Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 47.

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
23. NOVEMBRA (noviembre) 1957

Slovenska stvarnost

POGLED V NATO

O delovanju jugoslovanske begunske
-lade med II. svetovno vojno v Londe-
nu doma med komunistično revolucijo
nismo dosti veleli. Je to čisto razumlji¬
vo. Zaradi okupacije zveze v njo niso bi¬
le vedno mogoče, radijski govori in po¬
ročila so pa vsebovala bolj splošna na¬
vodila glede zadržanja ljudstva.

Ko smo prišli sami v begunstvo, smo
zvedeli za precej dogodkov, ki so nam
pojasnili marsikatero odločitev zahodnih
zaveznikov, ki nam ni bila v prilog. Iz¬
šlo je tudi precej literature, ki se tudi
bavi s tkzv. jugoslovanskim vprašanjem.

Med svojim zadnjim kratkim biva¬
njem v Buenos Airesu je precej zani¬
mivih in važnih podatkov povedal tudi
g. dr. Miha Krek na sestanku zaupnikov
SLS. Vsega pa tudi on ni maral pove¬
dati. Verjetno zaradi tega ne, ker je
mnenja, da je bolje, da druge osebe, ki
niso bile prav nič prizadete, povedo svo¬
je mnenje o jugoslovanski begunski
vladi ter o osebnostih, ki so jo sestav¬
ljale.

In res se je zgodilo. Skoro prav tedaj,
ko je bil g. dr. Krek na potovanju, je
prišla na trg knjiga spominov angle¬
škega poklicnega diplomata Sir George
Rendela pod naslovom Meč in oljka. Ren-
del je bil angleški poslanik pri jugoslo¬
vanski vladi od leta 1941 do leta 1943.

Njegova knjiga je zanimiva. V njej
označuje osebnosti jug. beg. vlade. Gen.
Simoviču priznava velik prestiž. Voja¬
ških odlik mu ne odreka. Pravi pa zanj,
da je veliko obljubljal, malo pa storil.
Rendel je imel od svoje vlade naročilo,
da mora Simoviča obdržati na predsed¬
niškem položaju. V teh prizadevanjih
ni uspel. Simovičev naslednik Slobodan
Jovanovič v Foreign Officu ni užival
simpatij. Rendel pravi zanj, da ni bil
borben politik in ne človek za tedanjo
kritično dobo. Dovtipi in spiritistične
seje, katerih se je udeleževal, so ga bolj
zanimale kot pa resno delo. Zanj tudi
pravi, da nikakor ni mogel razumeti,
kako morejo Angleži voditi politiko, ko
pa nimajo v Londonu kavaren. Po Jo¬
vanovičevem mnenju ljudje morejo de¬
batirati o politiki le v kavarnah. Za Jo¬
vanovičem je prišel Trifunovič, po Ren-
delu tipični Srb, ki se je čudil redu in
potrpežljivosti Angležev in temu, da
nihče ne uporablja noža, da bi koga o-
klal. Dr. Milan Gavrilovič se je Rende-
lu zdel najmočnejša osebnost. Kot pra¬
vi Srb da je pa bil razborit in trmast
v svojih mnenjih 'in stališčih. S svojim
trmoglavim zadržanjem, da je tudi po¬
magal pokopati pug. vlado. O kralju
Petru Rendel pravi, da so težave v vla¬
di nanj nalagale večjo odgovorenost,
kakor jo je pa bil sposoben nositi. V ko¬
legiju v Cambridgeu se je bolj zanimal
za avtomobile kot za predavanja in a-
meriške gangsterske štorije so mu bile
bolj všeč kot angleška literatura. Po
prestavitvi v gardno motorizirano divi¬
zijo, je svojo edinico večkrat zapustil in
bili dalj časa odsoten.

Za odnose med Hrvati in Srbi Rendel
piše, da so bili taki, da je bilo težko do¬
seči, da bi hrvatski in srbski ministri
prišli na skupno sejo, Jovanoviča pa
Rendel tudi ni mogel pregovoriti, da bi
bil izdelal načrt za federativno ureditev
države. Za Tita pravi, da je zmagal
zato, ker so Angleži hoteli imeti aktiv¬
no gverilo proti Nemcem. Za Tita so
se odločili brez ozira, kaj je bil in kaj
je hotel biti.

V knjigi svojih spominov Rendel go¬
vori tudi o Slovencih ter njihovem
predstavniku g. dr. Kreku v jug. begun¬
ski vladi. Navaja naslednje bistvene po¬
datke in ugotovitve:

“A small bright spot of common sen-
se in this unhappy set-up was provided
by the Slovenes”, pravi Rendel nekje.
“Majhno, toda jasno skupino zdravega
čuta so v tej nesrečni skupnosti dopri¬
nesli Slovenci”. Bili so manjšina, toda
miroljubni in delavni ter “v kolikor sem
mogel videti, globoko in iskreno kr¬
ščanski — morda ena od redkih resnič¬
no katoliških narodnih skupnosti v Ev¬
ropi. Nemci so jih strašno preganjali,
izseljevali, vlačili na prisilna dela in zlo¬
rabljali mladino. Slovence je v Londonu
zastopal dr. Krek, trezen v presoji in
vedno pripravljen posredovati in pomir¬
jevati. Toda ni imel kaj uspeha z “mo-

Zaradi nekaterih kritičnih dogodkov,
ki so se odigrali v preteklem in letoš¬
njem letu med zapadnimi zavezniki —
v sueški krizi je USA nastopala sama,
v nasprotju z načrti Anglije in Franci¬
je; v borbi Francije z alžirskimi upor¬
niki sta Anglija in USA postopali v o-
preki s francoskimi načrti za to kolo¬
nijo — bo ponovna povezava razrahlja¬
nih vezi med članicami NATO za dobo
raket, v katero smo stopili s hitrimi ko¬
raki, dolgo in drago delo. Sleherne ilu¬
zije, ki zapadnim zaveznikom še osta¬
jajo o nekdanji trdnosti te obrambne
organizacije, se razblinjajo pred kon¬
ferenco NATO. Eisenhower bo tja pri¬
nesel načrte o koordinaciji raziskovanja
in produkcije raketnih izstrelkov. Toda
evropski strokovnjaki trdijo, da taki na¬
črti sami po sebi niso dovolj za reši¬
tev problemov, pred katerimi se naha¬
ja zapadni svet. Zlasti USA bo morala
spremeniti svojo linija političnih in go¬
spodarskih ukrepov, ge hoče, da bo NA¬
TO še ostal to, za kar je bil ustvarjen.

Samo orožje premalo

Učinek tega pritiska je že viden, ko
je USA ponudila večje vsote dolarjev za
razvoj tehničnih in gospodarskih pro¬
gramov organizacije ZN. Toda to je sa¬
mo začetek v vsesplošnem gospodar¬
skem protinapadu, ki ga zahtevajo tak¬
šni ljudje, kakor je n. pr. glavni tajnik
NATO Paul Henri Spaak. Ta je že dol¬
ge mesece izjavljal, da se Zahod ne bo
mogel braniti pred sovjetsko ekspanzi¬
jo samo z orožjem. Zmanjševanje go¬
spodarske pomoči, trdi on, pomaga Sov¬
jetski zvezi prodirati v Azijo, Afriko in
na Srednji Vzhod. Vse članice NATO
se morajo strniti v skupnem naporu,
trdi Spaak, toda USA mora nositi naj¬
težje breme v tem naporu. Sovjetski
sputniki so zadnje opozori’o za to.

Raketna oporišča

Washington se pri svojem odklanja¬
nju povečanja gospodarske pomoči azij¬
skim in afriškim državam opira na ra¬
ketna oporišča NATO, ki naj bi bila pr¬
vi odgovor na sovjetsko nadmočnost v
medcelinskih raketah. Kratkoletne hi-
drogenske rakete morejo z oporišč v Za¬
hodni Evropi in v Turčiji zadeti ZSSR
na kateri koli točki njenega ozemlja.
Toda vlade držav, na katerih ozemlju so
oporišča zgrajena, ne morejo predati
kontrole nad temi oporišči, zlasti ker
gre za vprašanje atomske vojne, ne da
bi v svojih parlamentih naletele na re¬
sne notranje politične probleme. Zato
bodo te države na pariški konferenci
NATO zahtevale od USA nove velike
koncesije in zagotovila, ki pa jih Eisen-
hower brez odobritve ameriškega kon¬
gresa sam ne bo mogel dati.

Udarnost NATO na kocki

Evropa veliko pričakuje od. NATO
konference. Težava bo z USA, ker Ei-
senhower ne bo imel prostih rok v vseh
problemih, zlasti ne glede vprašanja de¬
litve ameriških atoniskjh izsledkov med
ostale zaveznike. Tt^dije nujen problem,

ki ga mora NATO na tej konferenci re¬
šiti, povsem drugačen, kako si ga mno¬
gi predstavljajo. Predlogi o novi politič¬
ni strukturi NATO, n. pr. ne jemljejo v
poštev dejstva, da tozadevni Svet NA¬
TO, čigar naloga je posvetovanje in
koordinacija politike te organizacije,
že obstoja. Posvetovanja med posamez¬
nimi članicami NATO pa so bila do da¬
nes največja ovira za uspešno akcijo te
organizacije, kajti celo atomska protio¬
fenziva proti napadalcu je po pravilni¬
ku NATO nemogoča brez tozadevnega
enoglasnega sklepa držav-članic. Ta pra¬
vilnik dejansko zmanšuje udarnost NA¬
TO.

Premalo vojakov

Vrhovni poveljnik NATO, ameriški le¬
talski general Norstad, je pričel izdelo¬
vati načrte za novo strategijo te or¬
ganizacije. Toda je malo verjetno, da
bi bili načrti dokončno pripravljeni do
pariške konference. Potrebna bo zato,
morda v februarju prihodnjega leta, po¬
sebna konferenca zunanjih ministrov, ki
bo razpravljala o minimalnih vojaških
silah, ki bi jih potreboval NATO za no¬
vo strategijo raketne vojne.

Veliko nezadovoljstvo mod članicami
NATO povzroča britansko zmanjševa¬
nje oboroženih sil. Evropske članice ho¬
čejo povečanje obrambnih sil te organi- j membo satelitskih in raketnih progra-
zacije. Toda britanska vlada ne more mov? Kritiki trdijo, da so njegovi go¬

šča, predno bo mogla računati na učin¬
kovit atomski protinapad.

Vojaški strokovnjaki, kljub veliki na¬
sprotni propagandi, še ne podcenjujejo
odločilne vloge letal, ki jih vodijo piloti,
v prihodnji vojni. Nikakor niso manj¬
vredna od raket. Ameriška letalska sila
bo zato v kratkem pognala v hitro pro¬
dukcijo nov atomski bombnik WS-110,
ki ga bo gnalo povsem novo kemično go¬
rivo. Ta bombnik bo letel v višini 30.000
metrov s trikratno nadzvočno brzino ter
bo zaradi človeka, ki ga bo vodil, imel
večjo spretnost in točnost zadetka ka¬
kor katera koli sedanja raketa.

Problem republikancev

V ponedeljek, 25. t. m., je senatni pod¬
odbor za pripravljenost ameriških voja¬
ških sil, ki ga sestavlja sedem najvpliv¬
nejših senatorjev pod vodstvom senator¬
ja Lyndona Johnsona, začel s proučeva¬
njem raketnega napredka USA in ZSSR.
Sklenili so, da bodo to preiskavo izvedli
hitro in mirno. Toda političnih prepirov
ne bodo mogli preprečiti.

Za rešitev svojega prestiža bodo mo¬
rali republikanci odgovoriti na vpraša¬
nje: Zakaj je Eisenhower trdil ameriške¬
mu narodu in zaveznikom, da je vise v
najlepšem redu z varnostnimi načrti,
mesec dni pozneje pa je pozval kongres
na večje dajatve za oborožitev in spre-

PRESIDENTE GENERAL ARAMBU-
RU VISITARA A BOLIVIA

Hace unos dias se anuncio que de co-
mun acuerdo con el gobierno bolivia-
no se habra fijado el dia 5 de diciembre
proximo para la inauguracion de la li-
nea ferrea Yacuiba-Santa Cruz y que
el general Aramburu emprendera viaje
el 4 de ese mes.

Como consecuencia de las dificultades
que han surgido para la ©onclusion de
los trabajos, el gobierno de aquel pais
comunico el acto debia sufrir un retra-
so de alrededor de diez dias.

El general Aramburu ha dispuesto en
principio que el viaje se efectuara el
19 de diciembre para arribar a Santa
Cruz de la Sierra el 20. Ese mismo dia
se trasladara a La Paz, para regresar
a esta Capital el 22.

spremeniti svoje politike zaradi težkih
finančnih razmer, v katere je otok za¬
šel. Vzdrževanje britanskih vojaških sil
v Zah. Nemčiji stane Anglijo letno 165
milijonov funtov šterlingov, kar je 75
milijonov več, kakor pa je vzdrževanje
vojske na britanskem otoku. Zah. Nem¬
čija plačuje svoj delež za brit. vojsko na
svojem ozemlju v višini 50 milijonov
funtov šterlingov letno. Bonn plačuje
ta davek v upan T u, da bo prepričal Lon¬
don, da bo obdržal svoje čete v Nemči¬
ji kot del osrednje strateške rezerve
NATO. Nadalnje zmanjšanje britanske
vojske v Nemčiji za 50.000 mož bo spra¬
vilo iz ravnotežja ang’eško udarno silo
na evropski celini. Zah. Nemčija bo do
aprila prihodnjega leta postavila na no¬
ge sedem svojih divizij.

Sac

Na zadržanje Eisenhowerja na konfe¬
renci NATO v Parizu do ostalih članic
NATO pa bo vplivala cela vrsta zunanje
in notranjepolitičnih problemov, pred
katerimi se nahaja ameriška vlada. Od
kongresa zahteva še večje dajatve za
zgraditev še novih letalskih oporišč. Ve-
letrdnjave B-52 in B-58 ameriške stra¬
teške letalske sile (Strategic Air Com-
mand — SAC) so trenutno edino udar¬
no orožje proti ZSSR, ki ga USA že ima
na zalogi. To bodo tako dolgo, dokler ne
bo stekla na veliko produkcija kratkolet-
nih atomskih raket in dokler te rakete
ne bodo navozili na NATO oporišča oko¬
li ZSSR. Toda oporišča SAC v USA so,
kakor je vsem vojaškim strokovnjakom
jasno, kakor na d'ani, cilj št. 1 sovjet¬
skih medcelinskih raket. Zato bo morala
USA najprej razpršiti svoja SAC opori¬

re turbulent spirits” — “bolj srboriti-
mi duhovi” svojih hrvatslč^h in srbskih
kolegov. Tako ni mogel prodreti s svo¬
jim “stvarnim reševanjem problemov,
ki ga je stalno zagovarjal.”

“Prišel je konec vojne. Dr. Krek je od¬
klonil sodelovanje s Titom in se pri¬
družil beguncem, ki so v velikih množi¬
cah prihajali v tu : ino. Nemci so prega¬
njali Slovence, ker so bi’i protinaeistič-
ni, Tito jih je preganjal, ker so bili ka¬
toliški in protikomunistični z običajnim
in na splošno neutemeljenim razlogom,
da so “sodelovali z Nemci”. Zato je bi¬
lo beguncev, da se je zdelo, da ne bo
konca. V takem položaju je bila dr.
Krekova naloga silno težka in žalostna.”

Tako angleški poklicni diplomat Geor¬
ge Rendel o jug. begunski vladi, o Slo¬
vencih ter njihovem predstavniku dr.
Kreku.

Ob prikazu te knjige v clevelanski
Sloveniji je g. dr. Janež Arnež zapisal
ugotovitev: Ob zaključku teh vrstic se
človeku nehote pojavi ena misel, ki ra¬
ste iz tragike preteklosti in iz težav
sedanjosti: poštenost in modrost sta

verjetno precej važnejši kot pa ljudske
kafane za uresničenje tiste politike, ki
naj prinaša narodom “bonum commu-
ne”, blagostanje in zadovoljstvo”.

vori po te’eviziji tiho priznanje, da vla¬
da ni vedela za resnico o tozadevnem
sovjetskem napredku.

Skupna zunanja politika

Poziv na dvostrankarsko sodelovanje,
ki je prišel iz Bele Hiše, bolj odbija
kakor privlači demokrate. Demokrati
trdno stoje za Stevensonom, ki je si¬
cer pristal na sodelovanje z republikan¬
sko vlado, toda pod pogojem, da obdrži
svobodo kritiziranja Eisenhowerjevega
novonastajajočega satelitskega in raket¬
nega programa. V vrhovih demokrat¬
ske stranke smatrajo manever Bele Hi¬
še za poskus onemogočenja kritike. Vse
dotlej, dokler se sedanja republikanska
Vlada ni znašla v politični defenzivi, tr¬
dijo demokrati, tako dolgo ni prosila za
sodelovanje demokratske opozicije. Du-
llesove nedavne fonference z Achesonom
in drugimi politiki Trumanovega kova
predstavljajo pomenljivo spremembo li¬
nije zunanjega ministra, za katerega je
znano, da se je malo oziral celo na na¬
svete svojega lastnega štaba.

Nekaj Eisenhowerjevih govorov po te¬
leviziji ni odpravilo krize zaupanja, ki
je zajela ameriško prebivalstvo, zlasti
pa vodilne ameriške osebnosti. V Was-
hingtonu so vedno bolj prepričani, da
Eisenhowerjeva nesposobnost, da bi sa¬
memu sebi sledil in stalna zaskrbljenost
za njegovo zdravje, vedno bolj zmanj¬
šujeta njegovo avtoriteto. Nekateri re¬
publikanci, med njimi Nixon, ne najde¬
jo odgovora na vprašanje, kako si bo
Eisenhower mogel znova pridobiti vod¬
stvo nad kongresom, ali celo nad svojo
lastno stranko.

PREDSEDNIK GENERAL ARAMBU¬
RU BO OBISKAL BOLIVIJO
Pred dnevi je bilo objavljeno, da je po
dogovoru bolivijska vlada določila, da
bodo 5. decembra izročili v promet že¬
lezniško progo Yacuiba-Santa Cruz in
da bo general Aramburu odpotoval na
otvoritev te proge 4. decembra.

Zaradi deževja v zadnjem času se je
dogotovitev teh del zavlekla za kakih 10
dni. Zato je bolivijska vlada sporočila v
Buenos Aires, da je otvoritev omenjene
proge za toliko dni odložena.

Predsednik general Aramburu je v
načelu pristal, da se bo podal na obisk
v Bolivijo 19. decembra. V Santa Cruz
de la Sierra bo prišel 20. decembra.
Še istega dne se bo podal v bolivijsko
prestolnico La Paz, kjer bo ostal dva
dni. V Buenos Aires se bo vrnil 22. de¬
cembra.

Rok za prednaročila in predpla¬
čila za jubilejni Zbornik-Koledar
Svobodne Slovenije za leto 1958 je
podaljšan do vključno 8. decembra
t. 1. Samo do tega dne ga morete
dobiti po znižani ceni za 74 pesov.

IZ TEDNA V TEDEN

Na skupni seji v Damasku sta sirijski
in egipčanski parlament enoglasno po¬
zvala obe vladi, naj čim prej izvedeta
načrt o federalni zvezi Sirije in Egipta.
V načelu sta obe vladi odobrili načrt že
julija t. 1. Skupna bo obramba, gospo¬
darstvo, finance in kultura, na znotraj
pa bosta obe državi obdržali samostoj¬
nost.

Predsednik Indonezije Sukamo je ob¬
javil, da bo uporabila vlada silo proti
nizozemskim oblastem na Zahodni Novi
Gvineji, če bodo ZN odklonili zahtevo In¬
donezije o začetku pogajanja za priklju¬
čitev imenovanega otoka k Indoneziji.

Erich Ollenhauer, vodja zahodnonem-
ške socialistične stranke, je sprejel va¬
bilo Adenauerja na sestanek z njim, na
katerem naj bi se oba politika pogovo¬
rila o skupnem nastopanju v zahodno-
nemški zunanji politiki. Sestanek je bil
pretekli četrtek ter sta se sporazumela
v glavnih problemih zahodnonemške zu¬
nanje politike. Adenauer je hotel prido¬
biti socialiste za svoje nastope na pri¬
hodnji konferenci NATO v Parizu.

Tristo častnikov, vključno 42 admira¬
lov, generalov in maršalov, se je udeleži¬
lo večerje, ki so jo priredili na čast mar¬

šalu Montgomeryju za njegovo 70. let¬
nico. V septembru prihodnjega leta bo
šel Montgomery v pokoj. Večerje so se
udeležili visoki častniki 15 držav NATO
Montgomery je v zdravici dejal: “Mi,
Angleži, smo se borili že z vsemi naro¬
di, ki so v tej dvorani, z nekaterimi tudi
dvakrat.” Pri tem se je obrnil k nem¬
škemu delegatu, ki se je ostalim pridru¬
žil v burnem aplavzu k Montgomerjevi
zdravici.

kmalu zopet čil in zdrav, poroča agen¬
cija Tanjug. Na bolje se je Titu začelo
obračati, ko so v Moskvi objavili, da so
satelitski predsedniki, ki so se udeležili
proslave 40. letnice boljševiške revoluci¬
je, že podpisali skupno izjavo komuni¬
stičnega bloka o uspehih komunizma v
zadnjih 40 letih in o nadaljnjem skup¬
nem nastopanju za osvojitev sveta. Tito
se “zaradi bolezni” te proslave ni mogel
udeležiti ter je tja poslal Kardelja, ki
pa ni čakal podpisa skupne spomenice.

ZSSR in Egipt sta sklenila trgovsko
pogodbo, po kateri bo ZSSR dobavila E-
giptu raznih surovin in produktov v
vrednosti ok. 150 milijonov dolarjev. S
to pogodbo je ZSSR dobila popolno kon¬
trolo nad egipčanskim gospodarstvom.
Na drugi strani pa je istočasno USA po¬
darila Egiptu 600.000 dolarjev za razvoj
egipčanskega poljedeljstva. ZSSR in
krčevito borita za gospodarski in poli¬
tični vpliv v Egiptu.

Zahodnim velesilam naklonjena Saudi-
jeva Arabija je opozorila USA in An¬
glijo da bosta izgubili borbo za prija¬
teljstvo srednjevzhodnih držav, če ne
bosta hitro in učinkovito spremenili svo¬
je politike napram Izraelu.

Pariz je te dni središče hitrih in važ¬
nih konferenc med članicami NATO, ki
se pripravljajo na znamenito konferen¬
co NATO, ki bo sredi decembra prav
tam. V Parizu so se za pripravljalne
razgovore že sestali obrambni ministri
Francije, Zahodne Nemčije in Italije ter
razpravljali o problemu izdelovanja hi-
drogenskega orožja na evropski celini.

V glavni skupščini ZN so z glasova¬
njem odklonili sovjetske zahteve po po- Po novem načrtu ne bosta samo USA
večanju razoroževalne komisije. ZSSR je in Anglija imeli pravice do izdelovanja
zagrozila, da bo bojkotirala sleherno de- I hidrogenskega orožja. V Pariz je v po¬
lo za razorožitev, če ne ugodijo njenim nedeljek priletel na konferenco s fran-

zahtevam.

Dulles je objavil da bo USA tekom

coskim preds. Gaillardom brit. predsed¬
nik Macmillan ter sta se oba državnika

prihodnjega leta navozila v Zahodno pogovorila o problemu francoske borbe
Evropo večje število kratkoletnih raket, in pošiljanja orožja v Alžir, Francoski
Najkasneje do sredine 1959 bodo članice zun. min. Pineau in ameriški Dulles pa
NATO založene s tovrstnim orožjem. V sta o istih problemih razpravljala na
Kanadi je USA že napolnila vojaška konferenci v "VVashingtonu, ki je bila
skladišča z atomskimi raketami, ki bo pretekli četrtek. V soboto pa sta se v
razpostavljene vzdolž radarskega siste- Washingtonu sestala Dulles in zahodno-
ma, ki se razteza po kanadskih planja- nemški zunanji minister Von Brentano
vah, obrnjen proti severu za odbitje so- \  ter sta razpravljala o pojačanju organi-
vjetskega napada čez severni tečaj. j zacije NATO na decemberski konferenci
Titovo zdravje se zboljšuje ter bo I v Parizu.

Buenos Aires, 28. XL 1957

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

življenska šestdesetletnica kiparja Goršeta

Če je kakšen človek med nami, novi¬
mi izseljenci, vsem svojim soizseljen-
cem po širnem svetu dobro poznan,
simpatičen in ljub in nima nikjer nobe¬
nega nasprotnika, potem je to gotovo
kipar France Gorše. Bil je vedno do
skrajnosti iskren umetnik; bil je in je
še zdaj, ter bo vedno umetnik, ki črpa iz
duše svojega naroda, in je tako dober
in pošten človek, da ga mora vsakdo
spoštovati in čislati. Gorše je dograjen
človek in zato se ga spominjamo ob
življenskem jubileju še rajši kot bi se
ga ob kašni umetniški obletnici.

Pred šestdesetimi leti, točno 26. ki¬
mavca 1897, se je rodil v vasi Zamostec
pri Sodražici, nasproti romarske cerkve
Matere Božje pri ribniški Novi Štifti.
Po ljudski šoli je vstopil v ljubljansko
obrtno, kjer je končal kiparski (po¬
dobarski) oddelek. Prva svetovna voj¬
ska mu ni dovolila izpopolnjevanja
pač pa ga je uvrstila med vojake, šele
1. 1920 so se razmere toliko uredile, da
je mogel siromašni mladenič vstopiti na
zagrebško umetniško akademijo, zdaj pa
v šolo res velikega mojstra, kiparja
Ivana Meštroviča. V petih letih je aka¬
demijo končal in se mnogo naučil.

Sorodstvena zveza na zasedenem Pri¬
morskem in iskreno rodoljubje sta ga
po končani akademiji zvabili v zasede¬
no ozemlje, dasi bi takrat v jugoslovan¬
ski Sloveniji kipar Goršetovih kvalitet
lahko dobro izhajal. V težkih razmerah
je doli vzdržal šest let, pa jih ne bi,
če ne bi bil tako dober in potrpežljiv.
Ko se je vendar moral umakniti laške¬
mu pritisku, se je preselil 1. 1931 v Ljub¬
ljano in priredil tam razstavo svojih del.
že takrat je postalo očitno, da je Gor¬
še vrhunec sodobnega slovenskega ki¬
parstva in še bolj ge je to pokazalo ob
drugi razstavi 1. 1936. Zdaj so se naj¬
večji geniji slovenske umetnosti potego¬
vali za njegovo sodelovanje, naj ome¬
nim samo G. A. Kosa in Maleša. Gorše
je pri vseh priznanjih ostal skromen in
za vse ljudi prijazen prijatelj. Ko so pro¬
padla vsa prizadevanja za ustanovitev
slovenske visoke umetnostne šole —
Koroščeva smrt je napravila tej akciji
konec — je ustanovil takšno šolo Gorše
sam. Iz nje so izšli umetniki, ki so da¬
nes pomembni, prav posebej pa je Gorše
vzgojil naraščaj, ki je ustvaril kader za
poznejšo akademijo pod komunisti.

Ta veliki slovenski umetnik je vedel,
da je njegovo mesto pri tistih, ki so ma¬
ja 1945 zapustili domovino. Nikoli ni
krojil politike, čeprav je bil vedno pri¬
staš SLS, toda bil je idejni begunec, ver¬
ski in politični in — človečanski. Umet¬
nik kova akademskega učitelja ni samo
izvrševal v taboriščih priložnostnih za¬
časnih cerkvenih del, ampak je več kot
pet let podučeval risan'e pa umetnost¬
no zgodovino na slovenskih srednjih šo¬
lah po taboriščih in v Trstu, dasi bi po
svojem mednarodnem slovesu — njego¬
ve umetnine dičijo svetovno znane gale¬
rije — lahko nastopil višjo kariero tako
kot jo je n. pr. Zoran Mušič. V tem de¬
lu begunskih let . primerjamo Goršeta
lahko s Cankarjem in Pregljem in nju¬
nimi mohorskimi knjigami, v katerih
nista nikoli zatajila v sebi velikega u-
metnika. L. 1951 se je preselil v Cleve¬
land, kjer še sedaj živi.

Iz Clevelanda so ga povabili v Toron¬
to, da opremi tam novo slovensko cer¬
kev. Bilo je to eno največjih naročil,
kar jih je dobil modemi slovenski kipar
v zadnjem času. Pogoji niso bili dobri;
prvič je imel opremiti naš kipar cerkve¬
no arhitekturo, ki je nastala neodvisno
od njega; (v našem baroku, kjer so ki¬
parji opremljali cerkve, so sodelovali že
pri gradbi). Drugič so bili finančni po¬
goji revni, kar Goršeta ni motilo. Gor¬
še je vkljub temu ustvaril velike umet¬
nine, čeprav je včasih preveč upošteval
ljudski trenutni okus. Potrebno je samo
načeti razgovor o torontskih kipih s
prevzv. škofom dr. Rožmanom in takoj
se naš vladika razvnamejo v navdušenih
pohvalah za Goršetove umetnine.

Pa čeprav se je kipar v begunski in

pri ljudeh, ki v umetnosti niso podko¬
vani, daje spoštovanje; prav ta iskre¬
nost v njegovih umetninah pa pridobiva
vedno nove poznavalce modeme umet¬
nosti.

Gorše je velik in iskren človek. Tak¬
šen more ustvarjati samo pristno umet¬
nost. Takšna umetnost mora slednjič
prepričati vsakega človeka, ki za umet¬
niško- oblikovanje ni slep.

Gorše je silno uslužen človek. Ničesar
ne odreče. Tudi mi v Argentini smo
vedno znova deležni njegove darežljivo-
sti. Opreme in ilustracije v Zborniku,
prispevki k razstavam in loterijam
SKA, dobri nasveti k vsem umetniškim
problemom in iskreno prijateljstvo do
vseh naših kulturnih delavcev, pa še
razumevanje za vse naše tegobe, zani¬
manje za vsakega znanca, ki živi pod
južnim križem; vse to utrjuje naše pri-

zdaj v izseljenskih delih včasih nekako jateljstvo s tem velikim slovenskim ki-
sklenil k nižji zmogljivosti učencev pa k parjem, ki je res dika slovenskega iz-
slcromnejši zapopadljivosti naročnikov, seljenstva.

je vendar kot umetnik stalno rastel in | Bog, ki mu je France Gorše tako is-
še raste. Opozarjam na reprodukcije, ki kreno vdan, naj ga po vseh bogatih
jih je prineslo Meddobje III/1-2, v tej j darovih, s katerimi ga je odlikoval do-
zvezi pa na njegova predavanja o mo- j sle', spremlja tudi po njigovi šestdeset-
dernem kiparstvu v Clevelandu. Gorše letnici v njegovi osebni sreči, v oporo
je vedno na tekočem o tem, kar se v ki- j slovensk'm izseljencem in v slavo slo-
parskem svetu okrog njega dogaja, to- | venskega naroda, ki mu je eden največ-
da on hodi svojo občuteno in doživeto jih umetnikov.

pot. Nikoli ne krene za dnevno modo. | Mi pa mu pošljamo skromno vezilo:
In prav ta umetniška iskrenost mu tudi našo iskreno hvaležnost. M.M.

Slovensko žegnanje v Buenos Airesu

V nedeljo 24. nov. t. 1. je bila prva
obletnica, odkar je ljubljanski škof dr.
Rožman blagoslovil Slovensko hišo in v
njej Brezjanski Mariji posvečeno kape¬
lo. To obletnico so Slovenci v Buenos
Airesu proslavili s slovenskim žegna-
njem.

Slavnosti so se začele v soboto 23. t.
m. Na vrtu Slovenske hiše so pevski
zbori iz San Martina, San Justa in Gal¬
lus priredili pevski večer. Zbrane roja¬
ke je pozdravil g. direktor A. Orehar in
se jim zahvalil za udeležbo, želel je naj
bi bilo slovensko žegnanje praznik slo¬
venske požrtvovalnosti in vere v življe¬
nje sredi tujine.

Pevski večer so začeli pevci iz San
Martina pod vodstvom g. Vinka Klemen¬
čiča. Izvajali so naslednji spored: Vola¬
rič Kaj doni, Kramolc Lastovici (bari¬
ton solo g. A. Makek), narodno Lipa
(solo ga Marija Marinček in Ocvirkovo
Ena sama tiha roža.

Pevski zbor v San Justo vodi g. Šte¬
fan Drenšek. Za ta večer si je ta zbor
izbral tele pesmi: Ocvirkovo Bog in Slo¬
venija, Vogričevo Kaj ptici je, Adamiče¬
vo Zdravico in Premrlovo Slovensko pe¬
sem.

Slovenski pevski zbor Gallus je pod
vodstvom g. dr. Julija Savellija izvajal
Kemjakov Venček koroških narodnih
(moški zbor), Tomčev Narodni motiv,
Lajovčevo Napitnico, Vecchijevo Marga-
rita dai Corai (madrigal) in Tomčeve
Vlahe.

Zbrani rojaki so bili hvaležni požrtvo¬
valnim pevkam in pevcem, zlasti pa di¬
rigentom nastopajočih pevskih zborov,
da so jim s podanimi pesmimi pripravili
tako lep slovenski večer. Požrtvovalnost
članov omenjenih pevskih zborov je vse¬
kakor zaslužila večjo udeležbo, kakor je
pa bila.

V nedeljo, na obletnico blagoslovitve
Slovenske hiše in kapele, je imel g. di¬
rektor A. Orehar slovesno mašo, pri ka¬
teri je pel mešani pevski zbor iz Ramos
Mejia pod vodstvom g. Gabriela čamer-
nika. G. direktor Orehar je svojo pri¬
digo navezal na ned. evangelij, ki go- I mi stoli, je zadela sestra pok. duh. svet-
vori o sodnjem dnevu in veseljni sodbi, j nika Klemenčiča. Rojaki so nato ob do-
Naglašal je, da v stiski in potrebi člo- I bri postrežbi, za katero so skrbeli fan-
vek išče družbe in varnosti. Ena takih ' tie ter dekleta, v prijetnem pomenku
točk miru in varnosti je Slovenska hi- prebili skupno še nekaj ur, nakar so se
ša s kapelo in drugimi prostori. S tem, j razšli na svoje domove.

kar nudi, bo reševala lahko še dolge ro¬
dove slovenske krvi v tujini.

Popoldne je bila na vrtu Slovenske hi¬
še družabna prireditev. Bila je dobro o-
biskana. Proti večeru je bilo zbranih
okoli 600 rojakov. Na njej je govoril
biv. celjski župan g. dr. Alojzij Voršič.
Podal je poročilo o dosedanjem delu za
Slovensko hišo, omenjal pa tudi načrte
za bodočnost. Povedal je, da je zemlji¬
šče s hišo na Ramon Falconu bilo kup¬
ljeno 20. sept. 1954 ker je bilo treba
prejšnje prostore na Victor Martinezu
izprazniti. Stalo je 280.000 pesov. Ob
prepisu je bilo treba plačati 160.000 pe¬
sov, ostanek 120.000 pesov pa tri leta
pozneje, t. j. 29. sept. 1957 z 8%. To se
je tudi zgodilo. Postavitev sedanjih le¬
senih prostorov, ureditev dvorane, kape¬
le in ves inventar je stal 170.000 pesov.
Nabiralni akciji sta bili dve. Prva leta
1954 je dala $ 178.930, druga leta 1956
pa $ 238.445. Akcijo za nakup prostorov
na Ramon Falconu in postavitev ter u-
reditev Slovenske hiše je začel in jo ves
čas vodi g. direktor A. Orehar.

Glede načrtov za bodočnost je ome¬
njal, da bo nujno treba postaviti dvora¬
no in sicer v sprednjem delu zemljišča.
Bo nekoliko poglobljena. Nad njo bo ka¬
pela v izmeri 15 x 20 m. Nad dvorano
so zamišljeni tudi prostori za društva
in razne ustanove.

Svoja izvajanja je g. dr. Voršič za¬
ključil z zahvalo vsem rojakom, ki so že
doslej prispevali za nakup prostora na
Ramon Falconu in za ureditev Slovenske
hiše. Prosil jih je naj v te namene pri¬
spevajo še naprej, ker bodo s temi pri¬
spevki gradili dom sebi in svojim otro¬
kom.

V večernih urah so bili izžrebani raz¬
ni dobitki. Glavni dobitek, mizo s šesti-

Vprašanje vojne škode

Kakor čujemo, vlada med prizadeti¬
mi neko nepočakano razburjenje zaradi
vojne škode, zato naj tu v kratkem
pojasnim zadevo.

Vprašan'e vojne škode se rešuje z mi¬
rovno pogodbo. Kčh mirovne pogodbe s
celotno Nemčijo še ni, zato se tudi to
vprašanje ne more še v celoti rešiti.

Ko pa se je Zapadna Nemčija poga¬
jala s Titovo Jugoslavijo g’ede tega,
da bi prejela Jugoslavija nekaj na ra¬
čun reparacij, je stopil dr. Pešelj v
Washingtonu potom nemške ambasade
v posredno zvezo z nemškimi vladnimi
krogi z vprašan 'em, če bi bila priprav¬
ljena Zapadna Nemčija plačati sloven¬
skim beguncem, ki .so utrpeli od Nem-
e'je vojno škodo, tudi nekaj na račun
plačila vojne škode. Dr. Pešelj je dobil
pojasnilo, da bi bila nemška vlada pri-
pravjena na prostovoljni podlagi pla¬
čati nekaj vone odškodnine organizi¬
ranim skupinam. Zaradi tega smo slo¬
venski begunci ustvarili tozadevno or¬
ganizacijo pod imenom “Scciety for Pro-
tection of Yugoslav — Slovenian Clai-
mants”...

Ko je potem Zapadna Nemčija napra¬
vila dogovor z Jugoslavijo in je plačala
tudi nekaj na račun vojno škode, je —

kakor se zdi — uplahnila tudi volja, da
bi kaj dala na račun vojne škode slo¬
venskim beguncem.

Med tem časom pa je 29. junija 1956
izšel nov zakon Zapadne Nemčije, ki
urejuje plačilo vojne škode onim, ki so
bili preganjani po nemških nacistih. V
smislu tega zakona bi prišli v poštev
oni Slovenci, ki so bili kako preganja¬
ni od nemškega okupatorja zaradi svo¬
jega nasprotnega prepričanja in dela
proti nemškemu nacionalsocializmu ali
če so bili preganjani zaradi svojega
verskega prepričanja.

Da pride na jasno, kako je s tem
vprašanjem, je v letošnjem poletju od¬
šel naš zastopnik dr. Branko Pešelj sam
osebno v Nemčijo. V svojem pismu z
dne 19 sept. 1957. je pojasnil, kaj je tam
zvedel. Tako le piše:

“Bil sem v Bonnu in Trierju, kjer
sem se razgovarjal s pristojnimi faktor¬
ji. V Bonnu s šefom pravnega oddelka
v zunanjem ministrstvu, dr. Buchom, v
Trierju pa z zastopnikoma Restitution-
samta gg. Jožefom Lišmannom in Han-
sem Kleinerjem.

Glavno, kar sem zvedel, je, da se tož¬
be Slovencev v skupnosti ne bodo spre¬
jemale, marveč le vsaka posamezno. To

ZASLUŽENA KRITIKA

(3)

Nadaljevanje govora predsednika ro¬
munske delegacije na Skupščini zasuž¬
njenih narodov v New Yorku 3. X. 57
biv. predsednika romunske vlade Con-
stantina Visoianu-ja.

Strah vodi v pogubo

Političnim vodjem svobodnega sveta je
uspelo, da so tako zelo prestrašili svo¬
je lastne narode pred atomsko vojno, da
so ti narodi začeli slutiti nevarna tve¬
ganja v vsaki diplomatski potezi. Ti
narodi so prišli tako daleč, da ne more¬
jo videti nič drugega kot pasiven mir na
eni strani, na drugi pa vojno z vsemi
posledicami atomskega razde'anja. Ob¬
širno posredno področje delavnosti, ki
leži med vejno in strahopetno nedela¬
vnostjo, ie kakor da bi zgini’o iz zapad¬
ne politike.

Pa ravno v tem širokem področju je
polje za iniciativo in manevriranje.
Sovjetska Rusija ima dejansko prosto
polje, da razvija syojo iniciativnost ne¬
ovirano po svoji volji. In kamorkoli po¬
gledamo, vidimo, da Sovjetska Zveza
neizprosno temeljito izkorišča to stan'e.
Sedaj je začela groziti z vojno in izkori¬
šča prav tisto stanje strahu, v kakršno
so speljal' narode njihovi lastni politič¬
ni vrdite'ji.

Mi moramo biti sigurni, da Kremelj

dobro pozna posledice, ki bi jih zanj
imela atomska vojna. Pa kljub temu,
da se tega zaveda, vendar ga vidimo, da
manevrira z največjo predrznostjo prav
v posrednem področju med vojno in mi¬
rom, kot da mu ni prav nič mar za po¬
sledice. Dejansko je danes samo Sovjet¬
ska Rusija tista, ki dela politiko s sta¬
lišča moči. O tem stališču so zapadne
demokracije veliko govorile v vseh mi¬
nulih letih, toda nikdar niso nič sto¬
rile.

Da, tako daleč smo, da se proti Sov¬
jetski Rusiji ne borimo niti z miro¬
ljubnimi sredstvi več. V sedanji po¬
litični in psihološki borbi, v tem dina¬
mičnem soobstoju, kakor imenujejo
pojav sovjetski pisci, pa Sovjetska Ru¬
sija še daleč ni neranViva. Toda vse
ji prizanaša, kamor se obrne, vse se ji
ogne. Previdnost, previdnost, pravijo,
je boljša kot hrabrost. Pa je previdnost
zapadnih zaveznikov šla tako daleč, da
je Sovjetska Rusija postala prvo-borec
preti kolonializmu in proti imperializ¬
mu, čeprav prav ona izvaja najbol' div¬
ji kolonializem in najbolj očividen im¬
perializem.

Zahtevajte osvobojenje
Kakšno močnejše in bolj primemo
miroljubno sredstvo pa imajo zapadre
demokraci e proti Rusiji kot, da jo ob¬

tožijo javno, naravnost, nedvomno in u-
radno, da je podjarmila deset evropskih
držav in narodov. Kakšno mimo sred¬
stvo bi mog’o biti še bolj mimo, še
bclj pravično, bolj primemo in bolj u-
činkovito, kot če bi predložili prav to
vprašanje Društvu Narodov, tej tribuni,
ki jo sovjeti sami izkoriščajo s tolikim
cinizmom in vnemo?

Toliko let se mi, ki smo tukaj, trudi¬
mo, da bi prepričali velike zapadne de¬
mokracije, da imajo naši narodi pravico
in da bi bilo v interesu zapadnih demo¬
kracij samih, da spravijo to vprašanje
pred Društvo Narodov. Leto za letom
naletimo na isto obotavljanje in vsako
leto ras pitajo z istimi “modrimi” na¬
sveti in razlagami. Nasprotno pa Sovjet¬
ska Rusi'a ne kaže prav nikakega take¬
ga obotav’janja in take “modrosti” na-
pram zapadnim demokracijam. In po¬
sledica je, da se njeno gospodstvo širi
vse dalje in da pronica vedno dalje in
globlje.

Toda naši narodi ne bodo popustili.
Njihova pravica ne bo umrla. Navajeni
so boriti se za neodvisnost in svobodo
skozi sto’etja. Naša zgodovina je gan-
1 iv popis napora in žrtve. Napadali so
i nas mnogi mogočni imperiji, zaprljevali
! so nas mnogi drugi, pa so naši narodi
vztrajali ra svoji zemlji, zaupa’1 v Bo¬
ga in si krčili pot živ jenja skozi stolet¬
ja.

Tepli so nas in poniževali, toda naših
src niso mogli zlomiti. Veliki domolju¬
bi vsakega naših narodov so tudi v pre¬
teklosti hodili po mrzlih in neprijetnih
potih begunstva. Res je sicer, da so v
prešnjih časih našli več razumevanja
v zapadnih deželah. Bili so to časi, ko
je bila vest svetovne javnosti še bolj
občutljiva kot je dandanes. Bili so to
časi, ko je krivičnost vzbujala ogor¬
čenje. Tedaj bi morda naša Skupščina za¬
sužnjenih narodov mogla doseči kaj več,
kot more dandanes. Tedaj bi podjar¬
mljenje deseterih evropskih dežel po¬
menilo tragedijo, ki je ne bi prenesla
nobena svobodna vest. Morda je v ti¬
stih časih bila civilizacija bolj globoko
zasejana kot v našem nesrečnem času.
Ljudje so tedaj vsaj verovali v nespre¬
menljive VTednote in so bili ponosni na
svoje prepričanje. Tedaj so zapadne
dežele bile bolj čuječe in so bolj tenko-
I vestno čuvale svoje lastne koristi kot jih
danes.

| Prav zato, v brk nasprotujočim okol-
nostim sedanjega našega časa, je tem
j bolj sveto naše poslanstvo, poslanstvo
i Skupščine zasužnjen'h narodov. Posve-
| tih smo svoje moči borbi za svobodo in
i neodvisnost naših dežel in hočemo slu¬
žiti temu poslanstvu z vsemi svojimi
j mo*mi. Ko tako služimo svojim lastnim
I narodom, s’už'mo tudi celemu svobod-
I nemu svetu. (Konec)

ARGENTINA

V zunanjem ministrstvu so diplomat¬
ski predstavniki enajstih evropskih
držav podpisali z Argentino sporazum o
plačilu njenih dolgov tem državam.

Vlada je pomilostila 92 biv. peroni-
stičnih poslancev in senatorjev proti ka¬
terim je bila v teku preizkava zaradi
izdaje domovine. Med pomiloščenimi pe-
ronističnimi poslanci je med drugim tu¬
di zadnji predsednik razpuščene peroni-
stične stranke Alejandro Leloir.

Od vlade postavljeni odbor za likvida¬
cijo tiskarskih podjetij in listov, ki se
jih je posluževal prejšnji peronistični re¬
žim, zaključuje svoje delo in prodaja po¬
samezne liste in tiskarne. Za nakup po¬
sameznih listov so ponekod nameščenci
dotičnih podjetij ustanovili posebne
družbe ter so kupili liste za visoke znes¬
ke. Tako je bil te dni prodan buenosai-
reški popoldnevnik Critica za 78 milijo¬
nov pesov s pripadajočo tiskamo.

V Buenos Airesu je prejšnji teden za-
zasedal deseti medameriški kongres od¬
vetnikov. Na plenarnih sestankah so go¬
vorile odlične osebnosti ter pravni stro¬
kovnjaki iz posameznih držav. Tako o
vprašanjih azila za politične emigrante
kakor tudi o zaščiti demokracije v vsem
javnem življenju ter nastopanju proti
totalitarističnim režimom.

je, da mora vsak tožitelj posamezno do¬
kazati, zakaj je bil preganjan, in če
more dokazati, da je bil preganjan za¬
radi političnih razlogov, bo prejel pla¬
čilo odškodnine za bivanje v taborišču,
zaporu, ilegali, in tako dalje. Zaradi te¬
ga moramo paziti, da vsak poedinec v
svoji tožbi navaja, da so ga Nemci pre¬
ganjali kot političnega nasprotnika na¬
cistov, ni pa dovolj, če dokazuje, da je
bil zaprt (preganjan), ker je Slovenec.

Druga stvar je vprašanje eventuelne-
ga povračila vojne škode članom našega
društva. Tu v zakonu ni podlage za ka¬
kršnokoli tožbo za plačilo čiste vojne
škode, ali rečeno mi je bilo, da vsa vra¬
ta še niso zaprta in da je v načelu mož¬
no razgovarjati se glede tega, da se
popravi krivica na podlagi moralnih
razlogov, ne pa na podlagi kakih zako¬
nitih obvez. Mislim pa, da da za take
razgovore še ni prišel čas.

Za sedaj sprejemajte tožbe (prijave)
poedineev z dokazi, da je bil prijavnik
preganjan kot političen protivnik... ”

Tako dr. Pešelj.

Iz tega je razvidno sedanje stanje:

Prijave za plačilo vojne škode v smi¬
slu zakona iz 1. 1956 naj vlože le oni,
ki morejo dokazati, da so bili od Nem¬
cev preganjani zaradi svojega politič¬
nega nasprotovanja nemškemu nacional¬
socializmu ali pa zaradi svoje vere in

etovnega nazora. Rok za prijavo je po¬
daljšan do 1. aprila 1958. Za izven-
evropejske pokrajine je pristojni urad,,
ki o tem odloča — Restitutionsamt in
Trier, Deutschland, vsak naj vloži pri¬
javo osebno pri nemškem konzulatu,
kjer dobi potrdilo, da je vložil prijavo.

Kdor ni bil preganjan, naj ne vlaga
kakih prijav, ker bi bilo to le prazno
delo.

Glede vojne odškodnine za one, ki
niso bili preganjani, bo naše društvo še
naprej skušalo zasledovati ves 1  razvoj
vprašanja. Tu more nekaj narediti le
skupna organizacija. Zahtevati plačilo
za napravljeno vojno škodo more le o-
na država, na katere teritoriju je bila
ista storjena, torej za nas le vlada Ju¬
goslavije. Možno pa je, da bi organizi¬
rana skupina beguncev mogla tu kaj
uspeti. Ko bo prišlo na vrsto to vpra¬
šanje, bo odprta pot, da nas bo pri tem
zastopala ali ona država, katere držav-
ljni smo sedaj, ali pa naša organizira¬
na skupnosti.

Vsaka nepočakanost in nervoza
prizadetih pa le škoduje temu delu .in
našim naporom.

Clevelafnd, U.S.A., 15. novembra

1957.

Društvo za varstvo jugoslov.-slovenskih
zahtevnikov

M. šikerbec, predsednik.

*

DOPOLNILO

Kdor bi od tistih, ki so bili prega¬
njani po nacistih, hotel vložiti prijavo
po odvetniku v Nemčiji in ga ne bo sam
iskal, naj pošlje svojo prijavo na na¬
slov Heinrich Zucker, Berlin W.15, Diis-
seldorferstrasse 48. Podrobne informaci¬
je glede prijave dobi vsako soboto v
Slovenski hiši v upravi Svobodne Slo¬
venije od 11.30 do 12. ali pa na pisme¬
na vprašanja po pošti na upravo Svo¬
bodne Slovenije.

Priporočamo, da naj vsi tisti, ki so
bili preganjani pa nacistih, napravijo
svoje prijave na konzulatu ali po odvet¬
niku še v decembru 1957.

Buenos Aires. 28. XL 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Ihmce iz Sfmenije^

Mariborski škof dr. Maksimilijan Dr¬
žečnik je na praznik Vseh svetnikov
slavil srebrnomašniški jubilej. Jubilat
se je rodil 5. okt. 1903 v Ribnici na Po¬
horju. Njegov starejši brat Jože je kot
bogoslovec leta 1923 s tremi duhovniki
utonil ob nesreči v narasli Dravi. Dve
leti po tej nesreči je sed. škofg izgubil
svojo mater, ki ni mogla preboleti smr¬
ti svojega sina Jožeta. Očeta je izgubil
med vojno. Po maturi leta 1924 je vsto¬
pil v marib. bogoslovje. V njem je štu¬
diral dve leti, nato pa bil eno leto pri
vojakih. Po odsluženju kadrskega roka
ga je ted. lavant. škof dr. Karlin poslal
nadaljevat študije v Germanicum v Rim.
Leta 1930 je na papeški univerzi napra¬
vil doktorat iz modroslova, dve leti po¬
zneje pa je bil posvečen v duhovnika.
Študije je v Rimu končal leta 1934. Po
vrnitvi domov je bil dve leti kaplan v
Celju, zatem dve leti prefekt v škofij¬
skem malem semenišču v Mariboru, na¬
kar se je podal znova v Rim ter postal
še doktor teologije. Po vrnitvi v Maribor
je bil imenovan za podravnatelja bogo¬
slovja ter za profesorja za moralno in
socialno modroslovje. Med vojno so ga
nacisti pregnali na Hrvatsko. Zagreb¬
ški nadškof ga je nastavil za kaplana
v župniji Visoko v Hrvatskem Zagor¬
ju. Po letu 1945 je v Ljubljani skrbel
za bogoslovce lavant. škofije, obenem
pa je na teol. fakulteti predaval stari
zakon. Leta 1946 je bil imenovan za la-

=S=

15 o v '- :V i ■' ~

vant, pomožnega škofa. V marib. stol¬
nici je bil posvečen 15. dea, 1946. Po¬
svetil ga je lavant. škof dr. Tiran'ilJ To¬
mažič, soposvečevalca sta pa bila beo¬
grajski nadškof dr. J. Ujčič in zagreb¬
ški pom. škof dr. J. Lach. Držečnikovo
škofovsko geslo je: Bog z vami in nje¬
gova mati.

Za novega jugoslovanskega poslanika
na Dunaju je Tito imenoval Jožeta Zem-
ljaka. Dosed. jug. poslanik na Dunaju
dr. Radivoj Uvalič je prestavljen v Pa¬
riz.

Občinski odbor v Kranju je že letoš¬
njo jesen začel izvajati odlok o refor¬
mi šolstva. V smislu zakonskih določil
so ukinili nižjo gimnazijo in prcosnova-
li osnovne šole. Nove šole, v kate Ife^ra-
ja pouk 8 let, ne smejo imeti ve3rkft500
do 600 učencev ali 16 do 20 oddelkov.

Pri kopanju gline na Pragerskem so
delavci nalateli na 300 kg letalsko bom¬
bo. Samo srečnemu unakljpčju je pripi¬
sati, da letalska bomba pH^I&mk* • ba-
gerja, s katerim koljejo giboni eks¬
plodirala. J 1

Pri Sv. Križu pri Litiji Je »nu Vernih
duš dan umrla ga Frančiška Kotar, ma¬
ti Ivana Kotarja, župnika .natgRaki pri
Krškem. Pokojna j^jfcgla velikailltabrot-
nica vseh potrebnih, zlasti je vsak du¬
hovnik našel v njeni gostoljubni hiši
drugi dom. Pogrefnje* obitede je opravil
domači župnik Alojzij 'žpn olj asistenci
sosednje duhovščine. Ob grobu je imel
tudi poslovilni govor.

Fant, ne veš kaj bi svojemu de¬
kletu podaril za Miklavža?

Povemo Ti, da ga ni lepšega da¬
rila kot je jubilejni

ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE

za leto 1958

Izredno lepa knjiga, tiskana na
naj finejšem papirju. Obsega 288
strani in nad sto lepih ilustracij.

V prednaročilu in predplačilu do
8. decembra t. 1. stane samo 75 pe¬
sov.

Umrli so. V Ljubljani: Silva Zupan¬
čič, roj. Keber, učiteljica, Ivana Lam¬
pret, upok. Tob. tovarne, Franc Ocvirk,
upok., Jakob Burger, upok., Ivan Dolenc,
ključavničar, Rudolf Špindler, inšpektor
drž. žel. in hon. prof. v p., Frančiška
Friškovic, roj. Flore, vdova po žel. zvan.,
Tone Arko, kontrolor, Sabina Brici,
Margareta Tancik, roj. Sovdat, Marija
Logar, roj. Starman, Ema Fister, vdo¬
va biv. mesarja in gostilničarja, Jožef
Vogelnik in Zdenko Lokar, trgovec v
Trstu, Janez Čekada, sk'adiščnik na Vi¬
ču, Marija Čeh, roj. Maurič na Viču,
Milena Žagar v Stari Loki, Peter Pintar,
pos. v Praprotnem, Rudolf Finke v
Škofji Loki, Joško Majhen v Šmarju
pri Jelšah Janez Maležič, absolvent
arhitekture v Ribnici na Dol., Franči¬
ška Hrome v Snebarjih, Helena Slivni-
kar v Slovenj grad-cu, Anton Kretič, po¬
lic. upok. v Mariboru in Melhijor Kat-
nik, rudn. obratovodja v p. v Kromber¬
ku.

KDO BO DELEŽEN VELIKEGA
NAGRADNEGA ŽREBANJA
OB DESETI OBLETNICI
SVOBODNE SLOVENIJE?

1. ) Vsi dosedanji naročniki Svobodne
Slovenije v Argentini, ki bodo imeli
pravočasno urejeno naročnino za vsa le¬
ta, odkar so začeli prejemati list, pa do
konca leta 1957. — Od teh bodo tisti, ki
so naročniki vsaj pet ali več koledar¬
skih let dobili 5 številk za žrebanje, ti¬
sti, ki so naročniki štiri leta, bodo pre¬
jeli 3 številke; naročniki dveh let 2
številki in kdor je naročnik samo zad¬
nje koledarsko leto to je leto 1957 —
in to vse leto — bo dobil 1 številko za
žrebanje.

2. ) Vsi novi naročniki, to je tisti, ki
so se ali se bodo priglasili kot naročni¬
ki lista v letošnjem letu in so ali bodo
plačali odgovarjajoči del naročnine za
tekoče leto in celoletno naročnino za le¬
to 1958; vsak teh bo dobil 1 številko za
žrebanje.

3. ) Vsi, ki bodo plačali za tiskovni
sklad Svobodne Slovenije vsaj 100 pe¬
sov. Prejeli bodo toliko številk za žre¬
banje, kolikokrat sto pesov bodo plačali
za tiskovni sklad. To pa so lahko stari
naročniki ali novi, ali pa taki, ki niso
bili in niso naročniki.

4. ) Vsi dosedanji naročniki, ki bodo
plačali naročnino za leto 1958 v znesku
140 pesov.

SLOVENCI V

BUENOS AIRES u ‘ *

Trinajsti kulturni večer *

Slovenske kulturne akcije je bil v so¬
boto dne 23. novembra 1957 v salonu
Bullrich. Predaval je dr. Vinko Brumen
in je prireditev bila izvedena v okviru
filozofskega odseka. Tema: Nadarjenost
in izobrazba.

Predavatelj je snov zajel zelo obsežno
in je mogel na tem večeru obdelati sa¬
mo prvi del. Govoril je o nadarjenosti.
Najprej je pojasnjeval psihološko stran
problema, v drugem delu pa dejansko
pint, kakor se kaže v življenju. Opozo¬
ril je, kako se je sodobna znanost okoli
vprašanja začela razvijati šele nekako
na pragu tega stoletja in rodila vrsto
psihologov — znanstvenikov, ki so za¬
sloveli kot svetovne kapacitete. Ven¬
dar je v zadnjem času napredovala ta
veja znanosti zlasti v Združenih državah,
kjer je izvajanje tekstov postalo naj¬
bolj razširjen«.

V drugem delu predavanja je orisal
problem v njega zvezi z dnevnim živ¬
ljenjem. Kako se uveljavlja nadarjenost,
talentiranost in kako genialnost? Ži¬
vahnost prikazovanja so povečevali šte¬
vilni primeri iz zgodovine in tudi iz se¬
danjosti.

Dvorana je bila tokrat polno zasede¬
na, navzočih je bilo nad 60 ljudi — pač

ARGENTINI

dokaz, kako je bil predmet večera pri¬
vlačen, po’eg tega pa tudi ime predava¬
telja — strokovnjaka na tem polju. Po¬
slušalci so se mu z obilnim ploskanjem
zahvalili, v debati pa se je potem osvet¬
lilo še več misli in naziranj. Vsekakor
je bil to eden najbolj uspelih večerov
SKA v tej sezoni.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Mihaela
Kocimana in njegove žene ge Ive, roj.
Škulj se je 12. novembra 1957 rodil sin¬
ček Mihael. V nedeljo 17. nov. je bila
krščena v stolnici v San Isidru Kristina
Lojzka, hčerka g. Lojza Dragan in nje¬
gove žene ge Darinke, roj. Jereb iz Bou-
logne. Krs.il jo je g. Lojze Legan, bo¬
trovala sta pa g. Jože Žgajnar in nje¬
gova žena ga Jožefa iz San Justa. Sreč¬
nim družinam naše Častitke.

Poroke. V soboto 16. novembra sta
stopila pred oltar v župni cerkvi Svete
Družine v Saavedri v Buenos Airesu g.
Lojze Šilar iz Stražišča pri Kranju in
gdč. Elba Solari. Poročil ju je čg. Al¬
bin Avguštin, za priči sta pa bila ženi¬
nov brat Ivan Šilar in nevestina mati
ga Solari. Na svatbi je bilo veliko slo¬
venskih fantov in deklet, ki so ženito-
vanje povzdignili z lepim slovenskim
petjem. V soboto dne 23. novembra 1957
sta se pa poročila v baziliki sv. Jožefa

t Jože Mavrič

V sredo 20. nov. 1957 je rojake po
slovenskih naseljih na področju Vel. Bs.
Airesa močno presenetila novica, da je
v nemški bolnišnici v Bs. Airesu umrl
od kapi zadet Jože Mavrič, v domovini
banovinski računski inšpektor, v Argen¬
tini pa lastnik trgovine z železnino v
Villa Libertad v občini San Martin.

Rajni Jože Mavrič je bil primorski ro¬
jak. Rodil se je 26. oktobra 1897 v Čr¬
ničah pri Gorici. Gimnazijo je študiral
v Gorici ter v škofovih zavodih v Št.

Vsak teden ena

OJ, DOBERDOB. OJ DOBERDOB

Oj Doberdob, oj Doberdob,
slovenskih fantov grob!

Kjer smo kri prelivali
za svobodo, domovino,
kjer smo mi pokopali
slovenske fante.

Aj Doberdob, slovenski grob!

Oj Doberdob, oj Doberdob,
ti naših fantov grob!

Kjer se mi bojevali,
svojo kri prelivali,
da svobodni bi vstali
iz robstva tesnob.

Oj Doberdob, oj ti naš grob!

Vidu. Po maturi se je vpisal na ljb. u-
niverzo. Rad bi študiral pravo, pa ga
zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel
dokončati. Zato je vstopil v službo naj¬
prej pri poštni upravi, nato pa na biv.
vel. županstvo odn. pozneje na banovi¬
no, kjer je nazadnje zavzemal položaj
računskega inšpektorja in revizorja za
Dravsko banovino.

V Ljubljani se je leta 1926 poročil z
go Apolonijo Marolt. Z njo si je za Be¬
žigradom ustvaril tudi prijeten družin¬
ski dom, v katerem so se jima rodili
otroci Rožka, Marko, Jože in Metod. Za
Bežigradom se je rajni Jože Mavrič ži¬
vahno udejstvoval v farnih prosvetnih
organizacijah, zlasti pa pri socialnih or¬
ganizacijah in ustanovah. Mnogo je po¬
magal tudi pri obnovi stare cerkve sv.
Krištofa in ustanovitvi ter ureditvi no-
i ve župnije sv. Cirila in Metoda. Ves čas
j je bil tudi član K A.

v Buenos Airesu g. France Krištof in
i gdč. Štefka Petrič. Priči sta bila ženi¬
nov brat g. Janez Krištof in nevestin
oče g. Janko Petrič. Poročil ju je pa č.
g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj. Poro¬
čila sta se tudi g. Jorge Colombino in
gdč. Evica Verbič. Novoporočencem že¬
limo vso srečo in veliko božjega glago-
slova.

MENDOZA

Pevski koncert

Za izseljensko nedeljo dne 1. decem¬
bra je naš pevski zbor pripravil pester
program raznih slovanskih ljudskih pe¬
smi: 2 slovaški, 4 ukrajinske, 2 iz Me-
djimurja, 1 črnogorsko, 1 hrvatsko in
10 slovenskih. Nekaj jih bo pel ženski
zbor menjaje z moškim, večino pa me¬
šani. Pri nekaterih je tudi vpleten sa¬
mospev za sopran, tenor ali bariton,
kar bo pesmi gotovo poživile. Koncert bo
tvoril bistveni del skupne prireditve, ki
jo pripravljajo razne narodne skupine
tukajšnjih priseljencev.

Leta 1945 se je z ostalimi protikomu¬
nisti umaknil pred rdečimi nasilniki na
Koroško. Begunska leta je z družino
preživel v Vetrinju, Lienzu ter špitalu.
V teh letih je deloval pri tam. Social¬
nem odboru. V Argentino je prišel 5.
februarja leta 1945, hčerka Rožka je pa
odšla v Severno Ameriko, kjer je dokon¬
čala tudi farmacijo ter se poročila z
zdravnikom dr. Pavlom Gannonom. Se¬
daj živi v mestu Rochester v Minnesoti.

V Argentini se je rajni Mavrič sku¬
šal čimprej gospodarsko osamosvojiti. Z
nekaterimi rojaki je zato ustanovil stroj¬
no podjetje Rueda, v zadnjem času je
pa kupil lepo trgovino z železnino. Vo¬
dil jo je s sinom Jožetom. Sin Marko je
imel lani novo mašo, sin Metod pa ima
lastno trgovino s pletenimi izdelki.

Pokojni Jože Mavrič je bil delaven
član slovenske protikomunistične skup¬
nosti. Bil je v Argentini član Društva
Slovencev, Stalnega odbora za socialne
dneve, Odbora za slovensko semenišče,
Odbora za Slovensko hišo, Vincencijeve
konference, član Slovenske gospodarske
zadruge, član KA. Politično je vedno
pripadal SLS.

Po smrti v nemški bolnišnici, v kate¬
ro je prišel 20. t. m., so njegovo truplo
prepeljali na njegov dom v Villa Liber¬
tad. Sem so ga hodili kropit vso noč
prijatelji in znanci. Pogreb je bil v četr¬
tek 21. nov. t. 1. Kljub delavniku se ga
je udeležilo veliko rojakov. Pogrebno
mašo je imel za svojega umrlega očeta
njegov sin Marko v župni cerkvi v San
Martinu. Pogrebni sprevod na pokopali¬
šče v občini San Martin je vodil g. di¬
rektor Anton Orehar ob asistenci duh.
svetnika g. Karla Škulja in g. dr. Al,
Starca. G. direktor Orehar se je od raj¬
nega Jožeta Mavriča poslovil tudi pred
odprtim grobom. G. Rudolf Smersu je
govoril v imenu Društva Slovencev ter
vseh organizacij in društev, v katerih
je pokojni Mavrič deloval v domovini,
g. dr. Fr. Bajlec se je pa od rajnega
Mavriča poslovil v imenu Slovenske go¬
spodarske zadruge.

Slovenska protikom. skupnost v Ar¬
gentini bo ohranila Jožeta Mavriča r
lepem spominu. Svobodna Slovenija želi
večen mir in pokoj njegovi duši, hudo
prizadeti družini pa izreka iskreno so¬
žalje.

Ob Simčičevi knjigi:

Človek na obeh Stranah stene

Že doma je nagrada pisatelju, pesni¬
ku, glasbeniku, slikarju, kiparju —
skratka umetniku, pomenila neko vzvi¬
šeno priznanje popolnosti in umetniške
dovršenosti njegovega dela ali celote
življenjskega ustvarjanja. To je bila vi¬
soka cena umetniškega prizadevanja in
dosegljivosti umetniških vrlin nagra¬
jenca in obenem je to vtisnilo posebno
privlačnost umetnini. Narod jo je gledal
kot nekaj nadpovprečnega, izrednega,
izjemnega izmed ostalih umetnin, kar je
moglo biti tudi prečesto vzor drugim a-
li pa vsaj primer nečesa izrednega. Ob¬
činstvo je izdaje, razstave, izvajanja
itd. takih nagrajenih del pričakovalo tu¬
di s toplo vnemo in posebnim navduše¬
njem.

Po razglasitvi božičnih literarnih na¬
grad Slovenske kulturne akcije za leto
1955, po kateri je bila prisojena druga
nagrada pisatelju Zorku Simčiču za de¬
lo Človek na obeh straneh stane, smo
tudi mi z radostjo pričakovali izida de¬
la, ki je bilo ovenčano z literarno na¬
grado. Težko smo tudi pričakovali Sim¬
čičevo novo delo, ker je avtor prav v
zadnjih letih napisal nekaj zelo dobrih
stvari kot n. pr. Črni tekač.

Tu je zdaj pred nami: z ovitkom Mi¬
lana Volovška, ki ponazoruje spuščanje
neprebran : h pisem “s pravo naslado
med rešetke kanala ob pločniku (53);
natisnjena na lepem be’em papirju z na¬
vadnim in tudi. kurzivnim tiskom, ka¬
teri naj bi poudarjal nenadne miselne

kontraste od navadnih opisovanj in dvo¬
govorov, in obsegajoča 170 strani. Ne¬
kateri ji hočejo vzdeti bleščeč naziv ro¬
man, drugi .se zadovolje s skromnejšo
oznako novele. Recimo, da je novela.

Ko jo preberemo — in to z izrednim
naporom in krepko vztrajnostjo — se
nam porodi vprašanje: kaj naj csebno-
kakšno naj bi bilo njihovo poslanstvo?
sti novele nam, v begustvu, povedo in
Kakšna je torej neki naša prava podo¬
ba, če se po mnenju nekega kritika iz'
njene kompozicije “kos za kosom in
vedno v primernem hipu odgrinja pred
bralcem podoba enega izmed nas”?

Časovno razdobje novele je praktič¬
no odmerjeno na razdaljo ene noči. V
ta okvir so potem natresene posamezne
slike, spomir*, dogodki, osvetlitve iz živ¬
ljenja preteklosti glavne osebe od detin-
skih let sem. Večkrat je tako projekti¬
ranje drobcev nakopičeno navidez brez
zveze, kar bralca v vzporejanju moti,
utruja ali mu celo celotno in glavno sli¬
ko megli. Mogoče prav ta ozek časovni
okvir vzbuja občutek natrpanosti in ne¬
jasnosti. Osrednje dejanje, ki naj se od¬
vije pred nami, je edinole: čakanje na
snidenje s Katjo.

V glavnem nastopata dve osebi: g’av-
na nima imena, to je tisti “lovek na o-
beh straneh stene”, ki je begunec v Bs.
Airesu — dasi ne vemo, zakaj je sploh
begunec — kjer preživlja zadnjo noč,
ureden naj se odpelje k ženi, ki ga čaka
r.eltje “tam gori na severu ob bregu

mrtve reke, sredi neznancev, ki jo pla¬
šijo s kačami...” (163). To je osrednja
postava v noveli; nejasna po svojem zna¬
čaju, še manj po svoji miselnosti. Mo¬
ralno slabič, ki se vda že doma v mo¬
ralno nedopustno razmerje s Katjo,
žensko, ki je pripadala rdečemu taboru,
a še po pobegu v Trst ni našel toliko
notranje sile, da bi se bil dvignil in
pretrgal to razmerje, ki je njega same¬
ga že utrujalo, še več, po nekaj letih bi¬
vanja v Buenos Airesu in na sam pred¬
večer, ko se pripravlja na pot k ženi,
katera je trudoma in skrivaj ušla iz do¬
movine za njim, se še vedno odloči in po¬
nižno čaka na sestanek s Katjo, ki se
prav takrat znajde v Bs. As-u. Človek,
ki je v tistih zadnjih dneh vojne z “ne¬
ko živalsko slastjo pobegnil preko me-

pred isto žensko in .spet “skoraj žival¬
sko slo začuti: mora jo najti...” (153);
ki čuti strah pred njo ob slovesu v Trstu
in vztrepeta ob njeni izjavi “Dokler boš
sam, se me ni treba bati...” (52); ki si
sicer na tihem misli, da “nikdar je ni¬
sem res imel rad...” (155), pa kljub te¬
mu v vsem tekstu išče “Moram, moram
si priti na jasno!” (140). Strahopetec,
ki se niti ob slutnji’ smrtonosnega orož¬
ja za hrbtom ne zgane (ob koncu).
Druga: Katja, ki je zaročenka brata
glavne osebe in se spozna šele na poti
na njegov pogreb z njim, ženska, ki do¬
seže vse, kar si vtepe v glavo; zmožna
poljubovanja v senci zaročenčevega
mrtvaškega odra z bratom mrtvega, še¬
le ure prej spoznalega, ki prebije potem
še- isto noč z njim na isti postelji v Tr¬
stu, se shaja z njim v Ljubljani v sta¬

novanju prijateljice, hodi k njemu v
Trst in kdnčno celo pride v Bs. As., ven¬
dar ostane vedno sugestivna, drzna,
premočrtna. Politično služi svojim lju¬
dem: “Ves čas je bila pri rdečih... tudi
po uboju vašega brata je ostala z rde¬
čimi. Jaz, jaz sem delal s Katjo...”
161). Ženska, strah vzbujajoča: “Nisem
edini, ki se je boji... čeprav drugače
kakor ti” (52, Katjin brat) in slednjič
naperi celo revolver proti žrtvi, želeč jo
ugonobiti, da ne bi prišla v naročje oni,
ki ji po naravni in božji postavi pripada
— ženi. Potem je tu še Katjin brat,
Bergant, ki služi za sla med obema in
ga opozori na njeno maščevanje: “Mi¬
slim, da ji ni všeč, ker odhajaš k že¬
ni...” (58).

Lepe in prikupne so strani, ki govore
o materi, čeprav je bila zanj le “skriv¬
nosten vznemirjajoč spomin nečesa po¬
topljenega v neznano” (35), pa je v
kratkih črtah naslikana vsa Golgota be¬
gunske matere v prvi svetovni vojni na
izviren način. Prav tako bi štel sem opis
starega Grondone, zasidranega na dalj¬
nem severu, pa njegovo pristno in iskre¬
no življenje na divji zemlji...

V ostalem pa Simčičevo pisanje pre>
baja na mnogih mestih v zamegleno fi¬
lozofiranje, ne : asno v hotenju, kakor
bi hotel namenoma svedrati bralčeve
možgane, n. pr. “Žalost je bila pred
resnico, pa si je dejal, da bi to ne bilo
mogoče, ko ne bi bila resnica hujša,
kot se kaže. . . Svet je žalosten, od ne¬
kdaj je bolj žalosten kot vesel in da je
danes tako črno žalosten, so krivi tisti,
ki majhni žalosti niso šli do dna, tem¬
več so se raje smejali klovnskim bar¬

vam, ki jih je svet prav na tenko na¬
mazal preko obličja...” kakor da ne bi
bila najlepša tista umetnost, ki je jas¬
na in preprosta.

čudna, človeško nerazumljiva je tista
reč z ubojem junakovega brata, domo¬
branskega častnika: rdeči ga ubijejo
na cesti, na pogreb pride brat, pa ni¬
ma besede obsodbe morilcem, kakor
sploh ni v knjigi nikakega obračuna z
onimi, zaradi katerih so tisoči morali iti
v begunstvo. Celo ironično se slišijo ta¬
ke besede Bergantu, ki je z ‘onega’ bre¬
ga: “jaz že niti več ne vem, koliko ste
še sploh vsega krivi—” (50). Idejno
nejasnost izraža: “Vsak misli, da ve, za
kaj se bori ali kaj brani, pa se bo šele
čez stoletja pokazalo, kaj je bilo v re¬
snici.” Ne vem, če ne zveni to nekoliko
prehudo, dokler imamo med nami še ži¬
ve priče pobeglih iz grobov, vdove in
otroke tistih, ki so jasno vedeli za kaj
in proti komu so se borili in kaj so bra¬
nili!

Krajevni opisi so dokaj skopi, kar jih
je, so le bežno .skicirani. Le ti bi nje¬
govo filozofsko težo mogli nekoliko o-
lajšati, delo bi pa pridobilo zvrhano me¬
ro svežine in se obogatilo s pristno po¬
krajinsko značilnostjo.

Ima pa Simčič živ slog, bogastvo be¬
sedja in iznajdljivost izražanja.

Ko bi to delo bilo kdaj izšlo v normal¬
nih razmerah doma, bi bilo lahko po¬
menilo drzen delno ponesrečen poizkus
nečesa izrednega. Ko pa se je to zgo¬
dilo tu, v begunstvu, pa se nehote vpra¬
šamo: Za kcga in čemu?

—jkc

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 28. XL 1957 - No. 47

Stran 4.

SLOVENCI

USA

Dramatsko društvo Lilija v Cleve¬
landu je v Slovenskem domu v Collin-
woodu postavilo dne 3. novembra na
oder veseloigro “Svojeglavček” v režiji
Sreča Gaserja, ki je igral tudi vlogo za¬
grebškega Žida Izaka Kohna. Ostali
igralci so bili: Janez Hauptman je podal
vlogo prismojenega hlapčka Jožeta, Av¬
gust Dragar je nastopil v vlogi hotelir¬
ja, Ivan Jakomin kot gorski vodnik To¬
ne, gdč. Zdenka Mejačeva v vlogi hote¬
lirjeve hčerke ali “Svojeglavčka”. Na¬
stopila je tudi gdč. Dolenjčeva.

Pevski zbor Jadran v Clevelandu je
je za 17. novembra pripravil svoj leto¬
šnji jesenski koncertni nastop.

Glasbena matica v Clevelandu je z u-
spehom podala Bizetovo opero “Car-
men”.

Slovenski rojaki v Clevelandu so ime¬
li veličastne Marijine proslave v treh

PO SVETU

slovenskih župnih cerkvah. Začela se je
v župni cerkvi sv. Lovrenca. Udeleževal
se jih je tudi škof dr. Rožman. Nadalje¬
vanje Marijinega češčenja je bilo v žup¬
ni cerkvi sv. Vida, zaključne pobožnosti
so pa bile v župni cerkvi Marije Vnebo-
vzete v Collinvvoodu. Marijine proslave
je vodil p. Odilo Hajnšek.

KANADA

Zadnjo nedeljo v oktobru so v Toron¬
tu zborovale vse slov. cerkvene organi¬
zacije ter tako proslavile praznik Kri¬
stusa Kralja. Zbrani rojaki so proslavo
začeli s pesmijo “Kristus kralj, vseh
večnih časov’’. Uvodni govor je imel dr.
Viktor Antolin o tem, kaj je božje kra¬
ljestvo. Opredebil ga je kot kraljestvo
resnice, kraljestvo ljubezni do Boga in
bližnjega, v katerem smo nepramaglji-
vi. V imenu društva N. I. J. je govoril
Peter Markež, v imenu Kat. ženske zve¬
ze Gabriela Ramšak, v imenu dekli¬

ške Marijine kongregacije pa gdč. Mili
Rahonc. Za Karitativno organizacijo je
imel govor Franc Valant, v imenu Mi¬
sijonskega krožka Otmar Mauser. Za¬
ključni govor je imel duhovni vodja
vseh teh organizacij kaplan g. Janez
Kopač. Vse je pozival naj se drže smer¬
nic, ki so jih v svojih govorih podali
predstavniki posameznih kat. organiza¬
cij.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Knjižnica Društva Slovencev posluje
vsako soboto od 4 do 6 ure popoldne
in v nedeljo po sv. maši. Mnogi bralci
čakajo na nekatere knjige ali njihov dru¬
gi del. Zato prosimo vse tiste ki imajo
več kot en mesec knjige, da jih čim
prej vrnejo. Ne bodi egoist, vrni knjigo,
da jo bo tudi drug lahko čital.

OBVESTILA

Občni zbor Slov. kat. akad. starešin¬
stva bo v soboto dne 14. decembra ob
18. uri v prostorih na Ramon Falcon
4158. Dnevni red: 1.) čitanje zapisnika;
2.) poročila odbornikov; 3.) poročilo
nadzorstva; 4.) volitve odbora, članov

Sporočamo žalostno novico, da nas je v sredo 20. novembre 1957 ne¬
nadoma za vedno zapustil naš soustanovitelj in podpredsednik

gospod  JOŽE MAVRIČ

Po trudni in delapolni življenski poti je našel zadnji počitek na po¬
kopališču v San Martinu ob veliki udeležbi prijateljev in znancev.

Hudo prizadetim domačim izrekamo naše iskreno sožalje, nepozabnega
pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin.

Slovenska gospodarska zadruga
Buenos Aires

w  K IT i! O 1» A K »

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAK  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

ČEVLJE V 7 DNEH

KAMORKOLI V JUGOSLAVIJO

najboljše kvalitete tovarn “BOROVO” (ex Bata) po meri in lastni izberi,
po 6.— dolarjev za par moških ali ženskih in 5.— dol. za par otroških,
vključno VSI stroški, in

BREZCARINSKE ŽIVILSKE

PAKETE ZA BOŽIČ

v 20 dneh, šivalne stroje, dvokolesa, zdravila, radioaparate ter drugo blago
vsake vrste, pošlje za Vas najugodnejše

U n i v e r s

Paket št. 1: $ 319.—

3 kg kave Santos
1 kg riža ali sladkorja

Paket št. 2: $ 158.—

1 kg kave Santos
3% kg riža ali sladkorja

a l M m p e x

Paket št. 3: $ 284.—

1 kg kave Santos
2% kg riža ali sladkorja
% kg čaja Ceylon
% kg popra Singapur
1 par Nylonk la “DUPONT”
Vreča 50 funtov bele moke $ 228 —

C. CIMPERŠEK, Casilla de Correo 4359, Buenos Aires. OSEBNO V CEN¬
TRU lahko oddajate naročila in denar ter dobite kupone v menjalnici na
Av. L Alem 384, NASPROTI GLAVNE POŠTE, pa tudi v Floridi, Av. San
Martin 2750 (tel. 740-0785) pri R. Batu.

Prihod

svetega Miklavža

v

SLOVENSKO HIŠO
na Ramon Falconu 4158, Capital
bo v

nedeljo 8. decembra od 19.30 uri

Na sporedu je igrica
Mirka Kunčiča

"MIKLAVŽEVA DELAVNICA"

Starši in vsi ostali prijatelji sv. Mi- \
klavža morejo oddati svoja naročila !
v soboto od 15. do 19. ure ter v ne- ]
deljo od 17. ure naprej vse do

prireditve. '

Redni občni zbor Slovenske¬
ga planinskega društva v Bs.
Airesu bo v nedeljo 15. de¬
cembra 1957 ob 18. uri v pro¬
storih Ilirije na Alvaradu 350,
Ramos Mejia.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascante

Escribrno Puhlico

Urm, uccy 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

DARILNE PAKETE
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE

pošilja

najceneje, najbolje in najvarneje

po novi carinski uredbi

"PAKEKPRES”

Milan Seriie
CHARCAS 47G — T. E. 32 - 0248
Buenos Aires

ZA TE POŠILJKE ZNIŽANE CENE

/

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (62)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

... Če sedaj jaz kot škof započ-
nem s preiskovalno komisijo, ne potr¬
dim uradno le gole možnosti, temveč
veliko verjetnost nadnaravnega dogaja¬
nja. To pa smem storiti le tedaj, še ne
ostane nobena pot za naravno razlago.
Če to storim predčasno, zapeljem ne sa¬
mo svojo škofijo, temveč vso Cerkev do
prepada smešnosti. Kaj pomenijo dva
ali tri ozdravljenja, ki jim še nobena me¬
dicinska družba ni neovrgljivo dokaza¬
la narave? Vi sami ne dokazujete nič
več. Vi sami, župnik lurški, ki pojete
hvalospev deklici Barnardki, še sami ne
izključujete prevare in zmedenosti. Po¬
mislite, kaj bi rekel ta tako kritični in
znanstveni čas o škofu, ki se postavi za
malo čarodejko ali norico, ki se preda
nemirnemu klepetičenju starih ženščin
o milostnem vrelcu in postavi komisijo
za preiskavo čudeža, nazadnje pa se do-
žene, da je vse le slepomišenje, škoda
bi bila neizmerna.”

Marija Dominik Peyramale je nemi¬
ren in prosi za besedo. Škof mu kratko
odmahne.

“Če bi pa bila massabiellska gospa”
nadaljuje, “v resnici preblažena De¬
vica sama, kar more v zadnji inštanci
odločiti Rim, potlej bom delal pokoro,
da bom dosegel njeno odpuščanje. Vse
do tedaj pa ji bom po svoji dolžnosti
kot tarbeški škof zagrenil vse, kakor
bom le mogel.”

TRIDESETO POGLAVJE
Slovo vseh sloves

Tedni so tekli in boj proti čudežu se
je neodločeno nadaljeval. Duboe, pod-
prefekt je klel, Vital Dutour je klel, naj¬
bolj pa Jacomet. Dolgočasne uradne so¬
be mesteca Lurda so se na pol spremeni¬
la v pisarne glavnega štaba, kjer so se
vsak dan kovali načrti proti sovražnici
v massabiellski votlini, čeprav je sa¬
ma odpotovala, je vsako jutro in vsak
večer prihajalo vznemirjeno ljudstvo. V
memoursko vojašnico so morale priti tri
nove orožniške brigade, zakaj d’Angla
in njegovi ljudje niso bili več v stanu
zmagavati službo. Na vsaki dve uri je od¬
šla pred votlino nova straža. Votlina ni
več zagrajena z nekaj deskami, temveč
je odrezana od sveta po pravi leseni ste¬
ni. če bi Gospa prišla sedaj v votlino,
bi bila ujetnica. Ravno ta predstava, da
orožništvo skuša ujeti na zločinski na¬
čin nebeški blagoslov, je razgibala za¬
grenjeni pirenejski narod, častna stvar
je, da jo rešujejo z zvijačo ali s silo. Za
oboroženo stražo, ki se ji zdi vzrok za
tedne dolgo nočno službo naravnost neu¬
men, ni stražarjenje malenkost. Naj¬
strožji predstojnik mora razumeti, da
izrabljeni stražarji, ki morajo vsako
drugo noč bedeti, zdaj pa zdaj v službi
prav lahko zaspe. Na vsezadnje niso na
straži proti Avstrijcem ali Prusom, tem¬
več proti prebivalcem doline Gave, ki

trdovratno oblegajo Gospejino votlino.
To seveda delajo kmetski fantje iz do¬
line Batsuquerea z veliko taktično na¬
darjenostjo. Naravnost iznajdljivi so v
ovirah, ki jih stavljajo na pot državni
sili. Proti tretji uri ponoči je po vsej
dolini trda tema. Luna je zašla. Samo
Gava grmi s svojim divjim monologom
v tišino. Sedaj se ne more nič več zgo¬
diti, misli čmobradati Belhache, ki je v
tej uri vodja straže, že dva dni ima no¬
vo ljubico, ki ga čaka v gozdiču Saillet.
Poletje je. Ob tej nenavadni uri mu
je ponudila sestanek. Belhache misli, da
je ženske lahko spoznati po hrkanju.
Vendar lovec na predpasnike ni toliko
moder, da bi mogel razumeti, da takale
pretkana stvarca mirne duše riskira
ljubezensko urico, če more ustreči s tem
preblaženi Devici in si pridobiti nebeško
varstvo.

“Jaz za trenutek odidem,” reče Bel¬
hache pomožnemu policistu, Leonu
Latarpeu, ki je stražil. Latarpeu, Bou-
riettejevemu kolegu vsa zadeva raste že
čez glavo. Za umazanih trideset sou ev
mora žrtvovati dobro spanje. Kaj se mu
more zgoditi? Občini bo odpovedal, za
to se je bil že odločil, če ta trenutek
odideš, Belhache, tako si misli, potem
se bom koj nekam vtaknil v seno.

Fantje iz doline Batsuguere leže tedaj
v eni izmed votlin Votlinaste gore. Raz¬
postavili so izvidnike, ko je zrak čist,
skočijo v votlino, navale k deskam pre¬
diva in drugega gorečega materijala, da
ne napravijo nobenega šuma, in vse sku¬
paj zažgo. Kaj pomaga, če bo Belha¬
che grozil z občutno kaznijo? Nasled¬
nje jutro so tisoči, ki so prišli k votli-

nadzorstva, predsednika razsodišča; 5.)
razprava o predlogih; 6.) slučajnosti.

Društvo Slovenska vas priredi v ne¬
deljo, decembra, ob 6. zvečer v slo-
vepskem domu v Lanusu Miklavževanje
z itrosko igro: Miklavževa delavnica,
katero je Spisal Mirko Kunčič. Po igri
sledi obdarovanje malih in velikih.

S tem popravimo prejšnje obvestilo,
ki je bilo objavljeno pretekli teden na
tem mest^,

XI\^ kulturni večer SKA bo v soboto
30. t. m. ob sedmih v Bullrichevi dvora¬
nici, Sarandi 41, Capital. Predaval bo
predsednik Ruda Jurčec in bo pod na¬
slovom “Štirje profili” podal literarne
oznake štirih izmed najpomembnejših
modernih pisateljev: Williama Faulk¬
nerja, Grahama Greena, Francois-ja
Mauriaca in Franza Kafke. Tudi za pra¬
vilno oceno naše moderne proze je po¬
znavanje teh vrhunskih svetovnih _pi-
sate’jev potrebno. — To ;’e letos zadnji
v ožji seriji kulturnih večerov SKA.
Sledita pa še razstava umetnostne šole
in prireditev ob razg’asu izida letošnje-
gji‘ literarnega natečaja.

g£ Kterar

•r

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Vse akademike vabimo na sestanek ▼
soboto dne 7. decembra ob 18. uri r
Slovenski hiši na Ramon Falconu v Bs.
Airesu. Predaval bo g. Marijan Marolt
o slovenskem narodopisju.

Vdani v božjo voljo sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je
previden/s tolažili svete vere dne 20. novembra 1957 ob 18.32 uri v nemški
bolnišnici v Buenos Airesu v 61. letu starosti umrl naš dobri in skrbni mož,
*oce, stari oče, brat, tast, stric in svak

gospod JOŽE MAVRIC

banovinski računski inšpektor

Pokapali smo ga dne 21. novembra 1957 s pogrebno mašo v farni cer¬
kvi v-agan Martinu na pokopališču občine San Martin,
fp-^^žena Polona; otroci: Rožka, por. dr. Gannon, Marko, Jože, Metod;
brat Tone; sestre Tinčka, Torca, Pepca, Lojzka; zet Pavle dr. Gan-
n«n; snaha Polda, roj. Krajnik, svakinja Zvonka, roj. Volta; 1
vnukinja Barbka in vnuk Pavle; nečak Ine Fišer.

Saii Martin, Černiče (Slovenija), Rochester (Minn., USA).

t

Zahvala

Ob smrti jiašega nepozabnega Jožeta smo bili deležni izrazov iskrene¬
ga sb2alj% tqr sočutja od vseh strani. Smatramo za svojo dolžnost, da se
-^pn, ki so nam ob tem hudem življenjskem udarcu stali na kakršen koli
način ob strani, globoko zahvalimo. Zlasti smo dolžni zahvalo g. direktorju
Antonu Oreharju za podelitev zadnje verske tolažbe našemu dragemu Jo¬
žetu ter za vodstvo pogreba in tolažljive besede oh odprtem grobu; druži¬
ni Ašičevi, gospodičnama Zdenki Gornikovi in Angeli Klanškovi, gg. Dim¬
niku in Jenku za vse, kar so nam dobrega storili na dan smrti; g. svetni¬
ku Karlu Škulju ter gg. profesorjem in bogoslovcem slovenskega semenišča
v Adrogue-ju za spremstvo našega dragega rajnika do groba. Dalje se
zahvaljujemo govornikoma gg. Rudolfu Smersuju in dr. Francu Bajlecu za
njune poslovilne besede ob grobu; Prav tako vsem, ki so prihajali kropit
našega dragega Jožeta na mrtvaškem odru in so molili za pokoj njegove
duše ter ga tudi spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi
vsem darovalcem vencev ter sploh vsem rojakom, prijateljem in znancem,
ki so se v tako lepem številu poslovili od našega nepozabnega rajnika, nas
pa iskreno tolažili.

Vsem iskreni: Bog plačaj!

Za vse sorodstvo

Žena Polona

Dne 20. novembra 1957 je mirno v Gospodu zaspal zvesti član Dru¬
štva Slovencev

gospod JOŽE MAVRIC

Pokojni se je pridno udejstvoval v številnih slovenskih organizacijah
ter se je zlasti trudil, da bi se slovenski izseljenci v Argentini gospodar¬
sko osamosvojili. Sredi dela ga je Gospod poklical k sebi.

Slovenci bomo molili za pokoj njegove duše in mu bomo ohranili
časten spomin.

Društvo Slovencev

ni, našli le zoglenele ostanke lesene ste¬
ne, ki jih loči od Gospe. Pobrali so ož¬
gane ostanke in jih zmagoslavno odne¬
sli s seboj. Popolnoma napačno pa so¬
di pariški tisk, ki zvraea krivdo za ta
upor samo na verski oziroma vražarski
fanatizem, zakaj narod igra z vlado. O-
rožništvo ve natančno, da se med upor¬
niki, ki jih zdaj pa zdaj ujamejo, naha¬
jajo večkrat tudi nepotrpežljivi svobo¬
domisleci in bogotajci. Ti hi logično mo¬
rali biti veseli, da se država bori. Toda
človek ni logičen in ti bogotajci se ni¬
so vzdignili samo proti preblaženi De¬
vici, temveč prav tako proti državi. Iz¬
rabili so občutje in prednost, lepo pri¬
ložnost, da oblastem napravijo težave.
Jasno se zavedajo, da je Bernardkina
Gospa povzročiteljica ne mira, da je spra¬
vila duhovščino v težak položaj in da
je upor ne samo v očeh prefekta, tem¬
več tudi v očeh škcfa res pravi upor,
pa najsi ima že kakršnekoli vzroke.

Ko so Gospe'ini branilci že četrtič
podrli leseni plot, se je zgodilo nekaj
nepričakovanega. Vsi delavci v Lurdu
so se izmikali delu za novo steno. Po¬
slali so po tesarje in mizarje v okoliške
vasi. Prišli so, slišali in se vrnili. Niti
visoka nagrada jih ni zvabila. Dokaj
dni je ostala votlina odprta v zasmeh
oblasti. Z jezo so morali orožniki sami
priti z orodjem in zbiti zapah.

Najtežjo službo je vršil majhni Ca-
Het. Moral je preprečevati, da bi kdo
pil iz izvirka, ki se je v močnem toku
prebil že zdavnaj do Savy potoka. Ko¬
maj se je bil Callet kam obrnil, že se je
kdo priplazil in zajel vodo. Policaj se je
zagnal na vsakega, ki ga je zasačil, in

takoj napravil kazenski protokol. Kazen
za tak prestopek je znašala pet fran¬
kov. Kdor je mogel plačati, je moral
plačati in to plačati takoj v denar¬
ju. Kdor pa plačati ni mogel, temu so
denar odtegnili od plače. Marsikakšen
dan je napravil Callet po trideset in še
več kazenskih protokolov, Rives in nje¬
gov tovariš, mirovni sodnik Duprat, sta
si izmislila še nove šikane. Če je bilo
kaznovanih hkrati več oseb, ni bil kaz¬
novan le vsak posameznik, temveč se je
od cele gruče pobrala še neka pavšalna
kazen. Občina ima krasen dohodek, jez¬
no premišlja Callet, in jaz figo...

Edini oblastnik, ki se povsod kaže v
stari častitljivosti in pri najboljših živ¬
cih, je povzročitelj uspešnega državne¬
ga udara, gospod župan; Lacade se
smehlja ob pogledu na nemirne državne
avtoritete. Nobenega pravega cilja ni¬
majo, to je. On pa ima jasen cilj. Kma¬
lu bo vrgel bombo. Nova vodna pre¬
iskava je že v rokah velikega Filhola.
Ko bo visoka znanost izrekla resnico,
ne bo sodba malega apotekarja Latou-
ra samo potrjena, temveč se bo še raz¬
širila in poglobila, priborjena bo nepri¬
čakovana zmaga. O tej zmagi Lacade
niti za hip ne dvomi. Kakor odrešilen
blisk bo udarila v francosko javnost
Filholova izjava, ki bo razsvetlila mas-
sabiellsko vprašanje in odgovorila nanj
za vse čase. Potlej se mora zbrati sa¬
mo še komisija najbolj slavnih zdravni¬
kov, da trpečim in nevednim ljudem
razvozljajo zanesene tujke: klorat,

karbonat, kalcij, magnezij in predvsem
fosfor.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)