassetto SpA ............. 13135	+0,93
IMM Metanopoli............... 1291	+3,19
Risanamento Napoli ........ 28500	+3,71
Vianini ..................... 3760	+1,62
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord. . Danieli & C. Data Consyst .
Fiar SpA........
Fiat............
Fiat priv.......
Fiat risp.......
Franco Toši . . .
Gilardini.......
Magneti Marelli
Merloni.........
Necchi ord......
Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina Rodriquez SpA .
Safilo .........
Safilo risp.....
Saipem..........
Saipem risp. . . . Teknecomp . . .
3001	—0,29
8062	+ 0,32
11020	+ 2,32
19480	+ 0,41
9290	+ 0,70
5830	+ 1,47
5920	+ 1,23
22150	—2,07
12730	+ 0,23
2740	+ 0,73
3490	—1,49
2990	+ 1,70
9190	+ 0,98
5400	+ 5,16
9370	+ 1,50
9470	—3,56
6850	—1,83
6400	—
2802	+ 0,79
2599	+ 0,81
1281	+ 0,94
CCT maj 1991 IND		.	100,15	+ 0,05
CCT maj 1992 		.	96,55	—
CCT maj 1995 IND		92,10	—
CCT maj 1996 		92,50	+ 0,11
CCT maj 1997 IND		—	
CCT marec 1991 IND 		.	100,25	—0,05
CCT marec 1995 IND		92,40	—0,11
CCT marec 1996 		93,45	—0,16
CCT marec 1997 IND		—	—
CCT nov. 1990 IND		99,25	—0,10
CCT nov. 90 EM 83 IND . .	. 101,80	—0,15
CCT nov. 1991 IND		99,75	—0,05
CCT nov. 1992 IND		.	96,60	—0,21
CCT nov. 1995 IND		93,20	—0,21
CCT nov. 1996 IND		—	•—
CCT oktober 1993 IND . . .	—	
CCT okt. 88 EM 83 IND . .	—	
CCT oktober 1990 IND . . .	99,25	—0,10
CCT oktober 1991 IND . . .	99.75	—0,05
CCT oktober 1995 IND . . .	93,00	—0,05
CCT oktober 1996 IND . . .	91,95	+ 0,05
CCT sep. 88 EM 83 IND . .	—	
CCT sep. 1990 IND		99,45	—0,15
CCT sep. 1991 IND		99,90	—0,1°
CCT sep. 1995 IND		93,00	—0,11
CCT sep. 1996 IND		92,30	+ 0,05
CTT marec 1994 IND ....	72,10	—0,41
CTT april 1994 IND 		72,10	"""
ED SCOL 1975/90 9% . . .	99,70	
ED SCOL 1976/91 9% . . .	. 100,00	
ED SCOL 1977/92 10% . .	. 100,00	
REDIMIBILE 1980 12% . .	.	102,70	
RENDITA — 35 5% 		74,00			
Številna udeležba na milanski turistični borzi
Nemci ponujajo svoje turistične zmogljivosti
Na letošnji mednarodni turistični borzi v Milanu, ki je bila prejšnji teden, od srede do nedelje, so Nemci bili častni gostje. Nemški turistični operaterji in uradne organizacije mest in dežel Zvezne republike Nemčije so ponujali nemške turistične kapacitete italijanskim poslovnim partnerjem in širši publiki. V posebnem paviljonu na 6.000 kv. metrih površine je lepote nemških mest in dežele nasploh ponujalo 128 ustanov ter operaterjev. V nemškem paviljonu sta bili urejeni tudi dve karakteristični restavraciji Bavarske in Baden-VVurttemberga. Tu je bil postavljen tudi oder, na katerem so nastopali pevci, godbene skupine, plesalci, itd.
V Milanu so v tistih dneh nemške specialitete ponujali v najbolj znanih gostiščih. Trgovci pa so ponujali nemško blago. Vsepovsod je bilo polno nemških zastavic in lepakov z naslikanimi lepotami ZRN. V nekaterih mestnih dvoranah so nastopile znane nemške glasbene skupine. Nemški letalski prevoznik Lufthansa je prevzel obvezo, da v cerkvi sv. Simpliciana namesti nove orgle.
Zanimanje Nemcev za tako pomembno mednarodno turistično borzo, kot je milanska, na katero pridejo operaterji iz vseh dežel sveta, je čisto razumljivo. Še bolj razumljivo je, ker si Nemci na tak način žele pridobiti predvsem naklonjenost italijanskih turistov. Nemci so v okviru sejma priredili tiskovno konferenco na kateri so nanizali vrsto podatkov. Vodil jo je Bernd J. Ger-versmann, delegat za Italijo Nemške ustanove za turizem (Deutsche Zentrale fiir Tourismus). Govorili pa so še zastopniki Lufthanse in nemških državnih železnic.
Nemci zelo radi prihajajo v Italijo. V lanskem letu jih je čez Alpe prišlo kar 6 milijonov. Njihovih nočitev je bilo 42 milijonov. Čeprav je to
število bilo nekoliko manjše od tistega v letu 1987 je pomenilo kar polovico vseh nočitev tujcev na apeninskem polotoku.
Manjše je seveda bilo število italijanskih potnikov v ZRN. Lani jih je bilo 1.125.000, nočitev je bilo 7,2 milijona. Nemci so lani v Italiji porabili 6,7 milijard mark, kar v italijanskih lirah pomeni 4.924 milijard. Italijani pa so v Nemčiji porabili 720 milijonov mark, t.j. 529 milijard lir.
V zadnjem petletju se je število italijanskih
' išfe
. • ,
tp m
I E E IT
Stare in obnovljene stavbe ter stekleni nebotičniki v Frankfurtu
potnikov v ZRN sicer potrojilo. Nemci ugotavljajo, da so turistična potovanja in obiski pri sorodnikih zajeli dve tretjini potovanj, eno tretjino pa so poslovna potovanja.
Poslovni stiki med ZRN in Italijo so namreč zelo pogosti. Tudi zaradi tega je že nekaj sto
tisoč Nemcev, ki stalno živi v Italiji, veliko večje pa je število Italijanov, ki stalno bivajo v Nemčiji..V obeh primerih gre za kar veliko število ljudi z visoko izobrazbo, ki so zaposleni v mednarodni trgovini. Seveda je med Italijani, naseljenimi v Nemčiji, tudi veliko delavcev v velikih tovarnah.
Mladi tvorijo veliko večino italijanskih turistov. Medtem ko so v prejšnjih letih Italijani potovali v glavnem v južne predele države, jih v zadnjem času čedalje več opažajo tudi. v severnih predelih. V poštev prihajajo predvsem mesta ob Severnem in Baltiškem morju.
V	Zvezni republiki Nemčiji je 9.496 hotelov, 12.658 gostiln s prenočišči, to zlasti na podeželju, 9.571 garni hotelov in 8.077 penzionov s počitniškimi centri. V celoti je v vseh teh obratih 1.637.000 ležišč. Kampov je nad dvatisoč. Muzejev je 2.100, javnih knjižnic 2.750, 3.500 kinodvoran, 1.100 gledališč.
Na že omenjeni tiskovni konferenci je predstavnik nemškega letalskega prevoznika Lufthansa v Italiji dr. Giulio Gattolfi povedal, da bodo letala tega podjetja že v kratkem uporabljala, poleg drugih, tudi letališči v Pizi in Bariju. Na tak način bodo letala Lufthanse pristajala in vzletala s trinajst letališč v Italiji. Uvedli bodo nekaj novih poletov, med temi že drugega, vsakdanjega, med Ronkami in Munchnom. Drugo letalo bo vzletelo iz Ronk ob 6.20. Na tak način bodo potniki že zgodaj dopoldne lahko v vseh krajih ZRN. To je važno še zlasti za poslovne potnike. Sedanja letalska veza med Ronkami in Munchnom se je pokazala kot poslovno uspešna.
Letala Lufthanse povezujejo italijanska z nemškimi mesti 430-krat tedensko. Drugi letalski prevozniki naredijo nadaljnjih 300 poletov. Sto poletov na dan v obe smeri torej. Gre za poslovni in turistični promet. Tem je treba dodati še čarterske polete, ki jih je v poletnem času približno 500. Za tolikšno število poskrbi čarterski partner Lufthanse družba Condor.
V	Milanu so zastopniki nemških mest in dežel ponujali veliko živopisanih prospektov o lepotah teh krajev. Nemci si nadejajo, da so tudi s tako masovno in kvalificirano prisotnostjo na milanskem sejmu vzbudili zanimanje pri italijanskih tour operaterjih in turistih nasploh in da jih bo tudi zaradi tega letos kar precej prišlo na obisk v to državo, ki nudi toliko naravnih in zgodovinskih lepot.
MARKO VVALTRITSCH
ACY bo v Ičičih gradila marino za 350 plovil
V teh dneh bodo pričeli z izgradnjo marine pri Ičičih, v neposredni bližini Opatije. To bo nova postojanka družbe Adriatic Club Vugoslavia, ki ima vzdolž istrske in dalmatinske obale ter na otokih že skoro dvajset dobro urejenih pristanišč za turistična plovila, ki jih uporabljajo predvsem tuji mornarji.
Marino v Ičičih bo ACY zgradila v sodelovanju z družbo Grassetto Ne-derland B.V. iz Amsterdama. Gre v tem primeru za nizozemsko podružnico družbe Grassetto SpA iz Padove. V pristanišču bo prostora za 350 plovil, na kopnem pa bodo uredili tudi hangarje za 50 plovil in primerne delavnice.
Za gradnjo marine v Ičičih si je ACY prizadevala že nekaj let. Doslej pa je naletela na odpor tamkajšnje Krajevne skupnosti. Domačini namreč menijo, da bo zaradi te nove naprave morje postalo onesnaženo in da bo domačinom in tujcem odvzeta možnost kopanja ob obali, saj bo marina zgrajena na razdalji enega kilometra. Občinska uprava v Opatiji pa je pred nekaj dnevi izdala gradbeno dovoljenje. Z gradnjo bodo takoj pričeli, ker so podrobni načrti že izdelani.
Adriatic Club Vugoslavia uspešno prodaja priveze v marinah tujim lastnikom turističnih plovil, še zlasti Nemcem, Avstrijcem in Italijanom. Zastopniki ACY so imeli precej poslov tudi na nedavni turistični borzi v Milanu, kjer so Italijani kazali precej zanimanja za njihove marine.
V Milanu tour operaterji iz 138 držav
3.000 razstavljalcev na BIT
2.934 razstavljalcev je pet dni ponujalo svoje hotelske in druge kapacitete na letošnji milanski turistični borzi BIT (Borsa Internazionale del Turis-mo) v Milanu. Bilo jih je kar 400 več kot lani. Letos so bili prisotni tour operaterji in uradni zastopniki turističnih ustanov iz 138 držav. Razstavni prostor je bil v več paviljonih milanskega sejmišča, na kar 80.000 kv. metrih. Obiskovalcev je bilo nad sto tisoč, med temi 10.000 poslovnežev in nad 300 novinarjev. Na sejmu sta bila tudi dva posebna oddelka. Prvi je bil namenjen turizmu mladih. Pomembnejši je bil poslovni oddelek z naslovom Buy Italy, v katerem so italijanski tour operaterji ponujali svoje kapacitete tujcem.
Na sejmišču so nekatere države imele večje razstavne prostore. Poleg Nemcev, ki so letos bili častni jgostje, so veliko ponujali Francozi, Spanci, Grki, Turki, Jugoslovani, Maročani, Ciprčani in Tunizijci, da omenimo najbolj pomembne razstavljalce iz bližnjih držav. Zelo velika je bila udeležba azijskih držav, ki so postale turistično pomembne. Svoje kapacitete so ponujale tudi male državice, take na raznih otokih, tudi take, ki premorejo samo pet hotelov.
Vse dni sejma so se tiskovne konference in posveti vrstili eden za drugim. Francozi so ponujali svoj turizem v letu, ko proslavljajo 200-letnico revolucije. Sovjeti odpirajo turizmu
nova mesta in vabijo v njih deželo tudi individualne motorizirane turiste.
Madžari so postali pomembni dejavnik v svetovnem turizmu. Če hočeš v Vzhodno Nemčijo, lahko po novem dobiš vizum na meji.
Na raznih posvetih je seveda bilo veliko govora o varnosti čarterskih poletov kot tudi o obolenjih in tudi smrtnih primerih v nekaterih afriških državah. Sejem BIT je bil prav v dneh, ko so prišle vesti o mrtvih turistih zaradi malarije v Keniji. V to deželo gre vsak teden iz Italije pet letal polnih turistov. Tour operaterji so zaradi strmoglavljenja letala na Azorih in zaradi takih vesti iz Kenije imeli precej škode.
Iz Cuzca prideš v vse kraje Penija
V jeziku qeuchua je beseda qosco Pomenila sredino, začetek vsega žive-9o. Vnukinja zadnjega Inka Atahual-Pe je pripovedovala španskemu me-Sancu in kronistu Garcillasu de Vega ‘Agendo, ki je tako prišla do nas. V davnini so ljudje živeli kot zveri, zato ,e bog Sonce poslal na zemljo svoje-9a sina Manca Capaca in hčerko "‘amo Ocllo. Postavil je svoja dva si-"°va na otok sredi jezera Titicaca in hma je dal zlato palico. Dejal jima je, ?a se morata ustaviti le tam, kjer se °o palica iz žlahtne kovine zasadila a° konca v zemljo z enim samim za-'dahom. Mancu Capacu (ali Viracochi drugim imenom) in Mami Ocllo je 0 uspelo narediti prav v dolini Cuz-a- Tu sta se ustavila in začela osno-inkovsko cesarstvo.
Zgodovina pa pravi, da so bili prvi Prebivalci okolice Cuzca narodi, ki so govorili jezik aymara in so prihajali z q9q- Za njimi so prišli narodi, ki so koV°r^i guechua in pod pritiskom In-0fv«°.»e plemena aymara zatekla na bot iezera Titicaca. Cuzco je kmalu n0 . Prestolnica Inkov. Manco Ca-p c le dal zgraditi Coricancho (kar sorjlen. z^Pb krog), ki je bilo svetišče MaCa ‘n Colcampato, kraljevo palačo. nco Capac pa ni zgodovinska
osebnost, zato se kronike, legenda in zgodovina skrivnostno prepletajo med sabo. Zgodovinska osebnost pa je Inka Pachacutec, ki je bil največji inkovski vladar vseh časov. Začel je z deli preurejanja Cuzca leta 1438 in prenova je trajala dvajset let. Še danes so vidni sledovi tistih del. Center inkovskega mesta je bil Coricancha, kjer je tudi prebivala kraljeva družina, više in niže od palače sta .se razprostirala Hanan Oosco in Hurin Qos-co. V prvem so prebivali visoki dostojanstveniki, višji častniki in velika duhovščina, v drugi pa nižji funkcionarji, vojaki in diplomati, ki so prihajali na inkovski dvor. Inka pomeni sin sonca in najvišji vladar, ki združuje v svojih rokah mogočnost vladarja in velikega duhovnika.
Na glavnem trgu Cuzca so se križale in srečevale štiri glavne poti, ki so vodile v predele imperija. Smer imenovana Collasuyu je vodila proti Tihemu oceanu. Po tej poti so Inki dobivali na svojo mizo vsak dan sveže ribe, morje pa je oddaljeno od Cuzca najmanj 400 kilometrov.
Iz glavnega trga se je torej začela inkovska pot, ki je bila dolga čez 5000 kilometrov in se je vlekla od Ouita v
Ekvadoru na severu, do Valparaisa v Čilu na jugu. Tik pred španskim vdorom je divjala v inkovskem cesarstvu državljanska vojna med Atahualpo in Huascarjem. Leta 1533 je v opustošenj Cuzco vkorakal Pizzarro. Na ostankih inkovskih palač so španski vojaki zgradili nove. Arhitekturni videz mesta se je spremenil, ostajajo pa predeli, ki so še popolnoma v inkovskem stilu.
Cuzco je prijetno mesto, takoj se mi je zdelo lepo in očarljivo, vendar sem takoj spoznal, da je kraj izgubil vso svojo značilnost zaradi turizma. Turisti so edina stvar, ki ne spada v okvir in tudi najti prostor v hotelih je vse prej kot enostavno.
Čar Cuzca je po mojem mnenju predvsem v prelivanju kulture Inkov in. kolonializma, ki so ga prinesli Španci. Znamenitosti v Cuzcu je mnogo. Glavni trg, Plaza de Armas, je bil nekoč glavni trg inkovskega mesta, kjer je po legendi Viracocha zasadil zlato palico v zemljo. Nanj gledajo prijazne kolonialne stavbe s čudovito izrezljanimi balkoni.
Najlepša izmed zgradb je prav gotovo katedrala, ki je bila zgrajena v XVII. stoletju v renesančnem stilu. Temelji ležijo na ostankih palače inkov-
skih vladarjev. V notranjosti je tudi slika "Kristusa" delo slavnega slikarja Van Dyka. Na trg gleda tudi cerkev El Triunfo. V njej hranijo leseni križ, s katerim je pater Valverde skušal prepričati k novi veri Inka Atahualpo. Zanimiva je tudi cerkev La Merced s svojim samostanom, ki se razprostira tik za univerzo. Včasih je bil v njej glavni štab jezuitov.
Kdor stopi v Cuzco je presenečen nad lepoto tega mesta in nad podjetnostjo prebivalcev. Nedaleč od Plaza de Armas pa se dvigajo borne kolibe iz "adobeja'', v skritih dvoriščih predmestja pa se skrivata revščina in beda prebivalstva, ki ni na noben način soudeležena pri mastnih dobičkih, ki jih prinaša turizem. Prav masovni obisk Čuzca je bil razlog, da se je razvila obrt raznih spominkov. V središču mesta Indijanke prodajajo izdelke iz tople alpake in veliko drugega. Vseeno pa je še vedno duša Cuzca rajon San Pedro. Tu je trg, na katerega prihajajo Indiosi iz okolice in prodajajo svoje borne pridelke. Med drugim prodajajo tu velike količine posušenega listja koke, ki se ga potem žveči ali se iz njega pripravi čaj.
Ker je Cuzco najbolj turistično razvito mesto v Peruju, ima odlične več-
dnevne letalske zveze z Limo, Arequi-po, Juliaco (ob jezeru Titicaca), Aya-cuchom, poleg tega pa je veza tudi z Bolivio. Kot zanimivost lahko dodam še to, da tudi družba Air France ima letalske zveze iz Cuzca v razne kraje v Peruju.
Cuzco ima tudi dve železniški postaji. Prva proga se začne pri San Pedru in vodi v OUantaytambo, po poti pa se ustavi pod Macchu Picchu. Iz južne postaje Huanchac pa pelje vlak proti jezeru Titicaca. Avtobusni prevozi pa so najboljši. Največ jih je. Poleg zvez z Limo in Arequipo, so tudi zveze z La Paz in za Čile (skozi Arequipo). Cuzco ima dobro organizirane mikrobuse, ki odpeljejo vsake pol ure proti dolini Urubambe. Lahko mirne duše trdim, da ima Cuzco bolje organizirane prevoze od Lime. Še nekaj podatkov: Cuzco leži na višini 3400 metrov in ima 260.000 prebivalcev. Zgodi se lahko, da turista prime višinska slabost "soroche". V tem primeru je večdnevni počitek obvezen, poleg tega pa svetujem tudi čaje "mate de coca", ki pomirijo in nekoliko omilijo neprijetnosti slabosti.
MARKO JARC
v
Drugi dan atletskega dvoranskega svetovnega prvenstva v Budimpešti
Včeraj padU štirje svetovni rekordi
BUDIMPEŠTA — Včerajšnji drugi dan svetovnega dvoranskega prvenstva v atletiki je bil za ljubitelje kraljice športa nepozaben. Padli so kar štirje svetovni rekordi, doseženi pa so bili tudi drugi izredni rezultati. Najbolj spodbuden rezultat včerajšnjega dneva je najboljša svetovna znamka v skoku v višino 22-letnega Kubanca Sotomayorja. Višino 243 cm je dosegel le v šestih skokih, kar je skoraj rekord (225 cm, 231 cm, dvakrat 235 cm, 237 cm in končno 243 m).
Kenijec Ereng je v teku na 800 m postavil svetovni rekord z odličnim časom 1'44"84 ter tako potrdil, da ni bil uspeh v Seulu zgolj slučajen. Tretje mesto Italijana Vialija je vsekakor spodbudno. Avstralka Saxby je dosegla izreden čas v hoji na 3000 m, Italijanka Salvador pa je osvojila bronasto kolajno. Svetovni rekord je padel še po zaslugi Nizozemke Van Hulstove v teku na 3000 metrov.
MOŠKI: MET KROGLE: 1. Timmerman (NDR) 21,75 m; 2. Barnes (ZDA) 21,28 m; 3.
Andersen (Nor.) 20,98 m. SKOK S PALICO: 1. Gataullin (SZ) 5,85 m; 2. Egorov (SZ) 5,80 m; 3. Dial (ZDA) 5,70 m. SKOK V VIŠINO: 1. Soto-mayor (Kuba) 2,43 m (svetovni rekord); 2. Mo-genburg (ZRN) 2,35 m; 3. Sjoberg (Šve.) 2,35 m. 800 M: 1. Ereng (Ken.) 1'44"84 (svetovni rekord); 2. Barbosa (Bra.) 1’45"55; 3. Viali (It.) 1’46"95.
ŽENSKE: SKOK V DALJINO: 1. Kristjako-va (SZ) 6,98 m; 2. Ilcu (Rom.) 6,86 m; 3. Berez-naja (SZ) 6,82 m. HOJA 3000: 1. Saxby (Avstr.) 12'01"65 (svetovni rekord); 2. Anders (NDR) 12'07"73; 3. Salvador (It.) 12T1"33. 3000 M: 1. Van Hulst (Niz.) 8'33"82 (svetovni rekord); 2. McColgan (VB) 8'34"80; 3. Keszeg (Rom.) 8’46"70. 400 M: 1. Arendt (ZRN) 51"52; 2. Di-xon (ZDA) 5177; 3. Richardson (Kan.) 52'02. 200 M: 1. Ottey (Jam.) 22"34; 2. Jackson (Jam.) 22"95; Kovtun (SZ) 23"28. 1500 M: 1. Melinte (Rom.) 4'04"79; 2. Kitova (SZ) 4 05'71; 3. Mai (NDR) 4'06"09.
Avstralka Saxby (desno) in tretjeuvrščena Italijanka Salvador	(Foto AP)
Avtomobilski rally po Portugalski
Zmagoslavje Lancie
LIZBONA — Lancia je ponovila uspeh -z rallyja Monte Car-lo, kjer je prav tako zasedla prva tri mesta, Biasion pa je še povečal prednost na skupni lestvici pilotov. Veliki poraženec je gotovo Toyota: vsa tri njena vozila, ki naj bi bila najnevarnejši tekmec Lancii, niso končala dirke: Sainz in Kankkunen sta zavozila s proge, VValdegaardu pa se je pokvaril menjalnik.
Prihodna dirka za svetovno prvenstvo bo Safary rally v Keniji, pričel pa se bo 23. aprila.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Biasion (lancia) 6.47'01"; 2. Alen (lancia) po 10'18"; 3. Fiorio (lancia) 23'18"; 4. Fischer (audi) 34'55"; 5. Duez (BMW) 39'28”; 6. Biča (Por.) lancia 42'58",
LESTVICA PILOTOV ZA SP: Biasion (It.) 40 točk; 2. Carls-son (Šve.) 20; 3. Eklund (Šve.), Auriol (Fr.) in Alen (Fin.) 15; 6. Eriksson (Šve.), Saby (Fr.) in Fiorio (It.) 12.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 40; 2. Mazda 24; 3. BMVV in Audi 14; 5. Toyota 10; 6. Renault 9.
Michael Platini v težavah
PARIZ — Zvezni trener francoske nogometne državne reprezentance Michel Platini je v težavah. Nekaj dni pred odločilno tekmo proti Škotski, veljavni za kvalifikacijo na SP 1990 (skupina 5), ima vrsto igralcev poškodovanih. Poleg Tigane in Tourčja mu je včeraj zmanjkal še branilec Prunier, ki si je izpahnil gleženj. V peti skupini nastopa tudi Jugoslavija.
Prva jugoslovanska košarkarska liga
Tesen poraz Ljubljančanov
BOSNA - SMELT OLIMPIJA	72:68 (36:37)
BOSNA: Izič, Popivoda 3, Markovič, Mujanovič, Bukva 10, Primorac 8, Mutapčič 12, Alihodžič 2, Radulovič 16, Mitrovič 21.
SMELT OLIMPIJA: Šiško, Petrovič 13, Zdovc 13, Bese-dič, Tovornik, Hauptman 8, Petranovič 9, Vilfan 11, Čurko-vič 8, Kotnik 6.
Bosna je osvojila neverjetno tekmo, ki je bila zelo izenačena, a tudi zanimiva in na visoki kvalitetni ravni. S to zmago so se domačini skoraj zanesljivo uvrstili v play-off, medtem ko se bodo morali Ljubljančani zanj še truditi. Slednji so igrali odlično v obrambi, vendar so prav na koncu srečanja izgubili koncentracijo in poraz je bil neizbežen. Trener Smelt Olimpije Vinko Jelovac je bil kljub porazu zadovoljen, saj je dejal, da sta bila tako kvaliteta kot borbenost Olimpije na višku.
OSTALI IZIDI: Zadar - IMT 101:83 (43:30); Borac - Crve-na zvezda 69:84 (29:43); Partizan - Šibenka 109:91 (49:42); Jugoplastika - Prvi partizan 101:71 (39:39).
John McEnroe zmagovalec v Dallasu
DALLAS — Tridesetletni teniški as v zatonu, ki pa očitno še vedno kaže zobe, Američan McEnroe, je osvojil teniški turnir WCT v Dallasu. V polfinalu je premagal nič manj kot Lendla, kar mu ni uspelo od leta 1985. »Borba« je trajala skoraj štiri ure, Američan pa je zmagal s 6:7, 7:6, 6:2, 7:5. V finalu je nato odpravil še rojaka Gilberta s 6:3, 6:3, 7:6.
V	odbojkarski moški C-l ligi
01ympia praznih rok
FERROALLUMINIO - OLVMPIA GORICA	3:0
( 15:8, 15:6, 15:6)
OLVMPIA GORICA: Sfiligoj, Petejan, Marassi, Dornik, Špacapan, Š. in I. Cotič, Terpin, Bello.
Že pred začetkom prvenstva je bilo na dlani, da so ambicije in cilj tržaškrega Ferroalluminia in 01ympie iz Gorice, ki je sicer novinec v tej ligi, povsem različni. Dosedanja prvenstvena pot je to tezo povsem potrdila. Pred drugim neposrednim obračunom sta obe ekipi v prejšnjem kolu utrpeli dokaj hud spodrsljaj.
Izhodiščni položaj pri obeh šesterkah ni bil najboljši, a gostitelji so bili tudi v tem drugem obračunu nesporni favoriti. Vsakakor moramo omeniti, da je moral trener Glym-pie Jakopič spremeniti postavo, ker se je v torek na treningu poškodoval prvi podajač Andrej Terpin in je njegovo nehvaležno vlogo moral prevzeti Štefan Cotič.
V	prvem nizu je trajala izenačenost samo na začetku. Potem so vajeti igre prevzeli v roke gostitelji in v končnici so jim Goričani s slabim sprejemom samo olajšali pot do prvega uspešnega delnega izida. Dogajanje na igrišču se v ostalih dveh nizih ni spremenilo, čeprav so Tržačani zgrešili kar po 7 servisov v vsakem setu.
Občutno bolj produktivni so bili s servisom, blokom in protinapadom ter so manj grešili, tako da se jim prepričljiva končna zmaga ni mogla izmuzniti, in sicer v nekaj manj kot eni uri. (G. F.)
V odbojkarski ženski C-l ligi
Drugi domači uspeh borovk
• Krasovke
NADALJEVANJE S 1. STRANI Čanje je bilo splet napak Obadove, ki je prepogosto iskala močne zaključke, medtem ko je bila pravilna strategija dobesedno ciljanje na nasprotnico, ki je bila z nogami skoraj priklenjena k tlom.
Igra dvojic je bila srce namiznoteniškega večera. Prvi set je šel presen-tljivo lahko domačinkam, v drugem pa se je' pri' zelo obetavnem stanju 17:12 za Kras nekaj zataknilo in z delnim izkupičkom 5:0 so Genovežanke izenačile. K sreči je tedaj Kitajka zgrešila zelo lahko žogo, kar je dalo Miličevi in Batiničevi elana za odločilni sunek.
Igra je bila na obeh straneh zelo kakovostna. Krasovki sta se odlikovali z vztrajnimi napadi, gostji pa z obrambo. Doriana Camusso in Branka Bati-nič sta dvoboj zaključili brez posebne motivacije, spektakel pa je občasno iskala Batiničeva, ki je z res izrednimi obrambnimi podvigi izzvala aplavz občinstva.
Po tekmi, ki je dejansko zaključila domače prvenstveno nastope zgoniš-kega društva, smo predsednika ŠK Kras Zvonka Simoneto zaprosili za izjavo o bodočnosti ekipe. »Povratna tekma končnice za peto mesto državnega prvenstva bo komaj 6. maja,« nam je povedal Simoneta, »za prihodnjo sezono pa se bomo verjetno odločali zelo hitro.
Načelno se bomo usmerili na lastne moči in ekipa bo zato pomlajena, čeprav občasen doprinos izkušenih moči ni vnaprej izključen. Preučili bomo tudi doprinos tuje igralke. Za nekaj sezon bo naš napor usmerjen v ohranitev statusa prvoligaša, v pričakovanju dozorenja našega naraščaja.« (B. K.)
KRAS GLOBTRADE -LIBERTAS GENOVA 4:1
Batinič - Zhi Sen Yu 0:2 (13:21, 17:21); Milič - Camusso 2:0 (21:13, 22:20); Obad - Delucchi 2:1 (20:22, 21:14, 21:17); Milič, Batinič - Camusso, Zhi Sen Yu 2:0 (21:14, 21:17); Batinič - Camusso 2:0 (21:9, 21:12).
Italijanska moška odbojkarska A liga
RIM V 20. kolu moške odbojkarske A lige so dosegli naslednje izide: Pozzillo - Petrarca 1:3, Odeon - Burro Virgilio 3:0, Conad - Maxicono 0:3, Pa-nini - Sisley 3:0, Olio Venturi - Opel 3:1, Eurostyle - Camst 3:1.
LESTVICA: Maxicono 38, Sisley in Panini 30, Eurostyle 24, Conad, Petrarca in Odeon 20, Camst 18, Pozzillo in Olio Venturi 16, Burro Virgilio 6, Opel 2.
BOR ELPRO - FIUME VENETO 3:2
(14:16, 16:14, 15:10, 12:15, 15:5)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Pučka, Grbec, D Ambrogio, Foraus, Vidali, Brazzani, Sancin, Superina in Visentin.
Tudi tokrat so morale borovke odigrati že lahko bi rekli pet tradicionalnih setov preden je bil znan končni zmagovalec. Izredno spodbudno pa je dejstvo, da so Tržačanke drugič v letošnjem prvenstvu zmagale pred domačimi gledalci, saj jim je prvič to uspelo v »daljnjem« 5. kolu, ko so gostile Fratte iz S. Giustine, ki pa je že sedaj povsem obsojena na izpad iz te konkurence.
Sinočnje srečanje z Itas iz Fiume Veneta je bilo izredno važno za obe šesterki, a obenem moramo še omeniti, da so borovke zmagale v prvem delu prvenstva sredi Fiume Veneta s prepričljivim 3:0. S sinočnjim porazom v Trstu se je bivši zastopnik A-2 lige, ki je v lanski sezoni napredoval iz C-2
CICIBONA - KONTOVEL ES 83:78
(51:48)
CICIBONA: Kovačič 24 (4:6), Perčič 4, Volk 4, Pertot 2 (0:1), Smotlak 24 (7:11), Štefan Semen 14 (2:4), Lipollis, Jankovič, Gregor! 7 (1:3), Semen 4.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 6, Grilanc 20 (2:3), Gregori, Sosič 2, Sterni 15 (1:2), Štoka 16 (6:6), Emili 1 (1:2), Starc 9 (3:7), Civardi 9 (3:3).
TRI TOČKE: Kovačič 2, Smotlak 1, Ban 2; PON: Sterni (39)
Domačini so poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Dosegli so 2. zaporedno zmago in tako naredili velik korak naprej v boju za obstanek. Ekipi sta nastopili v okrnjenih postavah (pri Kontovelu je manjkal Čuk, a Cicibona je bila brez Pierija in Jogana). Domačini so s hitro igro in z učinkovitimi napadi proti mož moža obrambi takoj povedli (21:9 v 6'). To prednost so nato obdržali skoraj do konca prvega polčasa, ko so jo Kontovel-ci nadoknadili z dvema trojkama Bana.
Drugi polčas je bil zelo izenačen, le v zadnjih minutah so si cicibonaši nabrali par točk prednosti in jih hladnokrvno
lige, verjetno spet vrnil v isto konkurenco
V četrtem setu so gostiteljice vodile celo z 10:4 in bi lanko zmagale s 3:1. V zadnjem nizu pa pratkično ni bilo več igre, ker so gostje potrosile še zadnje atome moči za izenačenje in so lahko samo še spremljale razplet na igrišču, ki je praktično pomenil začetek bridkega konca.
NEKAJ OSTALIH IZIDOV
Albatros Treviso - Ausa Cervignano 3:0; Vivil Villa Vicentina - Laprevi-dente 3:1, Fincantieri Tržič - Fratte 3:1.
De Zolt deseti v Oslu
OSLO — Italijanski smučarski tekač Maurilio De Zolt je osvojil deseto mesto v tekmi za svetovni pokal v teku na 50 km. Zmagovalec, Norvežan Ulvang, je razdaljo pretekel v 2.17'39", De Zolt pa je porabil tri minute in pol več od zmagovalca. Šved Svan še vedno vodi na lestvici za svetovni pokal, čeprav se je včeraj uvrstil le na 59. mesto.
obdržali do konca. Glede posameznikov moramo omeniti sijajno igro Kovačiča, ki je zadel odločilne koše, pohvalo pa zasluži vsa ekipa. Pri Kontovelcih pa sta se izkazala Štoka in Grilanc. (R. Smotlak)
DOM GOMETAL SIMEK - ALBA 74:112
(36:50)
DOM GOMETAL SIMEK: Podberšič 26, Košuta 9, Dornik 6, Kocjančič 6, Bat-tello 2, Nanut 25, Semolič, Rinelli, Am-brosi.
PON: Dornik (36), Košuta (40); ON: Dom 22; Alba 14.
Domovci so proti drugouvrščenemu na lestvici povsem zasluženo izgubili, saj so prikazali skromno in neurejeno igro. Težkemu porazu je botrovalo pomanjkanje vseh elementov igre, predvsem pa slaba obramba. Nasprotniki so odločno začeli, saj so že po 8 minutah vodili s 13 točkami prednosti. V nadaljevanju sta si bili ekipi enakovredni do 24., ko so nasprotniki zaigrali res enkratno in vodstvo znatno povečali. V delno opravičilo za katastrofalni poraz gre omeniti izredno natančnost gostov, ki so zadevali kot za stavo. (A. S.)
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Cicibona presenetila
V moški odbojkarski C-2 ligi
Borovci spet uspešni
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - LIBERTS TURJAK 3:1 (17:15, 15:11, 13:15, 15:10)
BOR CUNJA AVTOPREVOT: Batič, Marega, P. in R. Pernarčič, Stančič, Budin, Starc, Meton, Stranj.
Tokrat so naši fantje pospravili nov par točk proti nasprotnikom, ki je nudil izredno žilav odpot prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Da je bil boj izenačen za vsako točko, je razvidno iz izidov vseh štirih setov. V prvih dveh nizih so gostitelji pričeli izredno slabo, v nadaljevanju pa so posebno z izredno dobrim blokom uspešno nadoknadili velik zaostanek.
V tretjem setu so sicer spodbudno pričeli in povedli celo s 13:7, a s serijo napak so gostom omogočili, da so dosegli edini delni uspeh. V zadnjem nizu so bili borovci bolj prisebni in so tudi zasluženo zmagali. (M. Marega).
MEBLO IMSA - VBU	0:3 (8:15, 9:15, 14:16)
MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Prinčič, Lutman, Zavadlav, A. in M. Feri, Koršič, Petejan, Tomšič, Superga.
Res-škoda, da je Meblo Imsa na domačih tleh proti solidnim Videmčanom doživel poraz z 0:3, ki ne odraža stvarnega stanja na igrišču. Res je, da so bili gostje v celoti gledano boljša ekipa, a je tudi res, da so bili domačini več časa enakovredni nasprotniku.
Takoj je treba povedati, da sta si bili ekipi v prvih dveh nizih povsem enakovredni do osmice. V ključnih trenutkih pa so Brozičevi varovanci naredili nekaj nepotrebnih napak in prepustili Furlanom prosto pot do zmage.
Povsem drugačen pa je bil tretji niz, saj so Videmčani že vodili z 11:2 oziroma s 14:10. Gostje, v prepričanju, da jim zmaga ne bo ušla, so delno popustili, naši pa so zaigrali kot prerojeni in jih dohiteli (14:14). Tu pa je prišlo do sporne odločitve stranskega sodnika Goloba, ki je domačim piskal dotik mreže (?) in s tem pretrgal pozitivno serijo Mebla Imse, ki je klonil pri šestanjstici. (R. Pavšič)
Ženska C-2 liga: naše povsem zadovoljile
JUNIORS CASARSA - AGOREST	2:3 (9:15, 10:15, 15:10, 15:12, 11:15)
AGOREST: Roner, Vižintin, Zavadlal, Luvisutti, Pelerin, Černič, Primožič, Marassi, Rupil, Scoziero.
Agorest je tudi na tujem pokazal, da, preživlja dober trenutek, saj je v Casarsi kljub odsotnosti Klemšetove po napetih petih setih izbojeval novi točki. Zdnižena ekipa je tekmo začela zagrizeno in prepričano v svojo moč. Z dobrim serviranjem in odločnostjo ob mreži je zmedla nasprotnice in v setih povedla z 2:0. Ko je vse kazalo, da se bo tekma zaključila z gladkim 3:0 v korist naših, so domačinke reagirale in izenačile. Tie-break je bil izenačen, vendar so naša dekleta zaigrala zrelo, odgovorno, pokazala so svojo uigranost in tekmo zaključile v svojo korist. (R. I.)
SLOGA KOIMPEK - LIB. MARTIGNACCO „	3:2 (10:15, 15:10, 14:16, 15:6, 15:8)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar.
Slogašice so sinoči osvojile zlata vredni točki. Tekma je bila težja od pričakovanega, saj je Martignacco prišel na Opčine izredno motiviran in odločen, da pripravi presenečenje. Poleg visokega bloka je gostujočo ekipo odlikovala res izredna obramba, saj so igralke v polju pobirale tudi nemogoče žoge. Slogašice so se zavedale pomembnosti tekme, saj jim je bilo jasno, da jim samo zmaga omogoča, da ohranijo mesto pod vrhom lestvice. Zato so začele s sicer veliko mero agonizma, vendar nekoliko nesproščeno, tako da njihova prava moč ni mogla priti do izraza. Dobesedno pa so se razigrale v zadnjih dveh setih, ko so suvereno uveljavile svojo premoč in tudi zasluženo slavile uspeh. (Inka)
Moška D liga: sočani nad pričakovanjem
SOČA SOBEMA - FRIULI POVOLETTO	2:3 (9:15, 15:6, 15:7, 3:15, 11:15)
SOČA SOBEMA: Pahor, Peter in Pavel Černič, M. in I. Cotič, Battisti, Tomšič, Dornik, Bagon, Muscau.
Tokrat so bili odbojkarji Soče Sobema na pragu velikega prijetnega presenečenja, saj so proti tretjeuvrščeni šesterki v skupini izgubili šele po petih setih. V prvem nizu gostitelji niso pokazali vsega, kar znajo, ker so se nasprotnika bali. Ne glede na to, so tekmecu nudili dober odpor. V nadaljevanju so bili gostje prepričani, da bodo zlahka pospravili točki. Sočani pa so v drugem nizu in potem še v tretjem povsem nadigrali odličnega nasprotnika z res izvrstnim napadom. Začetek naslednjega niza je bil sicer izenačen, a žal samo začetek. V tie-breaku sta si bili ekipo povsem enakovredni, a v končnici je le prevladala večja izkušenost gostov. (Č. P.)
CUS VIDEM - SOKOL INDULES	1:3 (7:15, 3:15, 17:15, 10:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, T. in L. Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Stopper, Skerk, Brumat, Vižentin, Legiša.
Z zmago proti vodilnemu CUS so se sokolovke oddolžile za neroden poraz iz prvega dela prvenstva. Lahko trdimo, da so naša dekleta s tem uspehom skoraj dosegle napredovanje v višjo ligo.
Nabrežinke so sinočnjo tekmo začele zelo motivirano in koncentrirano. Z servisi so popolnoma razorožile nasprotnice in gladko osvojile prva dva seta. V začetku tretjega so nekoliko popustile, tako da so domačinke povedle z 8:2. Igralke Sokola Indules so reagirale in zaostanek nadoknadile. V nadaljevanju seta se je bil boj za vsako točko-Pri vodstvu s 15:14 pa so naše zapravile odločilen servis in niz je šel domačinkam, v zadnjem setu so po začetni zmedi sokolovke spet zaigrale kot znajo ter in zmagale se za tekmo. Za to deseto zaporedno zmago je treba pohvaliti vso ekipo in trenerja, ki J v moštvo vložil ves svoj trud in znanje. (Vip)
FINCANTIERI - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:1 (15:10, 11:15, 15:10, 15:ll)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Legiša, Černjava, Prašelj, Conestabo, Štoka, Garbini, Janežič, Umek, Maver.
V prvem setu so Kontovelke še kar dobro igrale, čeprav je bil rezultat v rokan nasprotnic. Naše so naslednji niz osvojile z dobrim napadom in nekoliko slabšim sprejemom. Lepe akcije je sicer zaključevala Garbinijeva, ki je kljub bolečemu gležnju dobro odigrala svojo vlogo. V tretjem in četrtem nizu pa je koncentracija zapustila naše polje, tako da so Kontovelke kljub borbi tekmo izgubile. (Janežič)
LAVORATORI FIERA - BREG AGRAR	2:3 (15:13, 15:8, 11:15, 12:15, 12:15)
BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Kocjančič, Elena Žerjal, Tavčar, Komar, CanZi-ani, Pertot, Tatjana Žerjal, Erika Žerjal.
Brežanke so tekmo začele dokaj nervozno in slabo, zatem pa so le uredile svoj® vrste in povedle s 13:9, vendar so po nekaj zaporednih napakah niz prepustile nasprotnicam. Drugi set so Brežanke začele prepričljivo in samozavestno, a jih je v nadaljevanju premagala predvsem trdoživa obramba nasprotnic. V naslednjih dveh setih pa* se borile za vsako žogo in si tako izborile tie-break, v katerem so, kljub nekaterm sodniškim zapletljajem, zasluženo slavile zmago. (J. P.)
Na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal v japonskem Furanu
FURANO (JAPONSKA) — Švicarka Vreni Schneider je zanesljivo osvojila letošnji svetovni pokal, s tem da je na včerajšnjem veleslalomu v japonskem Furanu zasedla tretje mesto. Zmagala pa je njena rojakinja in dvakratna svetovna prvakinja v smuku Maria VValli-ser. Odlična druga pa je bila Jugoslovanka Mateja Svet.
Dež je neprestano motil včerajšnjo tekmo in v takih okoliščinah se je najbolje znašla Maria Walliser, ki je dosegla tudi najboljši čas v obeh vožnjah. Drugi najboljši čas pa je dosegla tudi Mateja Svet v obeh vožnjah, tako da je drugo mesto slovenske predstavnice več kot zasluženo.
Včerajšnja tekma pa je bila dokaj »čudna« za novo prvakinjo Schneider-jevo. Prvič je v tej sezoni izgubila v eni od veleslalomskih tekem, osvojila pa je »veliki globus«. Švicarka je seveda tudi zanesljivo prva na skupni veleslalomski razvrstitvi.
VRSTNI RED VELESLALOMA 1. Walliser (Švi.) 2'20"37; 2. Svet (Jug.) 2'21"24; 3. Schneider (Švi.) 2'21"98; 4. Ouittet (Fr.) 2'22"28; 5. Kindle (Liecht.) 2'22"57; 6. Salvenmoser (Av.) 2'22"74; 7. Figini (Švi.) 2'23"42; 8. McKinney (ZDA) 2'23"44; 9. Hacher (ZRN) 2'23"79; 10. Wachter (Av.) in Eder (Av.) 2'23"92, 22. Lucco (It.) 2'25"94.
SKUPNA LESTVICA VELESLALOMA ZA SP 1. Schneider (Švi.) 140; 2. Svet (Jug.) 86; 3. VValliser (Švi.) 75; 4. Maier (Av.) 60; 5. Merle (Fr.) 55.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Schneider (Švi.) 326; 2. VValliser (Švi.) 249; 3. Figini (Švi.) 248; 4. Merle (Fr.) 206; 5. Maier (Av.) 150; 6. Wac-htger (Av.) 138; 7. Gerg (ZRN) 137; 8. Svet (Jug.) 134; 9. Percy (Kan.) 121; 10. Wolf (Av.) 119.
Na sliki (telefoto AP) drugouvrščena Mateja Svet (levo) čestita včerajšnji zmagovalki Švicarki Marii VValliser.
Danes s startom v Lonjerju
Mednarodna dirka za trofejo ZSŠDI
Danes bo ob 13. uri v Lonjerju start tradicionalne, že 13. mednarodne kolesarske amaterske dirke za trofejo ZSŠDI, ki jo prireja KK Adria Rešim in ki je dejansko ena prvih amaterskih kolesarskih preizkušenj ob začetku vsake sezone.
Doslej se je za dirko vpisalo kar 34 ekip za skupno 174 kolesarjev iz Avstrije, Jugoslavije in Italije. Poleg močne ekipe Caneva Rekord z lanskim zmagovalcem Milanom se bo današnje dirke udeležila tudi italijanska državna reprezentanca v dirkališčni zasledovalni vožnji.
Start bo torej ob 13.00, na cilj nad Lonjerjem pa naj bi kolesarji privozili okoli 16.15.
Pričakovati je tudi, da se bo ne samo na cilju, temveč po vsej progi, po kateri bo dirka potekala, zbralo veliko število prijateljev kolesarstva.
Danes v košarkarski A-2 ligi
Goriški San Benedetto doma proti Neutrorobertsu
V	današnjem kolu italijanske A-2 košarkarske bo goriški San Benedetto igral doma proti drugouvrščeni ekipi Neut-roroberts iz Firenc. Srečanje za Goričane gotovo ne bo lahko, Bosinijevi varovanci gledajo na današnjo tekmo optimistično razpoloženi.
V	včerajšnjem anticipiranem srečanju tega kola pa je v Cremoni domača Braga, nedvomno veliko presenečenje letošnjega prvenstva, po pričakovanju premagala Teoremo iz Areseja s 74:72.
Lestvica pa včerajšnjem srečanju v Cremoni pa je naslednja: Standa Reggio Calabria 34; Neutroroberts Firence in Irge Desio 30; Braga Cremona 28; Claxo Verona 26; Marr Rimini in Filodoro Brescia 24; San Benedetto Gorica in Sharp Montecatini 22; Annabella Pavia, Kleenex Pistoia in Jolly Forli 20; Fantoni Videm 18; Teorema Arese 14; Sangi-orgese Porto San Giorgio 12; Caripe Pescara 10.
Albert King pri Philipsu
Milanski Philips je najel Alberta Kinga, trenutno enega najmočnejših košarkarjev ameriške profesionalne NBA lige. King bo nastopil v vrstah milanskega moštva v zadnjem delu tega prvenstva in bo tako zamenjal Billa Martina, ki je doslej razočaral.
Albert King je star 29 let (krilo, visok je 198 cm), trenutno igra pri San Antonio Spurs. Ni pa zadovoljen, saj igra le bornih 10 minut na srečanje in prav to je bil eden vzrokov, da ne želi več nastopati v tej ekipi in se je odločil za Milan.
To je seveda glavna vest A-l lige, v kateri bo danes 23. kolo, in sicer: Allibert - Cantine Riunite; Alno - Ipifim; Benetton - hitachi; Divarese - Paini; Knorr - Arimo; Scavoli-ni - Phonola; Snaidero - Enichem; Vismara - Philips.
Tržaški Stefanel v Trapaniju
Po zadnjem domačem porazu proti Conadu iz Siene bodo danes košarkarji tržaškega Stefanela v B-l ligi gostovali pri moštvu Racine iz Trapanija. Za Tanjevičeve varovance naloga ne bo lahka.
Danes v tretji italijanski nogometni ligi
Osrednja tekma v Pratu
Prato - Triestina bo nedvomno osrednja tekma tega kola v tretji italijanski nogometni ligi. Tržaško moštvo, ki je trenutno na tretjem mestu z dvema točkama zaostanka za vodilno Spezio in z eno točko za drugouvrščenim Pratom, bo skušalo na težkem terenu v Pratu osvojiti vsaj točko, da bi tako obdržala stik z vrhom in tudi da ne bi skvarila zelo ugodno serijo 12 zaporednih povoljnih rezultatov (v prvenstvu in pokalu), in seveda da bi ohranila možnost za napredovanje v višjo ligo.
Naloga Lombardovih varovancem pa danes ne bo lahka. Prato je na svojem igrišču izgubil le 5 točk. V zadnjih 13 kolih je zbral 20 točk in prejel le štiri zadetke.
OSTALI DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Venezia Mestre; Carrarese -Spal; Centese - Virescit; Derthona -Lucchese; Mantova - Vicenza; Modena - Trento; Reggiana - Livorno; Spezia -Montevarchi.
Udinese v Tarantu
V 24. kolu italijanske nogometne B lige bo Udinese gostoval pri dokaj ne--varnem Tarantu, ki se na vse kriplje bori proti izpadu iz lige. V prvem delu prvenstva so Videmčani tesno z 2:1 premagali tega nasprotnika.
OSTALI DANAŠNJI SPORED (15.00): Avellino - Parma; Barletta -Cosenza; Brescia - Bari; Catanzaro -Piacenza; Cremonese - Ancona; Messi-
na - Genoa; Monza - Reggina; Padova - Licata,- Sambenedettese - Empoli.
V A ligi v tem kolu brez osrednjih tekem...
V tem, 20. kolu prve italijanske nogometne lige sicer ne bo velikih derbijev, toda ta nedelja bi lahko poskrbela tudi za nekaj presenečenj.
Medtem ko bo vodilni Inter igral doma proti Veroni, bo drugouvrščeni Napoli gostoval pri »neugodni« Pescari, ki je v prvem delu v Neaplju prejela kar osem zadetkov. Nogometaši Pescare se bodo seveda skušali oddolžiti za tako visok poraz.
DANAŠNJI SPORED (15.00): Atalan-ta - Torino; Bologna - Como; Fiorenti-na - Cesena; Inter - Verona; Juventus -Ascoli; Lazio - Milan; Lecce - Roma; Pescara - Napoli; Sampdoria - Piša.
Rad - Željezničar 2:1
BEOGRAD V anticipiranem srečanju 19. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Beogradu domači Rad z 2:1 (2:1) poremagal Železničarja iz Sarajeva. Strelca za domačine sta bila Arsenijevič in Jovanovič, za goste pa Gajič.
OSTALI DANAŠNJI SPORED: C. zveda - Sloboda; Sarajevo - Partizan; Budučnost - Rijeka; Osijek - Spartak; Vardar - Velež; Napredak - Radnički; Hajduk - Vojvodina; Dinamo - Čelik.
Čez teden dni v Nabrežini
Tradicionalni zimski balinarski turnir
V	nedeljo, 12. t.m., bo 4. zimski balinarski turnir v organizaciji balinarske komisije ZSŠDI. Sodelovalo bo skupno 12 četverk iz zamejstva in matične domovine, in sicer vseh devet udeležencev lanskega zamejskega balinarskega prvenstva ter Portuale, Idrija in Meblo, s katerimi so zamejski rojaki v dobrih prijateljskih odnosih že vrsto let.
Zbor tekmovalcev je predviden že za 7.30 v koči pod Rupo v Repnu, saj se bo tekmovanje v pokritih baliniščih v Briščikih pričelo ob 8.30. Organizator je nastopajoče razdelil v 4 izločilne skupine. Prva iz vsake pa bo napredovala v popoldanski polfinale. V prvi skupini (igrišče 1) se bosta najprej pomerili Zarja in Portuale, šele nato se bo poraženec srečal z Nabrežino. V skupini 2 (igrišče 2) so Idrija, Danica in Gaja. V tretji skupini (igrišče 3) bodo nastopili Kras, Sokol in Kraški dom. V četrti (igrišče 4) pa Meblo, Mak in Polet. Izločilna srečanja bodo trajala eno uro in pol, polfinale in finale pa dve uri. V polfinalu se bosta na igrišču 3 pomerila zmagovalca druge in četrte skupine in na igrišču 4 zmagovalca prve in tretje skupine. Veliki finale pa se bo odvijal na igrišču 4. Tako malico kot kosilo bodo letos pripravili marljivi športni delavci in delavke zelo aktivnega repenskega balinarskega odseka Kraškega doma, ki bodo po dveh letih zamenjali bazov-ske vrstnike, ki so se vedno izkazali za izredno gostoljubne in katerim gre s strani balinarske komisije izredna zahvala. (Z. S.)
Radio Opčine: več direktnih prenosov
Na današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine, ki se bo pričela ob 15.30, bo več neposrednih prenosov, in sicer s 1. nogometne amaterske lige Primorje - Palmanova in z 2. AL Vesna - Isonzo, direkten prenos bo tudi s kolesarske dirke za 13. trofejo ZSŠDI, ob 18. uri pa bo prenos s košarkarske tekme Jadran - Ravenna.
V	jutrišnjem tedenskem športnem komentarju (ob 18.00) bo tekla debata o zamejskem športu.
Danes v Zgoniku ob 11. uri
Krasovi rokometaši proti vodilnemu
V prvem kolu povratnega dela rokometnega prvenstva C lige se bo Kras Trimac danes ob 11. uri v Zgoniku pomeril s Pastajollijem iz Trevisa, ki je menda najboljša ekipa v tem prvenstvu. Rokometaši iz Trevisa delijo s CUS iz Vidma prvo mesto na lestvi-ci, potem ko so v prvem delu prven-stva izgubili le eno tekmo, in sicer kroti neprevidljivemu Libertasu iz Tr-
. Krašovce torej čaka težka tekma, lazarjevi varovanci pa so v petek zve-£®r v prijateljski tekmi z Inlesom iz kibnice zelo ugodno presenetili in dodali, da so zmožni zaigrati tudi na usji kakovostni ravni. Tekmo so sicer ‘Zgubili z 18:23 (8:15), pri tem pa je ‘eba omeniti, da je Inles neprimerno i^čnejša ekipa od današnjih nasprotnikov v prvenstvu. Pri Krašovcih je Put največ golov dal Sardoč (8), po-?eitlbno vlogo je zaigral Kozlovič, do-Gr° sta se obnesla tudi Oberdan in gruden. Z zagrizenostjo v obrambi pa je izkazala vsa ekipa. Če bodo fan-Je Ponovili tako igro tudi danes, bo astajollyju danes trda predla.
lestvica c lige (skupina p
9. KOLU: Pastajolly in CUS 16, S. on& 12, Cividin 10, Libertas in Pada-ra 8, Q. d’Altino 6, Kras Trimac in ■ urni (PD) 5, Aurora 0. (Pjotr)
Dijaki šole P. Trubar izpadli v kvalifikacijah
c Phakom slovenskega klasičnega li-jo j Primož Trubar iz Gorice ni uspe-da bi se v okviru Dijaškega prven-n ,a uvrstili v deželni košarkarski fi-(i, Goriško pokrajino bosta na vitkem finalu zastopali šoli IPSIA VlI1ci iz Gorice (moški) in ITC Fer-vedno iz Gorice (ženske), sj,,0 ,arkarji slovenskega liceja so izo-Ta,1 na kvalifikacijskih srečanjih. kor° Prot.i zavodu Pacassi (34:111) ka-(29.i Pr°ti vrstnikom šole Abruzzi Hec ‘i°) so namreč potegnili krajši ko-k0nl fruagali pa so proti predstavnice Paolino z rezultatom 107:59.
DANES
NEDELJA, 5. MARCA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v tržaški športni palači: Jadran
-	Ravenna
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Nabrežini: Sokol - Polet
DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas
-	Cicibona; 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso - Sokol
DEŽELNI KADETI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Moto-navale - Sokol
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Bor Indules
DEČKI
10.30	v Repnu: Polet - Latte Carso A; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Poggi B
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Legovi-ni šport - Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - Club Altura Omse; 11.00 v Dolini: Breg - La Marmotta; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -OMA Mobili San Giusto
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Trstu, šola Giotto: DLF -Soča Čerimpex; 11.00 v Trstu, licej Petrarca: Inter - Sloga
Odpovedali mladinska nogometna srečanja
Pokrajinska nogometna zveza je sinoči sporočila, da so zaradi slabih vremenskih razmer na Tržaškem predhodno odpovedali vsa današnja srečanja v mladinskih kategorijah naraščajnikov, najmlajših, začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov.
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Palmanova
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Trstu: Olimpia - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Isonzo Turriaco; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Nazario Supercaffč
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Vermegliano; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Junior Aurisi-na; 15.00 v Torreju: Torre - Sovodnje
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Fortitudo Bologna
KOLESARSTVO
TROFEJA ZSŠDI
13.00	v Lonjerju: nastopajo kolesarji iz Italije, Avstrije in Jugoslavije
SK BRDINA
obvešča, da bo v nedeljo, 12. t. m., ob tržaškem prvenstvu izlet v Sappado. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 131. Ljubitelji smučanja vabljeni.
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 8. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. Dnevni red: organizacija zamejskega smučarskega prvenstva.
SK DEVIN
priredi 12. marca smučarski izlet v Sappado. Informacije in vpisovanja na sedežu društva v torek in četrtek od 20. ure dalje v osnovni šoli v Ce-rovljah ali na tel. št. 200236.
ŠZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 12. marca, na 15. zimski vzpon na Snežnik, ki ga organizira pobrateno planinsko društvo Snežnik. Prevoz zagotovljen s kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. 226283 ali Bruno Škerk, tel. 200236.
POMLADNE
NOVOSTI
izrednih
cenah
cm/iotia

TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
MURKI
di KOZOROG LUIGIA
gradbeni materiali
DOBAVA IN POLAGANJE
. .. CEMENTNIH SAMOLEPLJIVIH
..PLOŠČ VSEH VRST IN BARV
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
Devinščina 2/A (Prosek) - ZGONIK Tel. (040) 225783
pa
VRTNARSTVO
II Giardiniere
—	drevesa
—	grmičje
—	sadno drevje
t _ Prosek 1000 — Tel. 040/251130
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh'drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja
in tiska W *" ' 'I
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
5. marca 1989
V nadaljevanju preiskave o neuspelem poskusu pobega iz zapora Rebibbia
Rimski karabinjerji pred dnevi aretirali še tri člane fašistične organizacije Nar
RIM — V okviru preiskave v zvezi s poskusom pobega predstavnikov neofašističnega terorizma in navadnih kriminalcev iz zapora Rebibbia so karabinjerji v četrtek v Rimu aretirali še tri neofašiste, ki naj bi sodelovali pri organizaciji neuspelega pobega. Gre za Antonia D' Inzilla, Gianluco Ponzia in Giorgia De Angelisa. Vsi trije so doma iz Rima in so stari 26 let.
Trojici neofašističnih skrajnežev so že nekaj časa sledili, aretirali pa so jih v četrtek, ko so iz garderobe na železniški postaji v Rimu dvignili veliko potovalko. V njej so karabinjerji našli brzostrelno pištolo M12 s saržerjem in večdeset naboji, polavtomatsko pištolo browning, kalibra 7,65, z zabrisano številko in saržerjem s sedmimi naboji, dve karabinjerski uniformi, od katerih je imela ena podčastniške oznake, karabinjerske srajce, kape in kravate, tok za pištolo, magnetno signalno luč ter dve ponarejeni registrski tablici italijanske vojske.
Na sled omenjeni trojici so karabinjerji prišli po aretaciji Francesca
Tamponija, Marie Času in Luca Ones-tija, kateremu sta pred približno desetimi dnevi na postaji Termini Tamponi in Casujeva izročila potovalko s pol kilograma eksploziva. Tako so odkrili, kako so nameravali organizirati beg iz Rebibbie. Eksploziv naj bi v zapor spravili v profiterolu, ki so ga iz bližnje slaščičarne dobavljali zaprtim neo-fašistom, med katerimi je bil tudi Cuncutelli, in nekaterim kriminalcem, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Med njimi je bil tudi Renato Vallan-zasca.
D'Inzillo je znan črni terorist, v preteklosti pa je bil zaradi umora že obsojen na 15 let zapora. Odsedel je le del kazni, trenutno pa proti njemu teče postopek zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi. Tudi druga dva aretirana neofašista Ponzio in De Angelis sta imela v preteklosti zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj, ki gredo od sodelovanja v oboroženi tolpi do poskusa umora, že večkrat opravka s pravico.
Karabinjerji so včeraj pokazali orožje in uniforme, ki so jih zaplenili trojici aretiranih neofašistov	(Telefoto AP)
Drago pohištvo za deželno odborništvo
RIM — Odbornik za javna dela v lacijski deželni upravi Enzo Bernardi si je na novo opremil pisarno. Dogodek, ki sam po sebi sicer sploh ni zanimiv, pa je med nekaterimi njegovimi kolegi sprožil velikansko nejevoljo. Omenjeni odbornik je namreč za opremo odštel kar 39 milijonov lir javnega denarja, kako pa si je uredil pisarno, ni znano. Najbrž si je nabavil drago pohištvo, saj so prostori v palačah javnih uprav nezahtevni in tesni.
O dogodku je deželno vodstvo opozoril svetovalec zelenih Primo Mas-trantoni, ki je tudi navedel, da je deželni odbor 14. februarja odobril Ber-nardijevo zahtevo po denarju. Takrat se je odborništvo za javna dela selilo iz ene palače v drugo, odborniku pa se je menda zdelo potrebno, da popolnoma obnovi pohištvo. Mastrantoni je obžaloval, da je deželni odbor brez večjih pojasnil nakazal zahtevani denar, v svoji interpelaciji pa je tudi opozoril, da je velikanski državni pri-manjkljal posledica takih nepremišljenih in nepotrebnih stroškov. Prav te dni pa je bila Banca dltalia primorana zvišati diskontno mero, da bi vsaj delno zajezila naraščajočo inflacijo...
Zaradi trgovanja s kokainom za zapahi trije funcionarji
RIM Policisti komisariata v Castru Pretoriu so aretirali 29-letnega Stefana Diamoza in 23-letnega Clau-dia Ponzia (na sliki AP z leve proti desni), oba funkcionarja Višjega zdravstvenega inštituta, pod obtožbo združevanja v kriminalne namene in trgovanja z mamili. Poleg njiju so z enako obtožbo aretirali še 26-letno funkcionarko ministrstva za okolje G. L. (polnega imena na komisariatu niso objavili).
Pri tem so zaplenili še približno pol kilograma čistega kokaina, 230 milijonov lir gotovine in lekarniške tehtnice. Najprej so aretirali oba moška, v nadaljevanju preiskave pa še žensko. Trenutno policisti iščejo nekega Bolivijca, ki naj bi trojici dobavljal mamilo. Preiskovalci pa se tudi trudijo, da bi odkrili še morebitne druge osebe, ki naj bi bile vpletene v te zločinske posle.
Parlamentarna elita je južnjaškega porekla
RIM — Na najuglednejših stolih italijanske visoke birokracije sedijo večinoma južnjaki. Inštitut za politične, gospodarske in družbene vede Ispes je po naročilu revije Epoca sestavil seznam velemož, iz katerega izhaja, da se jih je kar 60 odst. rodilo na jugu, večina pa jih tam tudi živi. Tudi drugi podatki iz ankete so kar se da zanimivi: na vodstvu raznih političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih, državnih in informacijskih ustanov so moški, pa še priletni so povrh.
Gospodarske ustanove so zakup severnjakov, ki pred južnjaki vodijo za 52,9% proti 18,9%. Največ jih je iz Lombardije, iz Kalabrije jih je samo 1,1 odst., Bazilikata pa ima svojevrsten rekord: med velikimi italijanskimi finančniki ali ekonomisti ni nobenega njenega sina. Sever gospodari tudi v kulturi in v sredstvih javnega obveščanja: s severa namreč prihaja 48% direktorjev raznih dnevnikov, tednikov in specializiranih revij. Kaj pa v politiki? 41,5% strankarskih voditeljev je s severa, z juga pa 36,7%. Kar se juga tiče, jih največ prihaja iz Neaplja, prav tako pa je Neapeljčanov kar 10% italijanskih ministrov. V Milanu pa se je rodilo samo 6,9% ministrov.
Ostaja še državni sektor, kjer so možje z juga tako rekoč doma. Naju-dobnejše naslanjače parlamentarne elite grejejo južnjaki, in sicer za kar 59,7%; v uradih ustavnega sodišča jih je 60 odstotkov, na ministrstvu za pošto jih je 66%, na ministrstvu za delo 65%, na zakladnem ministrstvu pa 64%. Tudi razmerje med spoloma je zgovorno: na vodilnih mestih je 96,9% moških in 3,1% žensk. In še zadnje presenečenje: dve tretjini velemož imata več kot 55 let,18,6% jih je dopolnilo 65 leto, skoraj deset odstotkov pa jih bo pred koncem leta slavilo 70 rojstni dan.
Kako, kdaj
RIM — Hokuspokus je čil in zdrav, v Italiji pa služi tudi mastne milijarde, če naj verjamemo (kdo naj bi v to sploh dvomil?) rezultatom raziskave Instituta za politična, gospodarska in družbena vprašanja ISPES. Raziskava je namreč zarisala izredno mikavno sliko italijanskega polotoka, ki ga očitno upravljajo čarodeji, bralci bodočnosti, vsevedi in vrači. Gole statistične podatke dopolnjuje tudi izčrpen referat izvedenke Cecilie Gatto Trocchi, ki poučuje antropološke vede na univerzi v Perugii. Profesorica G atto Trocchi ugotavlja, da je Italija ohranila svojo ljudsko magijo, le da se je ta počasi spremenila. Iz kmečkega čiračaranja smo prešli v postindustrijsko izkoriščanje blagih duš.
V Italiji, kjer nekaterim očitno ne primanjkuje denarja, obstajajo ljudje, ki so pripravljeni odšteti tudi 20 milijonov lir vraču, ki naj bi jih odrešil kakega sovražnika. Za toliko denarja pa zahtevajo seveda sovražni-
in kdo čiračara po Italiji
kov o smrt. Ljudje, ki se zatekajo k čarovnikom, pa največkrat ne zahtevajo glav drugih ljudi. Največkrat gre za osebe, ki jih kaj mori, pa si sami ne znajo pomagati iz prevrele ali premlačne ljubezenske kaše, iz službenih zagat ter iz vseh mogočih zakompliciranih situacij.
Da bi tem osebam »pomagali«, se čarovniki množijo kot gobe po dežju in najmanj, kar lahko ponudijo cenjenim odjemalcem, so horoskopi. Ker smo na pragu 21. stoletja, si večina čarovnikov ne upa pred stranko brez kake diplome. Priletne ženice, ki so znale na italijanskem Jugu pričarati dež ali mavrico, h katerim so se zatekale uročene matere, ki niso mogle dojiti zaradi zavisti kake sosede, so morale prepustiti svoje hierarhične pozicije čarodejem z univerzitetno diplomo in izrednim znanjem računalniške tehnike.
V italijanskem industrijskem trikotniku med Milanom, Turinom in Genovo je mladih
vračev nič koliko. Nekateri prebirajo karte, drugi so parapsihologi, vsi pa so izredno dragi. Še ko bi prebirali kavino goščo (tega pa najbrž niso zmožni), bi nesrečnežu, ki poizveduje po svoji prihodnosti, vzeli iz žepa nekaj bankovcev po sto tisoč lir. Če so stranke ženskega spola, pa se rado dogaja, da se čarovniki prelevijo v strastne ljubimce in se vsilijo damam pod odejo. Temu početju pravijo »pretaplanje energetskih sil«, poznajo pa vse stavčne variante, ki jih dopuščajo pojmi »elektrika« in »izmenjavanje«. Besedna sestavljenka sicer ni bistvenega pomena, saj gre v bistvu le za spolno telovadbo, ki nima nikakršnega vpliva na končni abraka-dabra. Pravijo, da se tudi čarovnice zanimajo za prirojene talente svojih (moških) strank, to pa seveda ne pomeni, da so vsi zastopniki kategorije tatovi ali posiljevalci. So pač profesionalci, ki razkošno živijo od tega, da jim na milijone ljudi slepo zaupa.
Avstrijci bi najrajši pozabili na Hitlerja
DUNAJ — Avstrijci bi najrajši videli, da bi cel svet verjel, da je bil Adolf Hitler Nemec in da ni imel nikoli nič skupnega z Avstrijo. V tej želji je vidna vsa zadrega, ki zdaj ponovno prihaja na dan ob bližnji stoletnici rojstva nacističnega voditelja.
Le nekaj tednov namreč Avstrijo loči od 20. aprila, ko bo poteklo ravno sto let, odkar se je v Salzburger Vorstadt Strasse v Braunauu na Innu rodil Adolf Hitler. O tej obletnici bi radi čim manj govorili tudi v njegovem rojstnem mestu, kjer je socialistični, že po vojni rojeni župan napovedal, da bodo čez nekaj tednov objavili posebno izjavo, s katero bodo obsodili nacizem.
S stoletnico rojstva voditelja tretjega raj ha pa se ubadajo tudi avstrijske varnostne službe, ki se bojijo, da bi ob tej priložnosti prišlo do »romanja« nostalgičnih ljubiteljev starih časov v Braunau. Za zdaj na kaj takega še nič ne kaže, vendar pa so v Avstriji prepričani, da bodo morebitni »romarji« prišli predvsem iz Zahodne Nemčije. Povedati je namreč treba, da leži Hitlerjevo rojstno mesto tik ob meji z Bavarsko in prebivalcem te najjužnejše nemške dežele je treba prečkati le most preko Inna in že so v Braunauu.
Italijanski državni uslužbenci se morajo oblačiti po ... zakonu
RIM — Italija je ali ni država mode? Seveda je, zato pa se nikar ne čudimo, če je Uradni list posvetil dobršen del svojega zadnjega izvoda pikolovskemu naštevanju uniform vseh vratarjev, kurirjev, šoferjev, motociklistov, paznikov, kuharjev in drugih uslužbencev državne uprave.
Uniforme so pač že po definiciji »uniformirane«, biti vsi enako oblečeni pa še ne pomeni izgubiti smisel za eleganco. Italijanskim ministrom odpirajo vrata moški, oblečeni v frak. Barva salonske obleke spremlja letne čase in je zato črna v zimskem času, siva pa poleti. Hlače so vedno črne, nogavice pa so dolge, prav tako črne in bombažne. Posebne uniforme imajo na ministrstvu za zunanje in notranje zadeve, kjer očitno prevladuje plava barva, gumbi pa so iz svetlikajočega se materiala, ki spominja na srebro, a je manj dragoceno in ga ni treba stalno čistiti.
Prav »kunštni« so kurirji, ki sledijo sodnim obravnavam državnega sveta, računskega dvora in TAR. Pod dolgo pelerino iz črne klobučevine skrivajo kratke hlače iz istega blaga, stisnjene v pasu s trakom iz svile moare (kar enostavno pomeni, da gre za spreminjajočo se tkanino, ki daje videz madeža kurilnega olja na umazani morski gladini). Namesto kravate imajo čipkast žabo, na črnih čevljih pa se bohotijo srebrne sponke.
Poleg teh podatkov so seveda zanimive uniforme motociklistov, ki se morajo zadovoljiti z jopičem iz umetnega usnja. Zakon pa točno določa tudi, koliko centimetrov od tal mora seči rob plaščev (od najmanj 35 do največ 40 centimetrov). Tako za moške kot za ženske pa velja pravilo, da morajo biti žepi enostavni. Od vseh uslužbencev so na slabšem kolesarji, ki so še vedno v službi, morajo pa nositi bele staromodne čelade.
Modugnov koncert za bolnike najbolj grozljive umobolnice
AGRIGENTO — Domenico Modugn0, »mister volare«, se je po petih letih p°' novno vrnil na odrske deske, to pa J. naredil na svojevrsten način. Po bolezni ki ga je prizadela in deloma tudi zazna' movala, je prvič zapel za bolnike ozir®' ma za »drugačne« iz psihiatrične bolni niče v Agrigentu. O dramatičnem stan) v tej bolnišnici je pred časom obširn pisal neki italijanski tednik. Modugno J zato odločil, da bo tem trpinom ponuo malo razvedrila in občutek, da le nlS^ več tako odmaknjeni na skrajni r® družbe. V športni palači v Agrigen^ kjer je bil koncert, je tako zapel kak1 200 bolnikom, 'zdravnikom in ose6] umobolnice. Koncert, pravijo, je bil e . kraten, Modugno se je izredno izkaZ ' tudi publika, pa čeprav čisto posebna, je navdušeno odzvala nekaterim peV vim hitom.	g.
Na sliki (telefoto ap): pacienti bolnice so Modugna sprejeli s cvet)