24. številka. V Trstu, v soboto 22. marca 1390. Tečaj X „E D I N O S T" izhaja dvakrat na tednu, vsako srede in toboto oh 1. uri popnludn« „Edinost" stane: /a vse leto gl. izven A vst. 9.— g|. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ za četrt leta „ 1.50: » 2''5 ' m n m. HA* ff Posamič n« številke se dobivajo v pro-dajainipah tohaka v Tmt po & nov,. v Grorioi in v Ajdovščini po « nov. Na-naročbe brez priložene naročnine se Upravništvo ne oiira. EDINOST Oglasi in oznanila H« račune po rt nov. vrnilo u v petitu ; za naslove * debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ^a ob^niflo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. s«1 račun" po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredniitvii v ulici Carintia it. Vsako pismo mora biti trankovano, k«>r nefrankovuria hi< ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacij« in inseratn pre-■eina upravništvo v ulici Cnrintin 28. Odprte reklamacije ho prnste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V I |l i) nt J» ■ o'« Izjava škofov. Priobčili smo nedavno izjavo avstrijskega episkopata, tičočo se zahtev konservativne stranke glede preustrojitve narodnega šolstva. Izjava ta označuje v kratkih, a lapidarnih stavkih zahteve rečene stranke. Mi smatramo visoke cerkvene dostojanstvenike resnimi možmi, kateri dobro vedo, kaj hočejo in kateri bodo gotovo vse svoje sile vpotrebili v to, da tudi res dosežejo to, kar hočejo. Bodo pa li parlamentarni odnošaji naporom konservativne stranke ugodni in, ali je bilo oportunno, da bo uprav v tem trenutku kar z jednim mahom spravili to važno zadevo na dnevni red — to je seveda zopet drugo vprašanje. Nemarno ambicije, da bi hoteli igrati ulogo politiških vremenskih prorokov, vender bi rekli — ako nas slutnje naše ne varajo — da se bodo gospodje, ki so zavzeti za versko šolo, po tem potu prejo oddaljili od postavljenega si cilja, nego so mu približali. Tudi nočemo trditi, da bi bilo to naše menenje absolutno pravo — vsaj človek se moti in greši, dokler živi in dela —, toda samo jeden pogled po nemško-liberalnih listih in na živo vrvenje v narodno-nasprotnem nam taboru — in v tem taboru ni smeti iskati prijateljev verskej Šoli — nas moreta prepričati, da je menenje našo kolikor-toliko osnovano. Le predočimo si konstelacijo, katera bode skoro gotovo nastala vsled izjave episkopata. Dosedanji nasprotniki konservativno stranko — žal, da šo vedno vplivna fakcijozna opozicija — postavili se bodo gotovo kot jeden mož po robu zahtevam škofovske izjave in poleg teh pa tudi lepo število dosedanjih sobojevnikov. Izjave jodnega dela čeških in vseh poljskih listov so tako jasne, da bi le sami sebe slepili, ako no bi jih hoteli umeti. Iz te notorisko istino pa naj gospodje, kateri imajo krmilo konservativne stranko v rokah« sami izvedejo naravno posledico: ostali bodo v manjšini. Brez večine pa ni parlamentarnih v s p e h o v. Pomisliti pa je še nekaj: Pražita „Politik" — kateri list dosledno in vztrajno zagovarja zvezo Slovanov z nemško-konaer . a-tivno stranko in se mu gotovo ne more očitati animoznosti nasproti tej stranki — je takoj konstatovala, da bi trebalo radikal no premembo ustave, ako bi se hotelo ugoditi v izjavi episkopata stavljenim zahtevam. Za prememoo ustave treba pa dvotretjinsko večine. Odkod pa to vzeti, ko je celo malo upanja, da bi se navadna večina dobila ? Jedini efekt bode ta, da so bodo sedaj, ob 11. uri .šestletne dobo, razbila državno-j , zborska večina. Vidilo se nam je potrebno, da izjavimo to svoje menenje. Nespametno bi bilo, ako bi hoteli kratiti veliko važnost večkrat omenjenej izjavi ' kajti no moremo si misliti, da bi tnko j resni, ugledni in na visokej stopinji človeške družbe stoječi možje, o kakej stvari in v tako slovesnej obliki govorili le tako zavoljo lepšega. Zato pa ne moremo odobravati taktiko rečenega Pražkega lista, ki se vije in suče okoli škofovske izjave, kakor muha okoli vrelega močnika. Cujte, kako argumentuje Ijttba „Poli-i tika"! „Izjava ni bila oddana v imenu konservativne stranke, ampak le v imenu ; episkopata*. No, kdo pa je episkopat?!, Neso-Ii cerkveni dostojanstveniki prvi in i naravni vodje konservativne stranke ? Ako [ pa vodje govore, govori gotovo iž njih ust; tudi stranka. In uprav nedavno smo zabilježili prečudno istino, da so v našej konservativne)' stranki priprosti bojevniki celo gorečnejši in nestrpnejši, nego vodje sami — škofje. In ali mislite, da bode stranka na cedilu pustila škofe? Tako najivni pač neste. Ali „lJolitika* sama priznava, da je „die Gefahr (tu misli razpad večine) v o r 1 ii u f i g beseitige" — do jeseni, in da škofje ne bodo zahtevali, da se njih zahteve v tem trenutku vresničijo. To zvijanje nam priča, da staročesko gla- i silo tako nekako misli, kakor mislimo mi, samo da nema poguma menenja svojega odkrito povedati. Velika vprašanja ho pa ne rešujejo tem načinom, da se jim od trenutka do trenutka izogibljeno in da tako rekoč od roko do ust živimo. Tako početje ni dostojno zavednega naroda — in to jo češki narod — in mogočne stranke. „Politiko", kot jed nega prvih glasil avstrijskega javnega menenja, bil«, bi dolžnost, da vender nekoliko precizujo stališče svoje ob tej izjavi, katero smemo imenovati epohalno v konstitucijonelncm našeiu življenju. „Politiki" se to no vidi oportunno, mi pa mislimo, da se z samimi sofumi nikomur no i mp o nuje. Z izjavo škofov baviri se nam bodo še v bodoče, kajti za danes nam prostor ne pripušča, da bi podrobnejše motrili njo vsebino, odnosno, da bi označili stališče svoje glede posamičnih zahtev. Kadi važnosti izproženega vprašanja vidilo se nam je potrebno, da govorimo o njem naj prvo s politiškega pogleda, to je: kakov da bodo njega vpliv na razmerje strank v , našem parlamentu. Vprašan je pa: ali so bode efukt pokazal takoj sedaj, ali ho le v jeseni, je za nas do cela postransko. —t—. j j Politični pregled. Notranje dežele. V seji državnega zbora dne 18. t. m. predložil jo ministerski predsednik vladno predlogo v nujno obravnavo, vsled katere se vlada pooblašča, da Bine uporabiti svoto 700.000 gld. za podpore onim krajem po Galiciji, kateri trpe pomanjkanje vsled lansko slabe letine. Pod-! pore so namenjene za nakup živeža in semena. V istoj seji razdelilo se je poro-! . čilo odseka za u ž i t n i n s k i davek o j preinembi tega davka za Dunaj in pred-' mestja. V seji dne 20. marca obravnavali so j o predlogi, tičoei so premeuibe davka za p o s I a p j a. Poslanec Keil je pred-lagal, da se koče po planinah in vino-1 gradili hrami davka prosti, kar se je v 7. prejel o. Proračunski odsek vzprejel je z 18 proti 11 glasom predlogo o gališkoj zemljišnoj odvozi. Zajedno so jo vsprejela resulacija, s katero se vlada poživlja, da z deželnim zastopom Uukovinskim sklene dogovor glede zemljišne odveze na istej podlagi, kakor z Galicijo. Vlada je predložila državnemu zboru postavo glede začasnega oprošČenja dohodninskega in pridobuinskcga davka za promet na morju s parniki in z železnimi in jeklenimi hidijauii na jadra, katere so bile zgradjoria v notranjih deželah. Vsled škofovske izjave so so nekoliko potolažili nemški konservativci. „Slovenski Narod" piše, da je ta izjava Taaffejevo maslo. Po tem takim so so , škofje le zato oglasili, da store uslugo gospodu ministerskomu predsedniku. Konservativci so bili toli razjarjeni, da jih jo ! mogla potolažiti lo slovesna beseda z ; odločne strani. In zato je grof Taaffe na-! govoril škofe, da so izdali rečeno izjavo. • Rečeni li«t piše na dalje: „Izjava škofov jima ves drug namen, nego ga pripovedujejo njeno numerovano točke. Škofje ne j morejo drugači govoriti o katoliškej Ijud-! skej šoli, toda oni vedo prav dobro, da , za zakonski načrt, osnovan na podlagi 1 njihove izjave, 11 i t i 40 glasov no ■ dobe v našej zbornici. Minister [dobro ve, da ni moči večino za dolgo skupaj i vzdržati. Tam v ozadji se že vidijo kon-jture nove velike večine. Sestavljena bode iz zjediujeno levice, Poljakov, Staročehov in nekaterih manjših frakcij." To so uprav isto misli, katero razvijamo v denašnjem vodilnem članku: škofje 110 dobe nikdar večine za zakonski načrt, kakorsnega za-j htova deklaracija, efekt pa bode: razpad dosedanje večine. Vse jedno jo pa, ali se ta efekt pokaže takoj, ali še le v par mesecih. Vse kaže istinost našega izreka, da so bodo konservativci prej podlistek! Predavanje v Puljskcj čitalnici. (Dalje.) O iluzijah. Iluzijo, — po naše bi rekel: pomote, duševne prevare ali slopotije, so vzbujajo v našem duhu, kakor je že bilo popred omenjeno, ako človek zvuuaj sebe opazi stvar, katera so v živčovih središčih drugačna predstavlja, kakoršna je. Vzdraženje središč duševnemu delovanju po zvunanjem vzroku more se pripetiti v slučajih, ko jo človek po možganih in drugem središču čisto zdrav; ali pa, ko v enem ali drugem delu tiči že kaka naperjenost ali nagnjenje; rekel bi, da je to bolesten vzrok k hujšemu in naglejšemu vzbujanju zavesti. V naravnem, tedaj zdravem duševnem stanu vidi, čuti, duha, sliši in tipljo človek, kakor sem že omenil, stvari v čisto dru-gačeru smislu, kakor se navadno prikažejo. — V senci kamena vidiš psa; pri šum-Ijeuju vodice, katere no vidiš, misliš na vraga, ki drevesa po gojzdu lomi; zajedanje črvička v lesu te plaši, češ, da so I tatovi, ki h ote vlomiti v hišo; na križupoti j lomijo vragovi vejevje — tako meniš, — I če prav le hladni vetrič igra ž njimi; smrad pijanca so že od daleč zaduha, uko-prav bližeči so človek — sicer navadni pijanček — morda v istem dnevu še ko-zarčeka vina videl ni. Tako in enake tudi po čutilu in okusu j nam dohajajoče zmotljive prikazni se nam v življenju ponujajo in ko so jih zavemo, so nehota jezimo, da snio se od njih dali kar brez premisleka oslepiti. Taka pojavila duševne zmotljivosti so navadno le mimoidoča. Pripeti se pa tudi, ; da so dalje trajajoča, kakor nam na primer sledeče dogodbe kažejo: Botra Tejca je dobila, še kot dekle, od očeta svojega ukaz, da stavi v Kanalskoj loteriji številke, katere so so očetu v prejšnoj noči sanjale. Tejca je bila v Kanalu nekoliko časa zadržana pri svojej krstnej nunci in se vrnila v Goronjovas — na svoj dom — že lo o kasnem večeru. Prišedši do drevesa, kjer jo vodno „strušilo", zagleda kar naenkrat izpod ka-menov za hruško Petračevo zajčke nasproti skakljati; prekriža se in nadaljuje svoj pot. A vse prekrižavanjo in molenje ni pomagalo. Po poti so novi zajčki st drugim pridruževali in v velikanskej množini Tejčico spremijo vali, dokler ni prišla 'v senco dorcače hiše. V tem izgledu vidimo strašilo v Petračevej hruški, katero f je po luni (mesecu) iz senčic na potu ležečega kamenja zajčeke vstvarilo. Vse prikazni so pa prešle, ko je Tejčica v senco vstopila. — Menili bi torej da v tem b1u< j ča ju bi najbolje bilo, ko bi Tejčica bila J malo premislila in se tudi o stvari prepričala, ali jo res zajčki preganjajo ali ne; pomirila bi se bila in tako prepodila iz svoje domišljijo pošasti, ki so jej le po glavi rojile. Toda lehko je govoriti o prepričanju, morebiti bi tudi lehko bilo to storiti; ali je pa mogoče vselej zagotoviti, da bi bilo tako dejanje tudi vspešno ? Clovok je po duhu pri tacih slučajih hudo vznemirjen, in mogoče bi bilo, da se napetnosti njegovega ravnanja maščujejo. Poglejte kaj se je ranjcemu Dreju Tišlerjevemu iz Go-renjevasi bilo pripetilo. Naložil je bil voz sena pred mostom Kanalskim in se ob enajstih zvečer proti Gorici napotil, da bi , tukaj seno prodal. Prišel je pod „Dugo-' njivo" in zapazil od daleč psička, ki so I mu bliža; oplaši se nekoliko, [a so ne da omamiti; korajžno koraka za vozom in so I vodno bolj bliža prikazni ; ko pa vendar I do nje pride, spozna, da je bila prikazen j senca kamena ob kraju ceste, jeza ga poprime, da se jo mogel tako motiti in brcno kamen tako hudo, da je čevelj odlomil. Ali poglej kako se jo senca sedaj nad njim maščevala. Izza kamena poskoči telo jin ga spremlja do „koritov" (blizo Solkana), kjer so že tudi drugi ljudje napajali svojo živino. „Se ve,- tako pripovedoval je pokojni Dreja, „prikazen ni imela I več svoje moči, ker nas je bilo več krščenih skupaj." — Ali čevelj je bil vendarle , raz k olj en. Duševne zmote trpijo navadno le toliko časa, dokler ima človek pred seboj j njih vzrok, kakor so je že pokazalo pri ' dogodjaju z botro Tejco. Daljši ko vzrok slepotije traja, tem daljo se vzdržuje raz-I draženje duha. Razdraženje to zamore I včasi postati tudi usodepolno za človeka, ako se ob času ne odstranijo vzroci sami. (Dalje prih.) oddaljili od svojega cilja, nego se mu približali. V klubovej seji hrvatske „narodne" stranke i/javil je predsednik Vukotinović, da je novi minister-predsed-nik ogerski banu izrekel svoje popolno zaupanje, da je torej stališče banovo povsem trdno. Klub je na to pozdravil navzočega bana živio-klici. Predsednik je nadalje izjavil, da jo prememba v ogrskem ministerskim predsedništv u zgolj osebnega, ne pa principijelnega pomena, radi česa ostane razmerje „narodne" stranke do skupne vlade, kakor je bilo do Bedaj. V tem zmislu se bodo izrekli hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru- Vnanje države. Iz Belegagrada javljajo: Načrt cerkvene organizacijo, katerega so izdelali v sporazumljenju z cerkvenimi oblastimi, vlada bode kmalu predložila »kupštini. Bivši finančni minister R a k i ć — zloglasnega spomina — je umrl. V Sofiji so zopet zaprli jednoga oficirja, ker je nekda sokriv komplota Panice. Pravijo, da je ta oficir storil izjave, vsled katerih bodo zaprli še druge osobe. Preiskovalna komisija bode te dni predala akte vojnemu miniaterstvu; v prihodnjem tednu bode pa državni pravdnik sestavil zatožbo. Naša prorokovanja glede nemškega kancelarja izpolnile so se prej, nego bi bili sami mislili: knez Bizmark dal je svojo ostavko. Njegov nailednik bode general Cap rivi, kateri je sedaj v 60. letu dobe svoje. Bizmark je moral iti, kajti menenje njegovo se ni razlikovalo od menenja cesarjevega samo glede delalskega vprašanja, ampak — tako pravijo poročila iz Berolina — o politiskih vprašanjih v obče. Posebna izdava „Reichs-anzeigerja" prijavila je ročno pismo cesarjevo, s katerim se odpušča Bizmark iz dejanske službe in se mu podeljuje v znamenje hvaležnosti za velike zasluge naslov „vojvoda Lauenburžki". Za velike zasluge kneza Bizmarka za nemško vojsko imenoval ga je cesar generalnim polkovnikom konjico z častjo „general-feldmar-šala". V konferenciji v varstvo d e 1 a 1 c e v bil je kot prvi predmet razgovor o nedeljskem počitku. Francozki in avstrijski odposlanci imeli so svoja pesebna, daljša posvetovanja. Novo francozko minister-s t v o predstavilo se je zbornicama z izjavo, v katerej apeluje na vse frakcije republičanske stranke, da vstanove „odkrito, tolerantno in pomirljivo republiko44, katera je bila smoter vsem dosedanjim bojem. dobre tri tedne, — zboljsalo se je stanje, in prišlo je vse zopet v stari tir, ljudje stari in mladi, a tudi najmlajši naš „regiment", — poredna šolska mladež ! In ker vlada pri nas sedaj zopet „status quo ante" — v sanitarnem oziru seveda, in ker jemlje tudi prvo četrtletje „žalostnega spomina1* že „slovo", podam se takoj k drugemu predmetu svojemu. Dne 15. marca t. I. zapustil je Logatec in politiški ta okraj dosedanji okrajni glavar, gosp. dr. Mihajl O s t e 11 e n h o« f e r, i er se podal kot tak na svoje novo mesto v Kranj, kamor je vsled lastne prošnje bil premeščen. — Ob jednem dospel je semkaj kot vodja okrajnega glavarstva, okrajni komisar gosp. Del Cott. — Nad jednoletno delovanje okrajnega glavarja g. dra. Gstottenhoferja označiti je vseskozi vestnim in marljivim, zbog tega ga bode prebivalstvo tukajšnjega okraja močno pogrešalo. Bil je zaščitnik in pospeševatelj šoli kakor tudi delaven in skrben načelnik polit, oblastvu, ki je brinil se in skušal odpomoči vsakovrstnim zahtevam in potrebam prebivalstva v tem okraji. Posameznih uspehov ni moj namen naštevati, a trditi zamore se, da je storil z jedno besesodo vse, kar jo v tej kratkej dobi storiti in doseči zamogel ; kajti toliko ni deloval ni njegov prednik, niti se no ve, s kakimi uspehi bode zapustil okraj njegov naslednik. Bodisi kot uradnik, bodisi kot privatna osoba, vedel si je pridobiti simpatije prebivalstvo, strank, kakor tudi posameznikov, zatorej je z mirnim in zadovoljnim Brcem ločil se od nas! Da, tacih okrajnih glavarjev potrebuje Logatec ! Res da ni bil vešč popolnoma slovenskega jezika, kakor bi smeli od načelnika političnemu oblastvu pričakovati, a uvaže-vati jo pri tem njega dobra volja: — zahtevam ustreči! Pri odhodu spremila ga je obila množica tukajšnega odličnega občinstva na kolodvor, da se je poslovila šo enkrat od njega, in baš to mu je lahko služilo v zadosten dokaz : spoštovanja in časti, katero je izkazalo mu prebivalstvo ! —n.— Iz Zagreba 14. marca t. 1. [Izv. dop. | (S 1 a v j a n s k i j). Že pred mesecem in pol počeli so prinašati naši časniki notice in dopise o slavnemu rusu Dimitriji Sla-vjanski d' Agrenevu. Prvi koncerti na Dunaju in njih velikanski vspehi vzbudili ro pri nas vse kar čuti in misli o Slaviji. Naše prevrodno družtvo „Kolo" prvo je počelo misliti, kako da se pripravi vsaj eden koncert. Hvala Bogu in družtvu slišali smo štiri prekrasne koncerte in sveto mašo v srbsko-pravoslavnej cerkvi. Opisovati pojedine koncerte, oceniti njih vrednost, ni mi mogoče, ker za vreme koncerta nesena mogel ni misliti o kakej razliki mej petjem, ena točka bila je lepša od druge. Ili da hočem izreči sodbo o umetnosti ? Bilo bi presmešno. Sodbo jo izrekel že celi svet in najizobražineji narod Francije dal mu je venec nenadkrilji-vosti, venec slave. Pri prvem koncertu, kakor tudi pri vsih drugih bila je dvorana tako rekoč natlačena. Ljudstvo pozdravilo je vsak nastop z burnimi „Živio" ! in „Slava" ! klici. — Cerkvene pesmi so koj vzbudilo pozornost občinstva nase, istotako Ej ulinem ! katerega so morali zmiraj ponavljati. Tujci prihajali so vsaki dan iz bližnih mest in vasi, tako da po nekaterih hotelih ni bilo moči dobiti prostora. Narod bil je zelo navdušen ; Ij ud jo ho se slavnimi gosti prijazno šetali po ulicah. Na dan tretjega koncerta pozdravili so pevci „Kola" celo družtvo Slavjanskega, sakupleno v dvorani, s petjem, in tamburaši tega družtva pa s tamburanjem. V čast si moremo šteti, da »e jo tak slaven umetnik tako lepo in laskavo izrazil o naših tamburah. Njega jo ta narodna muzika tako navdušilo, da jo obečal, da hoče ako bode le mogoče, v svojoj družbi He-staviti tamburaški zbor. Hčerka njegova je sama obečala, vaprejemši v dar jedno tamburico, da se bo pridno učila in ko bodo zmožna, da bode najprej v Zagreb prišla koncertovat. Na večer zadnjih dveh koncertov bile so kaj posebne ovacije. Pri tem koncertu poklonili so se razni darovi. V imenu srbske občine v zahvalo na prelepem petju v njih cerkvi podaril je neki gospod srebrn lovor-venec. V imenu mesta podaril je gosp. dr. Mazura tudi srebrn lovor-venec. Družtvo „Kolo* poklonilo je venec z narodnimi trakovi. Vseučiliščni dijaki poklonili so dva bouqueta; enega gospej in druzega hčerki. Vsaka pevka dobila je še posebej en šopek cvetlic. Ko bo se ta darila poklanjala, grmeli so po dvorani burni živio- in Blava-klici, a z galerije vbuI se je gost dež cvetlic, katere so padale na oder pred noge umetnikov. Kaj poseben dan je bil v nedeljo, ko je kapela Slavjanskega pela v srbskej cerkvi. Cerkev jo bila polna najodličnej-šega občinstva, dasi je bil vstop le onim dovoljen, kateri so imeli nalašč za to izdane karte. Pri koncertih bil je narod navdušen in vesel. V cerkvi bil je pa ves preobražen. Ti krasni glasovi, tako milo, tako žalostno razlegajoči Be po cerkvi, izvabili so solze iz očij. Solze veselja in pobožnosti. Starec, ves blažen obrne se k meni in mi rečo besede, katere ne bodem nikdar pozabil : „Neso li to glasovi naroda slovanskega, ki tako milo prosi pomoči božje v svojem jeziku. Da prijatelj, mi smo jaki, veliki, zmožni, ali svet nas krivo sodi. Molimo, da nas sam Vsemogoči na pravo pot pripelje ! Po vsakem koncertu zabavalo se je naše občinstvo v veselej družbi, z gospodi in gospicami slavne družbe. Pelo se je in nazdravljalo, neprisiljeno in bratski. Vtiai teh dni ostanejo neizbrisljivi v našem spominu. t- DOPISI. Iz Gorenjega Logatca, 18. marca 1890. jlzv. dop.] — (Postne lamentacije. — Okrajni glavar dr. Mihajl O s t e t t e n h o f e r.) — Ko sem Vas, gospod urednik, nedavno vprašal, bi Vam H ne ustregel sem pa tje, recimo: s kakšno „lamentacijo", — bodisi že postno ali „izvanredno", odgovorili ste mi prav točno z: „da" ! . . . Danes toraj pričnem in sicer v zmislu — naslova v oklepu. Novo leto pričelo je svoj tečaj z uti-soui najdvomljivejše vrednosti — na nas, in vrag saru si ga vedi, ga li no bode s tem utisom tudi končalo ! — Jedva smo stopili črez prag Btarega leta, že nas je jela tepsti „usoda" (?) ne le z biči, nego bičati nas z uprav svetopisemskimi ,Bkcr-pijoni" o podobi vsakovrstnih boleznij, kakor se že zovejo : Osepnice, pljučnica, obrci (Masern) i. dr. — Najprvo so bili na vrsti odrasli, zatem „srednji razred", naposled pa so okupirali obrci šolsko mladež v obojnem Logatci in pa v Ilov-tah ; to pa v tolikej dimenziji, da je moral Šolaki pouk prenehati. Sedaj — Čez Domače vesti. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo so je v pušici slovanske čitalnice fur. 4.76. — Dne 21. marca nabralo so je pri zeleni mizi 1 gld. Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda bode jutri ob 3. uri po-poludne v prostorih slovansko „Čitalnic«". K obilnej udeležbi vabi Odbor. Koncert pevcev „delalskega podpornega družtva" bode dne 30. t. m. v „Hotel Europa", Sodeloval bode dični naš „tamburaški zbor". Polovica čistega dohodka namenjena je podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v T r b t u. Velezanimiv in obširen program priobčimo prihodnjič. Koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Izza kulis smo poizvedeli, da se delajo za ta koncert velike priprave. Igrala so bode jako interesantna, za Trst nova igra, peli se bodo novi pevski zbori in gospodje tamburaši prirejajo posebno iznenadjenje. Poziv na drugi redni občni zbor družtva „Adrija", ki bode v nedeljo dne 23. marca ob uri popoludne v gostilni „Pri lepih Barkovljah" (blizo župno cerkve). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o družtvenej knjižnici. 5. Slučajno upiso-vanjo novih pevcev in podpornih udov. 6. Posamični predlogi in želje. 7. Volitev novega odbora. Tržaški mestni svet imel je predvče-rajšnem na večer javno sejo. Po prečita-nju zapisnika zadnje seje so prečitali nek dopis s i n d a k a v Rimu, vsled katerega dopisa je Rimski municipij prevzel nalogo, da preskrbi pokojnemu pesniku Rover« dostojen nagrobni spomenik. Po nasvetu svetnika C o n s o I o naloga se predsedništvu mestnega sveta, da izreče rimskemu municipiju zahvalo na poenotenji Revere. Svetnik dr. S a n c i n povpraša t kakem stadiji da je vprašanje o zopetnern kidanji cerkve v S k e d n j i. Predsednik izjavi, da mestni stavbinski urad dosedaj ni imel časa napraviti potrebne načrte. Zatem prišel je v obravnavo predlog zd rav^tvenega odseka glede pomnoženja zdravniškega osobja, kateri je bil po dalj-šej obravnavi tudi v/prejet. Računski zaključek mestne uprave za leto 1888. se odobri. Po tej točki se je pa vnela burna debata ob oklicu odbora za zidanje šeste župne cerkve v Trstu. V tej debati smo čuli toliko zasmehovanja verskega čutstva in tako odločno zanikanje verskih resnic, da se nam bode v prihodnjej številki podrobnejšo baviti s to glasovito sejo. Vz-prejel se jo predlog dra. Cambona, da so predlog izroči v obravnavo šolskemu odseku. Iz vsega kaosa židovske oholosti, sovražtva do naše katoliške vere in do okoličanov štrlel je visoko kvišku kolos ne-možtva katoliškega duhovnika in poslanca slovenske okolice, velečastitega g. Pahorja: tauzor-duhovnik in poslanec popihal jo je junaški iz dvorane, prodno je prišla v obravnavo ta imenitna točka. Tu bi bil na svojem mestu znani vzklic pokojnega Greuterja. Katoliška cerkev in tržaški Lahi. Že večkrat smo omenjali kako daleč sega zagrizenost tržaških zaslepljenih Lahončičov, ki v svoje j strasti mahajo po vsem, bodisi tudi najsvetejše. Ko se je skupil odbor za sezidanje šeste župnijske cerkve v Trstu, vsi listi so navidezno z veseljem pozdravili to namero. Kader je pa isti odbor izrekel željo, da se nova cerkev zgradi v Kadinu (Rocolu), našel se je spaček mej tržaškimi časnikarji, ki je v svojoj brez-mejnej zagrizenosti zasledil v vseh okoli-Čanskih cerkvah razširjevanjo panslavizma, ter je na tej podlagi opisal novo cerkev kot skrajno nevarno italijanskemu ugledu Trsta. To je bilo zadosti. Vsi mali in veliki časniki v Trstu — sploh vsa židovska svojat — navalili so na to stoprav name* rovana cerkev, ter regljali in klepetali liki žabo v poletnem večeru ob kalu : — Cerkve nočemo ! Najbolj nesramno sta so pa vedla breznačajna „Cittadino" in „Mattino", katera sta novej hiši božjej napovedala križarsko vojno. „Cittadino" zaklinja mestne svetovalce, naj ne dovolijo niti vinarja za cerkveno stavbo. Čemu tudi! saj se brezverski liberalci cerkve boje, kakor hudič križa. In enake baže so tudi tržaški neobrezani Lahi! (Glej poročilo o seji mostnega sve-tovalstva.) Slavjanskij v Pulji. Dopisnik „Trie-sterice" piše : Slavjanskega kapela dosegla je dne 14. t. m. v gledališču „Politeama Ciscutti" istinito popolen vspeh. Že skromnost in plemenitost nastopa pevcev, mej katerimi se odlikuje lepa postava njih vodje Slavjanskega, kakor tudi krasne narodne oprave napravile so kaj ugoden vtis na mnogobrojno občinstvo. Krasna zveza izborno izvežbanih ženskih, raožkih in deških glasov; precizna skupnost glasov ; pravo, kristijansko, trivijalnih efektov ne iščočo prednašanje vseh, po svojej pri-prostosti vzvišenih narodnih in cerkvenih pesmi in nijanciranja — osobito lepo izražena v pesmi brodarjev — izzvala so po vsakej točki tako entuzijastiško odobravanje, da so več pesmi morali ponavljati. Želili bi si kmalu zopet takega umetniškega vžitka. Kaj praviš kloaka „Mattino" na to objektivno sodbo poštenega Nemca?! Slavjanskij v Zagrebu. Za zadnjo številko „Edinosti" iz Zagreba prepozno došli telegram nam je javljal, da jo bilo pri oprostnem koncertu Slavjanskega neopisljivo navdušenje in burne ovacije. Vse-učiliška mladež razpregla jo konjo in odvela voz, pevajoč davorije, do Slavjanskega stana, kjer so pevali : „Liepa naša domovina". Iz pevskega družtva „Velesila" javiti nam je vest, ki nas je kar osupnila : sklenili so namreč, da Be bodo učili tudi italijanskemu petju. Mi povemo kar naravnost, da bi bilo bolje, da družtvo razpade, nego da bi se takim potem širila korupcija. Iz Skednja ne bi bili pričakovali take vesti, ko vendar vemo, da je uprav tam mnogo navdušenih rodoljubov. Stvar bi se sicer so dala popraviti. Oni pevci, ki se narodnosti svoje zavedajo, naj zahtevajo, da se skliče izvanredni občni zbor, pri katerem pa naj zahtevajo, da se rečeni nesrečni sklep razveljavi. Ali bodi si kakor hoče: Skedenjci naj bodejo uverjeni, da nijedno drugo okoličansko pevsko družtvo ne bode posnemalo njih pogubnega vzgleda. Izlet. Dno 16. t. m. je priredilo 28 pevcev družtva „Adrija" izlet v Baz o-v i c o. Ob tem svojem izletu so Barkov-ljani marsikatero uganili. Pogodili so, da imajo poštni pečati po okolici le italjanske napise. Dotični poštarji se slavno poštno direkcijo vred menda menijo, da je tržaška okolica prava pravcata italjanska zemlja. Konstatovali pa so izletniki dve častni izjemi : Na O p č i n a h imajo postni pečat le se hI o venskim napisom, v B a-zovici pa z italjansko - slovenskim. V Bazovici je pa Bai kovljane jako presenetilo, da je tabla, noseča ime sela, le i tal j a liski in nemški popisana. Čudno je t,o, res čudno! Kajti povsod drugod po okolici so ti napisi dvojezični: slovenski in italijanski. Bnzovičani, pobrigajte se, da ae ta napaka popravi! Korakajoči po cesti nad Lonjerjem razjezili so se Bar-kovljani, da je uprav ta vaB glavni tabor „cikorije" in pribeželišče glasovitemu Pol-detu. Nedoumna je ta zmota tembolj, ker je Lonjer oddaljen od Trsta — vsaj so tam že polu-Kraševci — in bi ee morali dvigniti po balonu kakih 50 metrov kvišku, da vidijo morje. Mi smo blizu mesta — rezonirali so Barkovljani — živimo 7, mestom v tesnej zvezi, a narodnosti svojo vender ne prodamo. Pravi, pošteni naši sodeželani italijanske narodnosti nas pa bolj spoštujejo, nego renegatske, neznačajno volilce II. okraja. Zloglasno italijansko družtvo „Dante Alighieri" v Rimu, čigar nameni so podobni onim družtva „Pro patria" ustanovi si lastno glasilo, v kojem bodo „popisovali v zgodovinskem, naravinem in umetniškem pogledu vse laške dežele izven kraljestva" in se bode po njemu širilo znanje italijanščine. Morda bode uprav ta nakaza prinašala tudi slovenske prevode, koje so num nedavno obečali ? Blamaža g. Martlnolicha. Ta gospod dosedaj še neBO posebno imenitni, postali bi pa radi. Domicilujejo tam doli v Pulji in vrodujejo glasilo hrvatskih renegat o v, ki čuje na ime „Giovine Pen-siero". Gosp. Martinolich bo menda sami uverjeni, da pot, po katerej stopata z „Giovine Pensicrom", no vodi do slave. Zato se pa vsilujejo v vsakoršne zastope in korporacije, toda sreča jim ni mila v tem blagem njih nastojanju. Je že križ: ljudje ne vedo pogoditi prave cene vrlemu človeku. (In kako vrl so ta gospod !) Žal, da se za reČenega gospoda v novejšem času stvari na slabše obračajo, no pa na boljše, kar se jo prav očitno pokazalo pri volitvi novega predsedništva puljskemu delalskemu družtvu „Societa operaia". Želeč pomagati svojim plemenitim namenom na noge, hotel je postati predsednik temu družtvu. Ali nespametni ljudje ga zopet neso umeli: privoščili so mu samo pet glasov, ko bi jih bil vsaj petdeBet potreboval do večine. Kondolujemo ! Železnica Tržič-Červinjan do italijanske meje bila jo predmet obravnavanju v predzadnjoj seji mestnega starešinstva v Trstu. Poročevalec Angeli je predlagal : a) naj se davno vlado naprosi, da osnuje to železnico, ter se ta odlok sprejme v spomenico na vlado kot odškodnino radi odprave proste luke in ; b) ako vlada prošnjo odkloni, da mestni zbor tržaški m o r a 1 n o JL . podpre osnovo železnice Tržio-Cervinjan do laške meje. Na to se je prečitula nekn spomenica župana iz Ronk, naj bi so železnica končala v Ronksh. Tudi se je pred-lugalo, da se imenuje poseben železniški odsek, katera misel se je pa opustila. Tud1 mestni očetje v mestnej kolibi so se tedaj jeli gibati; voda jim že dotekaJin boje se, da jim ne pride do grla. Da ubozim meščanom nekoliko prahu v oči namečejo, snujejo ti že železnice. Luka-matija bode pa po Furlanskem v Trst težko kedaj pri-pihal, ako mu bodo kurili tržaški svetovalci. Do sedaj se neso za zboljšanje gmotnega stanja v Trstu niti zmenili; sedaj se je pa na enkrat vse zgibalo, vse tirja železnic in zvez — a sami druzega neso zmožni učiniti, razven kake protiavstrijake demonstracije ali kake naredbe, nasprotne nam Slovanom. Na Goriškem godi se enako. Nedavno so imeli shod v Červinjanu in napravili prošnjo na vlado, da jim zgradi železnico navzlic oporekanju goriškega starešinstva. O zadevi, ki je začetkom vzbudila toliko hrupa in krika po časnikih, se na Goriškem nikdo več ne zmeni. Gorica sama močno nazaduje. Temu pa ni kriva pomanjkljiva zveza z železnicami, ampak kriva je nestrpnost goriških zagrizenih Lahov, koja prouzroča narodnostne boje, ki jemljejo polngoma Gorici ves ugled ter odvajajo od nje tujce in goste. Sploh Lahi s svojo narodno intoleranco toliko Gorici, kakor tudi Trstu gmotno veliko škode učinjajo, kajti vsak tujec se rad ogiblje mesta, kjer ni spoštovan in kjer se vodje pečajo zgolj z neumestnimi zadevami, a v nemar puščajo važno in koristne zadeve. — Radi česar se nam zde tržaški mestni očetje, sklepajoči o gospodarskih zadevah mesta podobni žabam, ki so se napihovale, da postanejo enake volu! Svarilo. Proti strupenej trtnej rosi je jedino sredstvo škropljonje z modro (plavo) galico (bakrenim vitrijolom). Žalibog hočejo brezvestni trgovci porabiti to priliko ter slepariti vinogradnike b prodajo nič vrednega in celo škodljivega blaga, četudi po nizkej ceni. Z Dolenjskega so došle kmetijskej družbi vesti, da prodajajo nekateri tamošnji trgovci modro galico po 16 kr., in v Ljubljani jo nekdo ponuja po 29 kr. kilogram. V pojasnilo bodi, da stoji galica danes na Dunaji 37 do 38 gld., oziroma, ako jo kdo kupi cd vagon, pa 32 do 33 gld. Iz tega je razvidno, da bakrenega vitrijola nihče ne moro prodajati po gorenjih cenah. Kar ti brezvestni trgovci vinogradnikom ponujajo, ni druzega nego solnograški dvojni, bayreuthski ali aomontski vitrijol, ki obstoji iz tretjine bakrenega in dveh tretjin železnega vitrijola. Kar pa nekateri dolenjski trgovci po 16 kr. kilo ponujajo, to pa ne more biti nič drugega, nego zelena galica ali železni vitrijol, Solnograški vitrijol stoji v tovarni 16 gld., zelena galica pa 4 gld. novi cent. Ker zelena galica nema za trte nobene vrednosti, ogoljufan je vsak, ki kupi druge nego prave modre galice. Modra galica mora biti lepe, temno-modre (plave) barve. Kranjska kmetijska družba rada zastonj pošlje gg. župnikom in županom po Kranjskem male vzorce modro galice, da' se vedo kmetovalci pri nakupu ravnati. Žoleti jo, da kmetijska družba zve imena nepoštenih prodajalcev galice, da ji bode mogoče vinščako njih Bvariti. „Kmetovalec". Zadeva o valutnem uravnanju je neki že močno napredovala in jelo se je avstrijsko finančno miniatorstvo za njo močno brigati. Kakor poročajo z Dunaja, minister Dunajevski in "VVeckerle sta se sporazumela, da vsako ministerstvo za se zadevo prouči in uspehe naznani. Natečaj. Začetkom šolskega leta 1890/91 bode prostih v raznih c. kr. vojaških zavodih okolu 270 mest, deloma brezplačnih, deloma proti plačilu, in 18 mest v uči Inih zavodih za hčorke častnikov v Oedenburgu in llernalau. Pogoji bo raz- Trino poročilo. Cene »e razumo, kakor ne prodajo na dubnlo blago žit gotov denar). C»n4 H fjr. -ii for. vidni v zakoniku za c. kr. vojaštvo št. 8 iz 1. 1888. Strašen vihar razsaja že več dni na Jadranskem morju v Dalmaciji. Nek Llovdov parnik se je moral tri dni ustaviti v Dubrovniku radi nemirnega morja. Novice št. 12 so prinesle dobro zadeto podobo dež. predsednika na Kranjskem g. barona \Vinklerja, koji je obhajal desetletnico svojega predsedovanja. Dne 17. t. m. je priredil ljublj. „Sokol" jubilantu baklado, čitalniški pevci pa podoknico. Načelnika obeh družtev sta gospodu čestitala. Dne 18. t. m. so se mu predstavili razni uradi in zastopniki ; dne 20. t. m. pa je bil slovesen obed pri „Slonu", kojega so se udeležili zastopniki iz vso dežele. — Vsi slov. časniki pozdravljajo g. jubilanta kot posebnega dobrotnika, pravičnega moža in skrbnega gospodarja, koji si je v minolem desetletju pridobil neven-ljivih zaslug za Kranjsko. Vreme. Po dolgotrajnem suhem in mrzlem vremenu, nadvladal je jug, ter nam prinesel zaželenega dežja. Po Krasu je že zmanjkavalo vode, radi česar je bil dež potreben. Ali te dni je vlivalo, no da bi prašalo, I je li že dosti ali ne. V torek večer je plima j zelo narasla in vse obrežje in veliki trg j bila sta pod vodo. Dnu 20. t. m. pop. i začela jo pomlad in zvečer istega dne pre-| menila se luna. Zvezdogledi in vremenski ' preroki prorokujejo nam daljnega dežja. Temperatura se vrti od 11 —13° R. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem so vrši že več dni zanimiva obravnava proti Hauserju in drugovom, nameščenim pri ! tvrdki Ghode. Radi pomanjkanja prostora 1 bodemo o njej poročali, kader bode končana. Varujte otroke! Nek 91etni deček so :je igral na stopnicah v nekej hiši v ulici Amalia, zdrsnilo se mu je in telebil jo iz | visočine v vežo, ter se močno poškodoval j na glavi in vlomivši si rebrico. Prenesli so ' ga v bolnico, ali težko več ozdravi. Učiteljski tovariš. Št. 6 izšla je in •prinaša: Uredba učit. plač na Kranjskem; Ekskurendna (izredna) šola; Praktična ! uporaba teorije v kmetijstvu ; Knjiga Slovenska ; Ukazi in odredbo šolskih obla-stev itd. loo K. l :;■». — 131.—- Rio biser jako tina . „ — — —.—- Java „ , , . » 121 — Santo* tina..... „ m — 115.— „ srednja . . . „ 110. — 111.- Guateniala . , . . . „ 110. — 118.- Portoricco..... 1 •■!->. — ;:io. - Sati .lagn do Cuba . 1 6. — 137. — Ceylon plant. tina , . „ Ml. — 1H3.— Java Malang, zelena . „ llrt - 100.— Cnmpimt*..... „ —.— Hio oprana . . . . „ — — — .— „ 111 — 115- „ srednja , . . . „ ur. t. -- 1 ID.— CaBsia-lignea v zabojih . . „ — 81.— „ 120. - 4:ID.— i ■ — oo _ Papar Singapore ..... m i 'i. — 74 — 1'etning...... „ ")(! — 58.— K firt — 60.— Plment Jamaika..... „ M9 - 40.- Petrolej ruski v sodih . . UJU K. 7 75 —.— „ v zabojih . „ 9 -- 9.'25 Ulje bombažno atnerik. . » aH — H7.- Lecce jedilno j. f. gar. * 12. — 4S - dalmat. s certifikat. . „ 44 — 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ .">;!. — 5 \. - Aix Vierge . . . . * til — ti«. - „ fino..... „ »in — »ii.— Rožiči puljoski ..... „ 9 50 '.».75 dalmat. s cert. . . Smokve pulješko v sodili „ v vencih . Limoni Mesina...... Pocier&nče siciltiansko Mandlji IJari I.ti..... dalm l.a, s cert. Pignolli......... Riz italij. najlinuji . . , „ srednji . . . Itangoon ostra . . . n I-* 11.a . . . . Sultanine dobre vrsti . Suho grozdje (opaža) . . Slaniki Yarmoutlt .a . . . Pole novico sredne velikost velike..... Sladkor centrifug, v vrečah cortifisk. . . . FaiolCoks....... 1 Mandoloni..... svotlorudoči . . . . teninorudoči . . . kanarček ..... beli, veliki . . . , zeleni, dolgi . . . „ okrogli . . mešani, štajerski . i zaboj 1(11) K * n n i» sod n 100 K. n * n n n n 13. 4 r 95 9rt on 18 1« 15 13 13 34 7 34 H5 32 rt 8 8 8 9 » J) 7 0 b 92 • > ."»O oO .77) .75 50 50 7f» •J5 T') 5U .50 .no .11 1.- 18.50 4.50 0.— 90.- ion. — 71.-19.-1?.- ll'.- 12.75 38.-21.-21. - 3\75 9.- 93-Ii.20 H.0II 3.75 RAZNE VESTI. Prodani otroci. „Neue Tiroler Stim-men" pišejo : „Ko je pred nekoliko dnevi dospel vlak iz Italijo v Ala, našla je policija v jednem kupeju 3. razreda moža s petimi otroci, ki so jokali. Možu jo bilo ime Baštini Giovanni in je priznal, da je otroke dobil v provinciji Lucca v zameno za olje. Vrhu tega je starišem obljubil, da jim hoče vsak mesec poslati 10 lir. Otroke je namenil v Hamburg, kjer bi prodajali kipe od gipsa. Žalostna je resnica, da po Italiji nečloveški stariši avoje otroke barantaČem prodajejo, koji jih odvajajo v inozemstvo, kjer revšeta vsled pomanjkanja konec store. Za takrat je italijanska oblast to kupčijo preprečila in odposlala otroke nazaj v domovino". Komentara menda ni treba, da bi pojas-I njeval v blaženej deželi pomaranč in li-j monov obstoječe odnošaje. Če so pa taki, o skrajnej zdivjanosti pričujoči dogodki naravna posledica tiste toli slavljeno avite eolture — potem pa hvala Vam lepa za tako kulturo! ! Ostanemo že rajšo v svojem „barbarstvu". Mirodilnicn G. 33. Angoli v Trstu Piiizza deli a Lcgna štev. 1, na debelo in drobno združena z odlikovano izdeloval-nico čopičev (|*iiizeljnov) in z veliko zalogo burv iti olju lastnega izdelka Lakov z Angložke, Francozke, Nemčijo itd. itd. kakor tudi z veliko zalogo m i n e r a 1 n i h v o d a dobljonili neposredno o!avniee ali čistilnice za žito. Priporočamo se za nujno naroČbo na n;:-e škropilnice, zistema Candeo, proti pcj fjospori, kati ni gotovo, ali bodemo njngii sicer vstreči naročilom, došlim nam prekasno; ker letos je izredno povpraševanje po teh škropilnicah, ki služijo lahko tudi v druge namene, rabijo se po vrtih za uničevanje gosenic itd. V zalogi imamo tudi sesalke vsake! vrste, kmetijske in obrtnijske stroje itd. itd. j Schivitz & Comp.i (Živic in dr.)! 3—3 v Trstu, ulica Zonta št. 5. | Prašek za prsi 8—8 (Ne kašlja j). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kafaraiističnim afekcijam. Ena skatljica z navodilom stane 30 kr. Dobiva se edino le v lekarni S*i>axniai>ei* Palazzo Hunicipale, Trst. Zvunanja naročila izvršujejo se z obratom pošte. Nič več kašlja! PRSNI OA.I napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, so tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zalivale, ki dohajajo od vseli strni.i in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj jo sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in vel a on zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za presrenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, poseluio pri z .prtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obziru na dijeto. Kna škatlja velja 30 nve. P I aster in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cona 3 plaštrov zi kurja očesa 20 nvf, — Ena steklenica tinktur« 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C risto folletti in Pontoni. (J—12 V taj lekarni govori s9 tudi slovenski. Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda ;:a pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače- j noje pred in po velikem trudu in po delu : daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. i 1 steklenica gld. 1.40. Ivvvizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kav i zde lep za kopita (umeteljni rog). 1 drožič 80 kr. K\vizile milo za pranje domače živali. kositrov a škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po #00 gramov gld. l.fiO. (0) Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalni cah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/, Joli. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumuuski dvorni dobavitelj za živinozdiavniško proparate. Vozni listi in tovorni listi v JmeriMo. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo ' koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske ' vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 0—42 Liuhvig Wielich na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri )-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Sraatsbahnen in Innsbruck. KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni DOLENC Ulica Carintia broj 28. po 40 kr , trdo veza n 00 kr. iRiccardo Dineili1* li! I Via S. Lazzaro št. 15, Trst. ^ jjn Zaloga alabastra vsake kvalitete hi>l lil?) in oblike. Ltil i 1 Tovarna za gips H m °r m jjjl različnih vrst na drobno in debelo, iTlX Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j^jjj pi cenah. 8—44 |tp| VaV______JM Colnine prosto J btalne cene Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne I gr XI a Olj TRST, ulica al Teatru Stcv. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnico in jedilna- sobo, lastni izdelki, v najnovejšem slo*u in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost m po neizmerno nizkih conah. pristoja tudi j I pohištvo za spalnico, staro-nom. slogu i/, svitle orohonine gl. 2551 bogato 7,1 °<11'Piio I n haroko „ „ 285 nurez- dr užine ( 1 „ za jed. sobo, „ „ , BSoJljano V zalogi ho dobiva zmirom tmli mnogo prostornega pohiStva, ali trdno dolunoga in po jako niz kej ceni. Radi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do novo razpolago, so bode prodajalo po tovarniških conah. Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po doželi franko in brezplačno. vip.Kft mnm Mm n saflni sok m sati most n .jnovejše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stisknJne sile. Garantirana delujoča sila! do 20% večja, nego pri druzih stiskalnicah. Odlikovane s prvo nagrado na državnej sad ne j razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1HM« na Dunaju, o katerej priliki so to stiskalnice strokovn jaški izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE -T0BC 10=1 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & ĆOMP. Tovarno za poljedelsko in vinorejske stroju, livarna za železo in kladivo na par, Dunaj II, Frankobrod na M. in Berlin N. Ilintrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd, gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni za-stonniki za primernonrovlzijo._ Prva Jirnska firma za razpošiljanje mnnilnkiuriiega blaga J.&S. KESSLER, v BRNU IB -B (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodaj alnica za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin in galanterijskega blaga, vzorci sukna in .odrezki brezplačno in franko. ltazpoAiljatev po povzetju. Bernhard Ticho — Brno K. 1" rt II t ITI n lt t št. I— razpošilja po poštnem povzetju. 1-20 RAJE CREPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov gld. 5. NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carroaux, dvojna širokost, 10 ni. gl.fc PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. 1. Oladkobar vena moderna snov v vseh novih barvah dvojna širokost 10 met. gld. A.— CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojnoSirokoBt lOm.gl.5-50 Trožica {Breidraht) dobre kakovosti 10 m. g.*-80 CRNI TERNO saksonski fabrikat, dvujna širokost 10 m. gld 4 50 DOMAČE PLATNO 1 komad 30 vatlov gld. 4'50 1 n »o , „ >1,5 50 KING-WEBE bolje nego platno l kuni. 6|4 širok,30 vatlovgld.O, sifon 1 kom.no vatlov I. vrsteg.5 50 najboljše kakovosti g. K.50 KANEVAS 1 k. :tu vatlov lila gl. 4*0, 1 k.J K) vatlov rudoč gl. S'20 Kane vas iz niti 1 k 00 vatlov lila in rudeč gld. O,— RAJE-RIP5 v vseh barvah, 10 m. gl. a 50 OKSFORD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom, iiO vatlov gld'4'50 Sefir za srajce najboljše, kar Me more priporočati, 1 kom 30 vatlov gl. U-fcO BOSTON ki se more prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. II* Jadna Rips garnitura obstoječa od ^ pogr i njal za poste-] Ijoin 1 zamizo,s«sviloninii fran-žarni gld. I — Tunis-portiere |/.a 1 okno,koui platno 2 delnf.8'A0| Jedna garnitura od jute 12 posteljna i a 1 namizno pregrinjalo z franžuni gld, 3 ,'iO I Zastor Od jute turški vzorec, kompletni zastor gld % 30 Illolandske dolge preproge (o-stanklj 10-12 met. dolgo 1 o-stanek gld :i (IO I Najnovejši francoski votli, kisel lino rejo prati, krasnih načrtov, lOl metrov gld. 50 Rjuhe brez Šiva iz dobrega doma" čega platna .'! kom. gld. a 50 Platneni Java-robci z zavozlani mi franžami fi kom. gld. % IO Ženske srajce iz Si fonu in platmi * fino štikarijo3 kom.gld. % •'>() Žcnskesrajce iz trpežnega plut. obrobljeni1 sči]ikuuii | Možke srajce laotnegu izdelka be-l le ali barvune 1 kom. 1 vrste y;ld. I hO II. vrnto gld. 1 tO Srajce za delalce iz rumburškogal oksforda. kompletne, velike. kom. gld • — Normalna srajca kompletna veli ka, 1 kom. g l .50Normalne hlačel komp. velike. 1 kom gld I 501 i PoletnoourlnjaloBitdolgog.i.2o| l konjska plahta najboljšega iz-« delku, I90e.ni dolga. 1H0 ein ši-f rok«, gl. I '«iO, Carskorumonal plahta za fijakerje 1 kom g «r»«j Vzorci gratis in franko llustrovan modni žurnal Briinner Neuheiten* gratis in franko. m Zaloga Hitkncnega blaga. Rjuhe, 1 komad brez šiva, 2 m. dolg f. i r.A Hlago za poletno obleko, moro so oprati, najnovejšo, praktično, <>xford- srajce za delavce močne dobre kakovosti, H komadi prvo vrste for. '£ Pristni nngložki Sfviot, 3*10 m za popolno možko obleko for, 8.50, 7.50 in f. O — Spodnje hlače iz trpežnega platna, za H komade 1, v. for. 2.fi0 ]I vrsto for I.SO Illago /a vrlino mikajo najnovejših barv, najfinejšo kakovosti, 2'lu m. za popolno vrlino suknjo for. Normalno perilo, J ii gorje v zistem, iz čisto volne, za gospodo in gospe, 1 srnjea f "•■■")(). I blače .'! 1'.. iz pavole 1 kom f. I .IO Kl<>g,antno urejeni ti/.orniki /. 4oo podobami gospodom krojučem noiVankiraiio. Moške nogovioe za poletje, bele in bar-rano pleteno, 'i parov for, l .BO Potili plašči, volneni, il-50 dolgi široki lor. I.50 Svileno-Finicli nogovioe za potne nogo, 12 parov f„r 1 »O Blago za ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z barva-nim obrobl jeni, za možko f. 1.2*0 za gospe f. 1,— !! Najugodnejša prilika!! Cepiče iz sukna iz najfinejšega hrnskega sukna, za gospode in dečke, cm. široko, v vseli mogočih barvah 10 Ženski predpasniki iz osforda, kretena, surovoga platna ali Sifona, (i kom. for. 1 liO metrov for. a.OO' Spodnje kitljo za gospe iz rouge, suro- Nnvvi. 90 cm. širok, nožno lisasto modno i blago najnovejših barv, 10 metlov for. I.50 vega platna ali Sifona, 3 kom. f. 3,— iz mohuirja ali zefirja, 1 kom f 1 50 in f. — ir«ige iu Doris najnovejše gladko in kuri-rovano sukno iz čiste volno 10 metr. f. ese iz jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.BO četvorohavone f. a SO King-tkanina, bolja od platna, uajboljSo znamke 1 kom for, 7.50, V, for! 5 WO ()xford najnovejših uzoroev, 1 kom. (29 vatlov) for. 4.KO Cliifon za možko iu žensko perilo, 1 kom 30 vatlov) 1 v. for, 5.50, II. vrsto for. t 50 Garnitura i/, jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo. najnovejših tiskov, dvobarvenc for, H.50, fietvorobttrvone for. — Stcpanei Rouge-odeje, popolno dolge in široke, komad for a — Caiiuovns za posteljne proprnpe, 1 kom .30 dunajskih vatlov) I. v. H f.. II. v. f. 5 *0 .lavquard-Manilla preproge, 10 metr. j dolge trpežne kakovosii for. a.!»0 Atlas Uradi za posteljne preprogo, 1 komad (30 dunajskih vatlov) 1 vrste for 7.5(1 1! vrste for ,'>">0 ltips-garnitura, 2 ponteljni in 1 namizna odeja, najinodeii jše lmrveno sestave f. I.T»0 Lastnik pol. drnžtro „Tiinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Tratu