SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIBES • 23 de diciembre - 23. decembra 1999
Glavni odbor SLS	Internacionalizacija
o združevanju z SKD zavlačevanja denacionalizacije
Najvišji organ vladne Slovenske ljudske stranke (SLS) je razpravljal o zastalem procesu združevanja s krščanskimi demokrati (SKD). Strankin glavni odbor je razprav^al tudi o prihodnjih državnozborskih volitvah in spremembi volilnega sistema, sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem ter sporazum o obmejnem prometu in sodelovai\ju s sosednjo Hrvaško.
Proces združevanja ljudske stranke in krščanskih demokratov je, kot je znano, kljub začetnim optimističnim napovedim, da naj bi do združitve prišlo še letos, zaradi številnih nesoglasij predvsem med vrhoma obeh strank zastal. Stranki se ne uspeta dogovoriti glede imena nove združene stranke in njenega vodstva, za SKD pa predvsem ni sprejemljiv predlog predsednika SLS Marjana Podobnika o razmerju 1 proti 2,2 v novi stranki v korist SLS. Ta predlog je sicer naletel na kritike tudi v nekaterih krogih ljudske stranke.
Izvršilni odbor SLS je ponovno odločno podprl združitev. Vodstvo SLS naj bi imelo vsa pooblastila za dogovarjanje o vseh odprtih vprašanjih združevanja, zato je predlagalo čimprejšnje srečanje s predstavniki SKD, in sicer na ravni izvršilnih odborov in poslanskih skupin.
V SLS se sicer zavedajo, da bi združitev obeh strank odločilno pripomogla k politični stabilnosti, omogočila uspeh na prihodnjik državnozborskih volitvah in tako
prispevala k uresničitvi “pozitivnega narodno gospodarskega programa” združene stranke.
V razpravi o spremembi volilnega sistema se SLS zavzema za uvedbo dvokrožnega večinskega sistema, ki je podprt z odločitvijo ustavnega sodišča in rezultati referenduma. Glede omenjenega sporazuma s Hrvaško pa stranka izraža pomisleke do nekaterih opredelitev, ki naj bi že vnaprej določale potek meje med sosedama
Predsednik SLS Marjan Podobnik je v izjavi novinarjem med drugim dejal, da glavni odbor SLS za združevanje ne postavka nobenih pogojev in daje vodstvu ljudske stranke polno podporo ter vsa pooblastila za dogovarjanje o vseh predlogih sveta SKD in drugih odprtih vprašanjih. Strankin glavni odbor tudi ocenjuje, da bi bilo nnjno takojšnje srečanje obeh strank na ravni izvršilnih odborov, poslanskih skupin in glavnega odbora SLS ter sveta SKD.
ŽENSKI ZVEZI SLS IN SKD O SKUPNEM SODELOVANJU
Predstavnice Ženske zveze pri SLS in Slovenske ženske zveze pri SKD so na skupnem sestanku v Ljubljani ustanovile delovno skupino za oblikovanje skupnega predloga za uskladitve statutov glede na sprejeto obvezno razlago zakona o političnih strankah. Po mnenju predstavnic je sodelovanje med obema ženskima zvezama potrebno.
Če bodo pristojni oblastni organi še naprej zavlačevali z reševanjem denacionalizacijskega zahtevka mariborske škofije za dvorec Betnava in ga ne bodo rešili v najkrajšem času, bo po besedah ravnatelja škofijske gospodarske uprave Mirka Krašovca ta omenjeni primer prisiljena internacionalizirati, za kar ima pripravljeno že vse gradivo.
Prav tako pa v škofiji že pripravljajo odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji zaradi škode, ki jo je škofija utrpela zaradi zavlačevanja pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov. V zvezi s tem v škofiji že delujeta dve skupini ekspertov za ocenitev finančno-gospodarske škode ter za oceno škode z vidika umetnostnozgodovinske stroke.
Mariborska škofija se je zaradi dolgotrajnosti postopka denacionalizacije dvorca v Betnavi in funkcionalnih zemljišč obrnila tudi na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka. Po njegovi intervenciji je ministrstvo za kulturo na začetku novembra škofiji poslalo dopis, v katerem so med drugim zapisali, da je ministrstvo pozvalo
državno pravobranilstvo, naj v 15 dneh pripravi vse potrebno za sprejem odločitve. Po tem roku naj bi o zadevi sprejeli odločitev, vendar te doslej škofija še ni dočakala, čeprav je omenjeni 15-dnevni rok že zdavnaj minil.
Ministrstvo za kulturo se je odzvalo na te izjave predstavnikov mariborske škofije in v pisnem pojasnilu spomnilo, da je 29. oktobra letos zaprosilo državno pravobranilstvo, naj se v 15 dneh isyasni in predloži ustrezno dokumentacijo o navedenem primeru.
Državno pravobranilstvo je ministrstvo za kulturo 25. novembra zaprosilo za podaljšanje navedenega roka. Ministrstvo za kulturo dodaja, da bo v primeru, če se v postavljenem roku državno pravobranilstvo ne bo izjasnilo in predložilo zahtevane dokumentacije, po preteku tega roka razpisan narok in bo o zadevi odločeno.
Skrajni čas je, da se državi, ki neprestano zavlačuje vse postopke, ki jih Cerkev opravlja za povrnitev odvzetega premoženja, postavli trdno po robu in če bo treba, internacionalizira vprašanje.
STRAN 5:
BOŽIČNO BRANJE
       —
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter sreče v novem letu 2000
mammmmmmmuammmmmmmm
Posvet o zamejstvu
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pripravila 17. decembra prednovoletni posvet o odnosih med Slovenijo ter Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Na posvetu so ocenili sedanje odnose med Slovenijo in Slovenci v sosednjih državah ter pregledali aktivnosti v preteklem letu, obenem pa skušali poiskati predloge za izboljšanje odnosov.
Udeležence srečanja so poleg predsednika komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijana Schiffrerja nagovorila še Milan Kučan in predsednik DZ Janez Podobnik. Delo komisije v letu 1999 je predstavil podpredsednik komisije Davorin Terčon, aktivnosti urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa državna sekretarka Mihaela Logar. Posveta so se udeležili še predstavniki slovenskih organizacij iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške.
Rojstvo Umetnika svobod
Sam Božji Sin postal za nas je Človek, za narod naš, da stopa v smer Nebes, odvrže s sebe suženjstva okove, ki jih nalaga nož brez svetih zvezd.
Odkar res stopamo v Nebeški smeri, svobod se naših Božič veseli, ko zmeraj znova sklonimo se v veri v votlino v hrib potisnjene vasi.
Na slami Božje Dete tiho čaka, v moža da zrase, ki bo v križ zabit. Plenice Mama Mu v vodo namaka, a Jožef sir odvija, v krpe skrit.
Okoliščin je Božji Sin Umetnik.
O, tudi tistih, ki svobode tko.
Dokler ostal bo narod njih imetnik, vesel prepeva s Sveto naj nočjo!
Vladimir Kos
s prisrčnimi pozdravi in voščili za v primernem času ter z zahvalo za zvesto pošiljanje Sv. Sl.!
BRANKO ZAVRTANIK
Zgodilo	se	je
Iz življenja
Tone Mizerit
KOALICIJSKI SPOR MANJŠE ZLO KOT RATIFIKACIJA SPORAZUMA
Slovenska ljudska stranka bo tudi za ceno razpada koalicije vztrajala, da Slovenija ne ratificira maloobmejnega sporazuma s sosednjo Hrvaško v takšni obliki, kot je predlagan. Noben koalicijski razkol namreč ne more imeti take teže, kot je izguba teritorialnega dostopa na odprto morje, je na TV Slovenija povedal predsednik SLS Marjan Podobnik. “Kakršenkoli prejudic meje bi pomenil nepopravljivo napako, zato mislim, da je treba vztrajati na tem, da se ta sporazum popravi in šele kot takega se ga lahko potem tudi sprejme,” je še povedal Podobnik
UMRL STANE DOLANC
Po dolgotrajni bolezni je 3. decembra v 75. letu starosti umrl nekdanji slovenski politik Stane Dolanc, rojen leta 1925 v Hrastniku.. Leta 1966 je bil izvoljen za člana predsedstva CK ZKS, tri leta kasneje pa za člana predsedstva ZKJ in sekretarja njegovega izvršnega biroja Član predsedstva CK ZKJ je ostal do leta 1982, ko je postal član Zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za notranje zadeve, leta 1984 pa je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. Bil je najzaupnejši sodelavec diktatorja Tita in eden najvišjih odločilnih komunistov iz Slovenije.
PODOBNIK IN BOLNICA FRANJA
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik se je seznanil s predlogom poslanca ZLSD Sama Bevka, kije na vlado naslovil pobudo za uvrstitev partizanske bolnišnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu. Podpredsednik vlade se bo zavzel za čimprejšnjo obravnavo predloga in ga bo tudi v celoti podprl, kot je dejal.
FLISAR PONOVNO PREDSEDNIK DSP
Člani Društva slovenskih pisateljev (DSP) so po burni razpravi o postopku dela na zboru in nekaterih načelnih usmeritvah društva - o poročilih dosedanjega vodstva ni bilo skoraj nobene - s tajnimi volitvami navzočih za novega predsednika društva z veliko večino izvolili dosedanjega predsednika Evalda Fllisarja.
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA V SLOVENIJI
Združenje slovenskih skavtov in skavtinj v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenye tudi letos v Slovenijo prinaša
Zunanje ministrstvo je 17. t.m. objavilo pojasnilo v zvezi s poročanjem Slovenske izseljenske matice o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Te izjave smo priobčili v vednost našim bralcem v prejšnji številki.
Ministrstvo navaja, da je bilo društvu SIM v letošnjem letu po pogodbi o financiranju SIM iz proračuna izplačanih 36 milijonov tolarjev, kar po dogovorjenih krite-rljeh zagotavlja njeno normalno delovanje. Ministrstvo pri tem pojasnjuje, da so bili zaradi ugotovitve o kršenju pogodbe s strani SIM, predvsem v delu, ki zadeva
plamen Luči miru iz Betlehema. Osrednja prireditev je bila v soboto, 18. decembra, na Slomškovem trgu v Mariboru. Z Dunaja jo je prinesla delegacija slovenskih skavtov in tabornikov. Luč miru iz Betlehema je blagoslovljen plamen, ki ga vsako leto v začetu adventa v Betlehemu prižge deček ali deklica. Od tam ga prenesejo na Dunaj, od koder ga skavtinje in skavti raznesejo po vsej Evropi.
13. ZVEZEK ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
Urednika Dušan Voglar in Martin Ivanič sta predstavila 13. zvezek Enciklopedije Slovenije, ki vsebuje gesla z začetnicama Š in T, med skupno 1108 zapisi prinaša tudi tako temeljne, kot je geslo Primož Trubar, ali pa v tem zvezku najobsežnejše geslo Trst. Besedila za ta zvezek, ki je za 250 gesel bogatejši od lanskega, dvanajstega, je prispevalo 521 piscev
ATLAS JEZIKOV PRI DZS
Založništvo literature DZS je izdalo Atlas jezikov - s podnaslovom Izvor in razvoj jezikov, ki je v angleškem izvirniku izšel leta 1996. Ta atlas na “pregleden in razumljiv način z besedami in zemljevidi pove, kje govorijo kak jezik ob koncu XX. stoletja”. Ti podatki so po njeni oceni zelo pomembni, suj bodo po nekaterih današnjih ocenah čez sto let po svetu govorili samo še desetino vseh jezikov, ki jih govorijo danes. Po ocenah je po vsem svetu ob koncu drugega tisočletja živih več kot 6000 jezikov. Razšiijenost jezikov po svetu pa je zelo neenakomerna: na Novi Gvineji in sosedinih maivjših otokih skupno približno pet milijonov prebivalcev govori kakih tisoč različnih jezikov. Atlasu je dodan slovar jezikoslovnih izrazov in viri ter stvarno kazalo. V prvem delu obravnava razvoj in širjei\je jezikov, v drugem ločeno jezike z območja Evrope in Evrazije, Južne in jugovzhodne Azije, Afrike in Bliži\jega Vzhoda, Tihega oceana, Avstralije, Amerike ter pi-džini in kreolske jezike. V tretjem delu zvemo nekaj več o različnih pisavah.
ANTIČNE FRESKE V SLOVENIJI
V Narodnem muzeju Slovenije so predstavili znanstveno publikacijo v dveh kr\ji-gah z naslovom Antične freske v Sloveniji slovenske arheologii\je Ljudmile Plesničar-Gec. Na predstavitvi so ga označili za “prelomno delo za študij antične arheologije v Sloveniji”. Avtorica je pripomnila, da je publikacija “le začetek”, suj zujema zgolj izkopavanja v antični Emoni, Celju in na Ptuju.
višino plač zaposlenih v omenjeni organizaciji, dolžni zadržati del sredstev v proračunu.
Ministrstvo k pojasnilu dodaja še, da so pogodbena sredstva namenjena zgolj za pokrivanje materialnih stroškov in stroškov za plače zaposlenih v SIM in ne za financiranje revij Slovenija in Rodna gruda, zato njuno izdujanje ni pogojeno s plačili s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrstvo je zato, ker je SIM samostojna postavka v okviru proračuna urada, zahtevalo proračunsko inšpekcijo finančnega ministrstva za dokončno razjasnitev položaja.
•J*
Zaključek letošnjega nogometnega prvenstva, ki ga je ponovno osvojil klub River Plate, praznovanje in veselje enih, razočaranje in jeza drugih, je mnogo pripomoglo, da je kaj hitro prešla v pozabo in izginila s prvih strani časopisov in tv zaslonov kriza, ki je pretresla provinco Corrientes. Vendar ta še daleč ni rešena in predstavlja prvi veliki politični izziv za novega predsednika De la Rua in njegovo vlado.
KRONIKA NAPOVEDANEGA IZBRUHA
Položaj je bil skrujno nevaren. A ni presenetil nobenega resnega opazovalca Tudi vlada je vedela, da stvar ne bo enostavna, vendar je upala, da se bo zadeva uredila brez hujših posledic. V nečem pa se je zmotila: ozirala se je le na socialni in gospodarski položuj, ki je sicer porazen, a politični položaj je še hujši. Corrientes je provinca, ki že leta živi v pravem ustavnem kaosu.
Poglejmo nekoliko nazaj- Na severovzhodu države, v Mezopotamiji, s skoraj milijonskim prebivalstvom (909.000 duš) ki pa živi večinoma v težkem položuju (ena tretjina v skrujni revščini), je ena izmed provinc v sklopu sistema, ki bi ga lahko imenovali “graščinski”. Zgodovinsko sta si oblast delili dve stranki: avtonomisti in liberalci. Celo peronizem se ni mogel prav zasidrati. Ko so se okoliščine spremenile, so avtonomisti in liberalci sklenili pakt in si zagotovili nadaljuje nemoteno vladai\je. Vse je bilo v njihovih rokah: vlada, parlament in seveda sodna struktura. Nekaj starodavnih družin (Romero Feris) je imelo v rokah vajeti provincljskega življenja.
Položaj se je zadnjih deset let skrajno zaostril. Za dobe menemizma je provinca doživela kar tri federalne intervencije, ki pa seveda niso rešile položaja, ker so bile bistveno usmerjene v politično korist bivšega predsednika. Končno jim je uspelo razbiti avtonomistično liberalni pakt (spor bratov Romero Feris) a vlada Nove stranke (PANU - Partido Nuevo) je bila naklonjena menemizmu, a je le še bolj zavozila težak gospodarski in socialni položaj. Parlament je odstavil guvernerja, odstavil in arteriral prestolniškega župana in imenoval kot začasnega guvernerja podpredsednika senata (peronist Hugo Perie).
Ko se je sedaj zamenjala sestava skupščine, so imenovali na guvernersko mesto novega podpredsednika senata (liberalec Carlos Tomasella), a Perie ni hotel oditi, ni predal oblasti. Več dni je provinca tako imela kar dva guvernerja.
Medtem se je položaj zapletel: na trgu so že več mesecev bili nastanjeni šotori javnih uslužbencev, ki so protestirali, ker že četrti mesec niso prejeli plače. Izgredniki so nato zabarikadirali most, ki veže provinco s sosednjim mestom Resistencia Kot maščevanje pa so tovornjaki, ki vozijo skozi provinco na sever in v Brazil, pa niso mogli čez most, dejansko blokirali prestolnico. Obstajala je resna nevarnost trojnega spopada med žendarmerijo, izgredniki in prevozniki. Ko je vlada spoznala, da ni drugega izhoda, je odločila zvezno intervencijo, ki jo je parlament bliskovito odobril. A še po tej potezi je prišlo do spopadov z težkim izidom dveh smrtnih žrtev.
KRIZA JE MORALNA
Najhnjše ob vsem tem je dejstvo, da izgredi niso bili spontani, marveč je v ozadju nekdo sukal niti protesta. In tukaj bi večnim levičarskih skupinam, ki se kaj hitro premikajo po državi sem in tja, kadar so vode kalne, prišteli še domače neznane
storilce, ki so prav tako ribarili v kalnem. Dokaz temu je, da je bil že po splošni pomiritvi izvršen atentat na peronističnega poslanca.
V zvezni vladi sumijo, da imajo prste vmes pripadniki odstavljene provincjjske vlade. Čudno je tudi zadržanje nekaterih menemističnih skupin, katerih cilj izgleda otežkočarge položaja sedanji vladi. Med izgredniki na mostu so namreč zasledili pero-niste iz provinc Chaco in Formosa. Še bolj porazno pa je dejstvo, da je bila vlada v tem konfliktu slabo obveščena, saj se ni mogla zanašati na informacije državne obveščevalne službe (SIDE), ki je še vedno pod starim vodstvom povsem naklonjenim menemizmu.
Glede smrtnih žrtev pa vlada vztraja na I trditvi, da gre za notranje obračunavanje nasprotujočih si skupin. Kaliber krogel, ki so ugasnile mlada življenja, nikakor na pripada orožju, ki ga uporablja žendarmerlja. Govori se tudi o dogodku, v katerem je provincljska policija razdelila med civiliste večjo količino neregistriranega orodja in s tem še bolj razplamtela ogenj upora.
Sedaj je v Corrientes prišel zvezni komisar (interventor), bivši kordobski guverner Mestre. Ta je s sabo prinesel 60 milijonov dolarjev iz zvezne blagajne (zanimiva luknja za gospodarskega ministra), da vsaj delno poravna zapadle plače in uredi najnnjnejše račune. A kaj je to proti 1.500 milijonom, i kar znaša provincljski dolg. Corrientes letno dobi 450 milijonov dolarjev, potroši jih pa 715. Večji del prebivalstva živi od javne službe.
Interventor Mestre bo moral krepko pljuniti v roke, da bo vsaj delno gospodarske j in socialne probleme spravil v red. Še težje pa bo urediti politične konflikte. Moralna podlaga provincljskih političnih kadrov je na tako nizki stopnji, da o kakem hitrem zboljšanju ni govora. Treba bo uvesti tudi sodne postopke proti funkcionarjem, ki so krivi sedanjega stanja. A nemogoče je poseči v preteklost in ugotoviti, kdo vse je kriv, da se provinca nahaja v sedanjem obupnem stanju.
ZANIMIVI PREMIKI
Na kratko omenimo še, da je vlada v svojih prvih korakih bila kar uspešna. V parlamentu ji je uspelo prodreti za davčno zakonodajo (z malenkostnimi spremembami); PAMI je že interveniran in mlada Cecilija Felgueras delnje z ekipo, Iger ne manjka strokovnjakov iz peronizma; prva imenovanja diplomatskih kadrov kažejo na visoko profesionalnost bolj kot na politična obdarovanja...
Ob vsem tem pa sta skoraj neopazno šla mimo dva dogodka. Prvi: bivši predsednik Menem je imen namen, da formalno nastopi v vodstvu stranke. Ponovno je to dejanje preložil, ker “sedaj pred koncem leta mnogi guvernerji nimajo časa”. Ni hotel tvegati, da bi izostali De la Sota, Reutemann in Ruc-kauf. Od nobenega od treh pa ni prejel j zagotovila, da se bodo nastopa udeležili.
Drugi dogodek pa je še bolj zanimiv. Z bliskovito hitrico je Duhalde izvedel volitve v vodstvo peronistične stranke v provinci Buenos Aires. Z izgovorom, da je sodišče opozorilo, da so mandati zapadli, je volitve razpisal in izvedel tako naglo, da v večini okrožij menemizem sploh ni mogel predstaviti volilnih list. Tako je celotno provincljs-ko vodstvo (in tudi provincljski delegati v konvencijo ali kongres stranke) popolnoma v rokah duhaldizma, on sam pa za nadaljnja štiri leta vodja provincljskega peronizma. S tega mesta pa lahko uspešno vodi boj proti Menemovemu namenu, da se leta 2003 povrne na oblast.
Ministrstvo odgovarja Slovenski izseljenski matici
Slovenci	v ^ArgentiniI Mladinski dan v	Mendozi
^ ............——— - — ■   — .......—	—	............ . \T	CnKntn 90 in nn/IallA 01 nrvxromKro	o/i/l/i	7	,
Rožmanov dom
V Rožmanovem domu je bilo na mikla-vževo nedeljo 5. decembra zopet prijetno družabno srečanje - tretje v letu 1999. Udeležba je bila kar zadovoljiva. Nenavadno naklor\jeno vreme, okusen „asado” z izbornimi prikuhami in še krofi so udeležence kaj kmalu izredno razgibali. A še pred zadoščenjem želodčnih potreb udeležencev je bila seveda sv. maša. Daroval jo je dušni pastir Tone Bidovec med ubranim skupnim petjem vseh navzočih ob orgeljski spremljavi Nerine Šušteršič. Takoj po zaključku mašnega opravila je povzel besedo predsednik Rožmanovega doma Peter Čarman. Predočil je važnost druge razvojne dobe te slovenske socialne ustanove z vsemi njenimi nadaljnjimi kričečimi potrebani. Dejal je med drugim naslednje:
,,Dom služi - čeprav še z vsemi pomanjkljivostmi - svojemu namenu! V teku 27-tih letih je sprejel Rožmanov dom pod svoje okrilje že preko 70 potrebnih rojakov. Trenutno oskrbuje 20 domovalcev. Čeprav je Dom že skoraj zaseden s stanovalci, bi bilo napačno sklepati, da je s tem že vse doseženo. Nastaja druga razvojna doba - morda težja od prve, saj terja nujno potrebo -ne po zasilni, površni - ampak celoviti zdravstveni in socialni oskrbi. Število težjih bolnikov v Domu se namreč veča, a za Hjihovo nego mar\jka ustreznega osebja. Ena sama negovalka nikakor ne zadostuje.
Za njena obvezna prosta dva dneva s še dodatnimi nepredvidenimi odsotnostmi nastaja neizogibna potreba po nadomestilu vsaj še ene sposobne osebe, ki bi v tem slučaju skrbela za bolnike, da niso prepuščeni sami sebi.
Imeti moramo pred očmi tudi dejstvo, da se vrste naše prve generacije občutno krčijo, povpraševanje po naši ustanovi s strani obolelih in osamelih rojakov pa vedno bolj veča. Tudi moči naših navzočih sodelavcev z odborom vred pešajo. Nastaja potreba po predaji odgovornosti za nadaljevanje zasnovanega socialnega dela mlajšim močem, ki bi imele smisel in posluh za potrebe sorojakov v stiski. Vsekakor bo Rožmanov dom slovenski skupnosti vedno bolj potreben! Želeti bi bilo samo, da bi skrb za obstoj naše slovenske socialne ustanove ne bremenila samo omejeno število vedno istih požrtvovalnih dobrotnikov, ampak pritegnila vsakega zdomskega Slovenca, da po svojih močeh pripomore h dvigu in nadaljnjemu obstoju te naše prepotrebne dobrodelne ustanove.
Sedaj vam vsem tukuj navzočim, pa tudi ostalim prijateljem in dobrotnikom, ki so jih razne obveznosti danes zadržale, v imenu odbora in domovalcev želim prijetno doživete božične praznike in še srečnejše novo leto.”
Udeleženec
Zaključek Slomškove šole
Minulo je novo šolsko leto. 3. decembra se je vsa šola zbrala v Slomškovem domu. Po prihodu zastave, ki so jo nosile učenke
8.	razreda, smo zapeli slovensko himno. Voditeljica šole Saša Omahna je pozdravila vse navzoče ter se zahvalila katehetu, učiteljem ter staršem, ki so ji med letom stali ob strani. Nato so nastopili naši najmlajši, ki jih je bilo letos kar veliko. Deklamirali so več pesmic: o prstkih, o slončkih, avionih, kužkih, mravljah, kako naj se obnašamo na cesti, kdo je naš Stvarnik. Zapeli so nam tudi več pesmic, med i\jimi tudi dvoglasno “Mojster Jaka” in “Čuk se je oženil”, četrti in peti razred sta recitirala “Maček Muri”, višja skupina pa Slomškovo pesem o vesti: “Prav glasni zvonček čujem”.
Prišel je na vrsto glavni del zaključne prireditve: predaja zastave in poslovitev osmošolcev. Najboljše učenke 8. razreda: Marjana Jakoš, Milena Čeč in Andrejka Kinkel so predale zastavo najboljšima učencema 7. razreda : Marjanu Lobodi in Martinu Pustavrhu. Od osmošolcev sta se poslovila katehet prelat Jože Škerbec in razrednik Marjan Jože Loboda. Priporočala sta jim še nadaljnje šolanje, zlasti pa, da bi še naprej ostali živi udje naše skupnosti, da bi se radi vračali v Slomškov dom.
Sledila je razdelitev spričeval osmošolcem. Za spomin na končano osnovno šolo so dobili lepo fotografijo Marye Pomagey ter knjigo M. Kunčiča “Od pastirja do škofa”. Letos je končalo 8. razred 8 učencev. Poleg že imenovanih so še Milena Levstek, Viktorija Willenpart, Adrijan Pa-naino, Luka Šušteršič in Maksi Elizeche, kateri se je v imenu vseh odhajajočih zahvalil vsem, zlasti učiteljem za ves trud, ki so ga imeli v teku 10 let. V imenu odbora staršev se je poslovila Anči Levstek, ki je skozi 16 let spremljala našo šolo.
Letos je hodilo v Slomškovo šolo 98 učencev. Poučevali pa so katehet prelat Jože Škerbec ter učitelji: Olgi Bohinc, Patricija Mugerli, Lučka Vombergar, Saša
Omahna, Marjana Grabnar, Helena Rode, Mateja Šmalc, Kristina Breznikar, Marjeta Vombergar in Marjan Jože Loboda. Pri petju so učili in pomagali Karla Jakoš, Olgi Urbančič, Silvija Zakrajšek in Jože Omahna. Odbor staršev se je vsem zahvalil in s pesmijo “Zahaja sonce”smo se poslovili od naše zastave.
Pol ure kasneje so mali angelčki s plesom pričakali Miklavža. Ob spremstvu večjih angelov in seveda vedno nagajivih parkeljnov je Miklavž obdaril učitelje in otroke. Večkrat pa so ga prekinili parketni, ki so kar naprej hoteli kazati svoje plese in vragolije.
MV
100 let Marijine družbe v Trstu
V MARIJINEM DOMU v Trstu je potekala slovesnost ob stoletnici delovanja slovenske Marijine družbe v tržaškem mestnem središču. Gre za ustanovo, ki je nastala 22. julija 1899 in se je imenovala družba Marije milostljive za žene in dekleta. Skrbela je za versko, narodno in socialno rast slovenskih žena in deklet, ki so prihajale v Trst. Čeprav v skrčenem obsegu, delaje še danes, četudi z drugačnim imenom - po 2. Vatikanskem koncilu so se Marijine družbe preimenovale v Skupnosti krščanskega ži-vljenja.
Na proslavi je bil poudarjen verski, narodnoobrambni in socialni vidik delovanja Marijine družbe, ki je ostala zvesta prvotnim idealom in vrednotam tudi v času italijanskega fašističnega preganjala primorskih in tržaških Slovencev. Tržaški Marijin dom je bil namreč ena redkih postojank, kjer se je tudi v najtežjih časih fašistične diktature lahko govorila slovenska beseda, kljub pritiskom režima in italijanskih nacionalističnih krogov v Trstu.
V soboto 20. in nedeljo 21. novembra so se vršile različne dejavnosti.
V soboto zvečer je psihiater dr. German Maravilla govoril o važnosti volje za mladega človeka.
Naslednji dan, smo ob 9:45 imeli dviganje zastav, ob 10:00 pa mladinsko mašo. Takoj po njej se je na dvorišču vršilo tekmovanje v odbojki. Najprej dekleta proti ženam, nato pa fantje proti možem, ki so končali igro, čeprav v hudem dežju.
Popoldne smo se vsi spet zbrali ob 18:30.
Najprej se je vsa mladina in naraščajniki predstavila ogrnjena z belimi, modrimi in rdečimi barvami. Ob koncu so predstavili slovensko zastavo. Z vso mladino na dvorišču je napovedovalec pozdravil vse navzoče. Zapeli smo himni argentinsko in slovensko. Sledil je govor predsednika SFZ v Mendozi, Tineta Šmona. Med drugim je dejal:
“ Ponovno smo se zbrali, da v telovadnih nastopih, v športnem tekmovanju in rajanju utrjujemo telesno odpornost po geslu “Zdrav duh v zdravem telesu".
Geslo letošnjega Mladinskega dne je: Vstopimo z upanjem v novo tisočletje.
Z veseljem smo pripravili ta današnji mladinski dan, to prijetno srečanje, ki nas medsebojno povezuje, utrjuje med nami vezi prijateljstva in nam vsem, ki sodelujemo, vliva novega navdušenja, da se naprej delamo za ideale, za katere ste se trudili in se delate, vi, naši starši in stari starši.
Z delom, nastopanjem in z gojitvijo slovenske zavesti vam hočemo pokazati svojo hvaležnost. Posebno smo vam hvaležni, da ste v petdesetih letih življenja in delovanja v Mendozi ohranili košček Slovenije in nam zgradili Slovenski dom, v katerem se lahko zbiramo na prireditvah, gojimo sport, hodimo na Slovenske tečaje, imamo pevske vaje, se udeležujemo slovenske maše, itd.
Trudili se bomo, da se med nami ohranijo slovenske navade, slovenska be-
seda. Z lepo zapeto slovensko pesmijo bomo poživljali slovenski duh. Današnji nastop slovensko argentinske mladine dokazuje, da to ni utopija. Po petdesetih letih prihoda naših prednikov v Argentino stojimo pred vami v slovenskih barvah.
Naše poslanstvo je dvojno, zato morajo biti tudi naša prizadevanja dvojna. Biti dober državljan Argentine in ostati zvest svojim koreninam. Dve kulturi -dvojne naloge. Zato je tudi doživljanje dvojno - bogatejše..
Vse to delo, naloge, obveznosti v organizirani skupnosti so najlepša priprava za dostojno življenje. Pošteno in dostojno življenje je največji zaklad, ki ga lahko položimo na oltar obeh domovin - SLOVENIJE in ARGENTINE .”
Nato so nastopile štiri skupine. Vsaka od njih si je sama zamislila in pripravila predstavo: način nastopa, koreografijo, oblačila, glasbo, itd.
Prvi so bili naraščajniki, ki so predstavili boks-vajo.
Nato naraščajnice, ki so zaplesale “mambo”.
Za tem so dekleta, ob zvokih lahke glasbe, oblečene polovica njih v argentinske in polovica v slovenske narodne noše, naredile različne formacije na dvorišču in pokazale svojo spretnost za ples na kotalkah.
Zadnja točka programa je bil nastop fantov. Originalna recitacija, ki smo jo sami sestavili, z indijanskim ritmom. Nastopih smo namazani ali s trakovi na glavah, kot, da bi bili pravi “rugbisti”.
Mladinski dan seje zaključil v dvorani s prosto zabavo. Nato se je pa razvil ples s polkami in valčki, potem pa se z boij aktualno glasbo.
Na dvorišču je visel velik napis našega letošnjega gesla: VSTOPIMO Z UPANJEM V NOVO TISOČLETJE.
Matjaž Grintal tajnik SFZ
Deklaracija o slovenski zunanji politiki
DZ je po dvodnevni razpravi sprejel deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije.
Dokument med prednostne cilje slovenske zunanje politike uvršča stabilne in dobrososedske odnose s sosednjimi državami, polnopravno članstvo v EU, zvezi NATO in WEU, utrjevanje mednarodnega položaja in ugleda države, članstvo v OECD, aktivno vlogo v ZN, OVSE, WTO, CEFTA in v odnosih z EFTA, tesnejše sodelovanje z državami srednje Evrope, v okviru trilaterale z Italijo in Madžarsko in drugih podobnih povezav, aktivno sodelovanje Slovenije pri stabilizaciji območja JV Evrope in krepitev gospodarskega sodelovanja.
V zvezi z Italijo poudarja, da odprto vprašanje ureditve zakonske zaščite za Slovence v Italiji bremeni sicer dobre odnose med državama. Slovenija bo vztrajala pri sprejetju take zakonske zaščite, ki bo us-
Slovesnost se je začela z litanijami in blagoslovom v kapeli Marijinega doma, nadaljevala pa s proslavo v dvorani, kjer sta številne prisotne nagovorila današnji vocfja skupnosti Marij Gerdol in prednica Norma Jež ter številni drugi gostje. Praznovanje se je zaključilo s krajšim koncertom Slomškovih in Marijinih pesmi.
trezala potrebam slovenske skupnosti v Italiji in bo po kakovosti in obsegu pravic primerljiva z zakonsko zaščito italijanske manjšine v Sloveniji
Slovenija pričakuje, da bo Avstrija na zvezni in tudi na deželnih ravneh naredila dodatne napore za celovito uresničevanje še neizpolnjenih obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe.
Kot ena od naslednic nekdanje SFRJ pa je Slovenija upravičena do nasledstva Avstrijske državne pogodbe, ki Avstrijo zavezuje k izpolnitvi njenih mednarodnopravnih obvez glede zaščite slovenske manjšine
Pri izvenevropskih državah pa je posebej izpostavila sodelovanje s Kitajsko in sodelovanje s tistimi državami, v katerih prebivajo večje skupine slovenskih izseljencev.
Deklaracijo o zunanji politiki Slovenije je DZ sprejel s 36 glasovi proti 21.
Med parlamentarnimi strankami so vladni dokument podprli poslanci koalicijskih LDS in DeSUS, poleg njih pa še del poslancev iz vladne SLS in opozicijske ZLSD. Proti deklaraciji pa so poleg petih poslancev SLS glasovali predstavniki opozicije iz vrst SDS in SNS ter vsi navzoči poslanci SKD z izjemo Maryana Schiffrerja, ki je vladne zunanjepolitične usmeritve podprl.
Mobilizirani Slovenci v nemški vojski
Praznovanje državnega praznika
V Celju Že da\j časa deluje Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941-1945. Ta ustanova se med drugim poteguje, da bi vsi mobiliziranci prejeli pristojno odškodnino. V to društvo so se vpisali tudi številni rojaki, Živeči v Argentini, ki im^jo status prisilnih mobilizirancev.
S strani društva sta v teku dva toŽbena zahtevka. Prvi proti republiki Sloveniji za plačilo odškodnine, ker Slovenija te odškodnine ni zahtevala od Nemčije, povzročiteljice nasilja. Drug postopek pa je v republiki Nemčiji za plačilo odškodnine, ker je Nemčija, kot povzročiteljica nasilja, dolžna poravnati škodo. Izid obeh zahtevkov je zaenkrat še nejasen. V primeru Republike Slovenije, ker se tovrstna odškodninska zakonodaja šele oblikuje in sprejema v parlamentu. V primeru Nemčije pa je treba počakati na reakcijo sodišča, kjer je tožba vložena.
Ob tem je važno, da oba postopka tečeta za vse člane društva, tudi za tiste, ki Žive v Argentini. Saj zakon o upravnem postopku v četrtem odstavku 22. člena določa, da se v primeru, če stranka nima stalnega bivališča v republiki Sloveniji, določi pristojnost po i\jenem začasnem bivališču, če niti tega nima, pa po njenem zadr\jem stalnem oziroma začasnem prebivališču v Republiki Sloveniji. Iz navedene zakonske določbe sledi, da naj slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini, ki Želijo pridobiti navedeni status vložijo zahtevek za priznanje statusa Žrtev vojnega nasilja pri upravnem organu svojega zadnjega stalnega oziroma začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije pred odhodom v tujino.
Dve tožbi pa je društvo vložilo zato, da
bi vsaj od ene strani dobili zadoščenje. Dolžni sta pa obe državi, ena zato, ker se ni brigala za svoje državljane, druga pa zato, ker je bila povzročiteljica vojnega nasilja na protipraven način (Ženevska in Haaška konvencija, ki prepovedujeta nasilna dejanja nad prebivalstvom na zavzetih ozemljih).
Iz Argentine je v društvu vpisanih kar 128 oseb. Vendar mnogokateri ne plačujejo članarine. Ta je izredno nizka (6 dolarjev letno) in društvo vzpodbuja, naj se to uredi, da bodo lahko vsi člani deležni pomoči pri uveljavljanju zahtevkov po odškodnini. Sicer so s tem včasih povezane nekatere sitnosti, vendar je sedaj možno plačati članarino kar v Argentini, ce jo kdo Želi poravnati, se lahko oglasi na Tel. 4765-5568. Na isti telefon se lahko oglasite tudi za katerekoli druge informacije v zvezi s članstvom in postopkom.
mmm
PREDOR POD TROJANAMI
LJUBLJANA - Uprava Družbe za avtoceste (DARS) je sporočila, da je za gradnjo 2,9 kilometra dolgega predora Trojane izbrano milansko poletje Impresa Grassetto s podizvajalcem Kraški zidar iz Sežane in s ponudbeno ceno 13,9 milijarde tolarjev. Z izbiro se je strinjala tudi Evropska investicijska banka, ki s posojilom sodeluje pri financiranju gradnje predora Trojane. Izbrani izvajalec se je s ponudbo in potrjeno razpisno dokumentacijo obvezal, da bo pri izvedbi del zaposlil čim več domače delovne sile, prav tako pa bo večino potrebnih materialov dobavil iz Slovenije.
IVAN ŽNIDAR
(3) - KONEC
Ob 60. letnici začetka druge svetovne vojne
Druga konferenca Treh v Yalti na Krimu, v začetku februarja 1945 leta, tik pred zadi\jim učinkovitim napadom na Nemčijo, je že hotela zakoreniniti “sfero vplivov”, kakor so bile razdeljene posameznim trem velesilam v Teheranu v skupne vplive zaveznikov, ki naj bi skupno v časih nestalnosti in obnove osvobojenih držav, pomagali uvajati “demokratične ustanove”, po r\jih lastni “izbiri” ter so še enkrat poudarili vero in načela Atlantke karte. V smislu te skupne odgovornosti za red po vojni v posameznih državah sta še posebno omenjani Poljska in Jugoslavija, kjer naj se uvede z zastopniki vseh strank z demokratičnimi režimi. Na Poljskem so sovjeti prav v tistem času delali pritisk z aretiranjem 16 voditeljev poljskega podtalnega gibai\ja, Kjer je pozneje pripeljalo do kompromisa Mikollajzyhovega sodelovanja v varšavski vladi, v Jugoslaviji pa so to nalogo dali Titu s pomočjo Šubašiča in drugih krajevnih ministrov.
DEKLARACIJA VELIKE TROJKE VYALTI
Splošno smo se domenili, da priporočamo maršalu Titu in Šubašiču, da sporazum, ki je bil med i\jima dosežen tudi takoj ostvarita, naj bo nova vlada sestavljena na temelju tega sporazuma. Mi tudi priporočamo, da mora nova vlada, kakor hitro bo sestavljena, izjaviti naslednje:
Antifašistični svet narodne osamosvojitve Jugoslavije - to je tisti svet, ki je bil ustanovljen aprila leta 1941 za borbo proti
angloameriškemu imperializmu, se mora razživeti tako, da bodo vai\j vključeni člani zadnje jugoslovanske narodne skupščine, v kolikor niso sodelovali s sovražnikom, ter da bo tako sestavljeno telo priznano kot za časno predstavništvo.
Zakonodajni akti, ki jih je izdal Svet narodne osvoboditve, bodo predloženi v naknadno odobritev narodne ustavodajne skupščine.
Toda kakor se je videlo iz poznejšega razvoja v Poljski, Avstriji in na Balkanu, je Sovjetska zveza izvajala še vedno samo enostranski vpliv, ter je tako via facti prišla iz vplivanja skupne odgovornosti za red v smislu Atlantske karte zopet nazaj k Teheranu, k upravljanju zgolj svojega vplivnega območja.
To nasprotje je prišlo do izraza že tudi na konferenci Združenih narodov v San Franciscu konec aprila 1945, ki se je zbrala, da bi delila svet, pa je končala le z nekaterimi sklepi gospodarskega značka
Med tem je prišla zmaga nad Osjo, je padla naša domovina pod sovjetski vpliv, kljub temu, da je bila velika večina Slovencev s svojo narodno vojsko na strani zapa-dnih zaveznikov. Kljub temu tudi, daje bila resna zamisel Churchilla izkrcanje zaveznikov v severnem delu Jadrana, pa le bila preprečena od strani Tita in Stalina in je tako v Sloveniji zavladala komunistična diktatura z vsemi znanimi posledicami.
Po Koledarju slovenskih emigrantov - Italija 1946
Kakor vsako leto je tudi letos veleposlaništvo republike Slovenije pripravilo slovesen sprejem za državni praznik dneva samostojnosti, spomina na plebiscit, kjer so se v veliki večini Slovenci opredelili za samostojno Slovenijo, ki je bila sen naših prednikov že stoletja.
V četrtek, 16. decembra se je zbralo v rezidenci veleposlanika veliko število povabljenih predstavnikov slovenskih društev in drugih posameznikov, tako iz Buenos Airesa kot iz notranjosti Argentine in celo iz Urugvaja ter Slovenije. Po prijaznem sprejemu in petju slovenske državne himne je veleposlanik, iniv. prof. dr. Janez Žgajnar pozdravil vse navzoče ter naslovil nanje krajši nagovor, v katerm je dejal:
“Te dni mineva šele devet let od tistih usodnih in nevarnih dni, ko seje slovenski narod pripravljal na odločilno in riski-rano odločitev, ali želimo še živeti v skupni državi Jugoslaviji ali pa želimo zaživeti v duhu stoletnih tihih želja v samostojni državi.
Že v času priprav na referendum bi se lahko zgodilo marsikaj, pa se - hvala Bogu - ni. Trajno smo lahko hvaležni tudi politični modrosti tedanjih političnih voditeljev stare in nove, demokratično izvoljene obla-sti pod vodstvom predsednika vlade Lojzeta Peterleta, Demosa in predsednika tedanje Slovenske Skupščine prof. dr. Franceta Bučarja.
Težka je bila naloga, ki jo je z 87 odstotni odločitvijo za samostojnost tedaj naložil narod svoji novi, mladi, neizkušeni ob-lasti, ki pa jo je le uspela izpeljati, kljub vojni z jugoslovansko armado, kljub večinoma nezanesljivi podpori tedanje Evrope in sveta. So nam pa stali in ostali ob strani zanesljivi prijatelji, na ostali svet pa so naredili velik vtis enotnost naroda, požrtvovalnost, znanje, humano ravnanje z nasprotniki in tudi medijsko dobro vodena poročila o dogajanjih, ob močni podpori rojakov povsod po svetu, tudi vaše tu v Argentini.
Doživeli smo velike dogodke naše novejše zgodovine, kot je bila svečana proslava neodvisnosti 26. junija zvečer na Trgu republike v Ljubljani, ogromne množice vseh starosti in generacij, prvič polno novih državnih slovenskih zastav, pričakovan napad jugoslovanske vojske, junaška in inteligentna obramba, nočne seje parlamenta, bombardiranje Brnika in radijskih in televizijskih oddajnikov, dolga in težka pogajanja, nepričakovan odhod jugoslovanske vojske iz Slovenije, mednarodno priznanje neodvisne države Republike Slovenije in vključevanje Slovenije v mednarodne organizacije in institucije, kar tudi ni šlo vedno tako preprosto in hitro.
Sam se spominjam, kako še leta1993, torej leto in pol po mednarodnem priz-
nanju Slovenije, organizatorji niso hoteli sprejeti Slovenije v Evropsko zootehnično federacijo na rednem zasedanju v Berlinu in so nas opozarjali, da nimamo pravice nositi napisa Slovenija, doživeli pa smo, po intenzivnem delu, zelo prisrčen in slovesen sprejem v to organizacijo na kongresu leta 1994 v Madridu.
Vse to in podobno se je dogajalo tako rekoč še včeraj in vse kot posledica narodove odločitve na referendumu, 23. 12. 1990.
V teh nekaj letih svoje neodvisnosti in samostojnosti se je Republika Slovenija močno uveljavila v Evropi in v svetu in danes že celo predseduje pomembnim mednarodnim organom ali organizacijam ter je že napovedala svojo kandidaturo za vodenje OVSE (Organizacija Evropske varnosti in sodelovanja) v letu 2005 in še bi lahko naštevali.
Slovenija je sedaj izven vsake politične, ekonomske in kulturne izolacije, aktivno pomaga pri reševanju težkih problemov drugod po svetu na Balkanu, od koder se je pravočasno umaknila, Slovenija je danes deležna vrhunskih obiskov in komplimentov in vse kaže, da bo v nekaj letih postala polnopravna članica Evropske skupnosti, kar bo nov velik izziv za vse nas.
Znak stabilnosti in zrelosti neke države je, da počasi stopata v ospredje tudi urejanje in strpna obravnava številnih zelo pomembnih in nespektakulamih stvari in dogodkov, ki se tičejo nas Slovencev samih, kot tudi na področju bilateralnih in multilateralnih odnosov med sosednjimi in prijateljskimi državami, kamor zanesljivo prištevamo tudi Argentino.
Vse omenjeno je nastalo in še nastaja ob izjemnem angažiranju mnogih, ki niso in ne zahtevajo nobenih priznanj.
Ne gre pa tudi brez problemov in neuspehov. Vendar danes praznujemo in smo lahko ponosni na doseženo.
Vse vas vabim še naprej k sodelovanju in razumevanju v korist naših skupnih ciljev, ki so bili tako bogato zajeti v referendumski odločitvi 23. 12. 1990.
Želim vam prijetno bivanje tu pri, nas in veselo praznovanje.
Izkoriščam to priliko, da vam zaželim vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 2000."
Zatem je veleposlanik še povabil rojake na ogled slik, ki so razstavljene v rezidenci, dne 26. decembra, sledila je pogostitev in priložnost, da so se povabljeni med seboj porazgovorili ali tudi dogovorili. Po prijaznem slovesu od veleposlanika in soproge Tatjane so se zbrani zadovoljni vrnili v svoje domove, z lepim spominom na to praznovax\je.
TD
Koroška
Voclja poslanske skupine svobodnjakov (FPOe) v koroškem deželnem zboru Martin Strutz je slovenskemu generalnemu konzulu v Celovcu Jožetu Jeraju očital, da ogroža dobrososedske odnose med Koroško in Slovenijo.
Povod za kritiko je bila novinarska konferenca v Celovcu, na kateri je Jeny izrazil kritiko glede odnosa Koroške in Avstrije do Slovenije. Jercy je opozoril, da ne razume, zakaj ima prav sosednja Avstrija največje pridržke do vključevanja Slovenije v EU. Slovenija prav od svoje severne sosede in od Koroške pričakuje podporo,
je poudaril Jeraj. Obenem je kritiziral koroško resolucijo, ki kot pogoj za slovensko članstvo v EU navaja zaprtje NEK in priznanje nemškogovoreče skupine v Sloveniji. Kot je navedel Strutz, je Jeraj poznan po tem, da mu je dober odnos, ki ga je koroški deželni glavar Joerg Haider zgradil z visokimi političnimi predstavniki Slovenije, trn v peti.
Prav Koroška pa si zaradi stalne podpore Slovenije v kriznih časih, izgradnje gospodarskih stikov in podpore v mednarodnih projektih zasluži pohvalo in ne kritike, je še menil Strutz
REZI LOZAR MARINŠEK
VELEMESTO
Hitela je po centru mesta, ves čas je pogledovala na zapestno urico v upanju, da bo vse zgodaj uredila. Čez dan je že pritiskala vročina, bližal se je božič in hitela je po nakupih. Po ulici Floridi še ni bilo tistega navala ljudi, kot je potem, ko vse hiti domov ali po zadi\jih opravkih. Mimogrede je pogledovala božično okrašene izložbe, res vse so se lesketale, ali žalostna je opazila, kako malokdo so v izložbi tudi jaslice. Kaj so ljudje pozabili smisel praznikov? Marya z Detetom se je nekako umaknila iz velemestnega življenja in se zatekla v cerkve ali tiste domove, katerim božič pomeni Rojstvo Gospodovo! Električne lučke so se na drevescih prižigale in ugašale v vseh barvah in spomnila se je, kdaj je zadnjikrat svoj drevešček okrasila s pravimi svečkami. Seveda so bile tam tudi rakete in ko seje odpravila po opravkih, so otroci sami prižgali te in svečke in naenkrat se je drevesce vžgalo. Plameni so jih zastrašili, tekli so po vodo in polivali s tako vnemo, da je bilo vse mokro. Ko se je vrnila, jih je našla čudno molčeče in pri jaslicah ji je nekaj mai\jkalo. Ponovno seje ozrla in videla, da ni dreveščka. Stal je na tleh za komodo, ves ožgan in moker. Dvignila gaje žalostna in ogorčena, snela okraske, kar jih je še ostalo, in ga vrgla v smeti. Otroci so jo vprašiyoče gledali.
Drugo leto so imeli le jaslice. Vedela je, da je to poglavitno, ali ves čas ji je nekaj mai\jkalo. Tako je spet prišlo v hišo drevesce in z i\jim električne lučke. Prižigale so se
JANEZ MARKEŠ
PRVA INFORMACIJA JE BILA NEVERJETNA
Milan Kučan je na Teharjah položil venec s slovensko trobojnico, nadškof Rode pa je pri sv. Urhu obžaloval medvojne grehe kristjanov.
DVOPOLNI DIALOG
Rode je med spravno slovesnostjo pri sv. Urhu javnost nagovoril, medtem ko je Kučan na Teharjah molčal, položil je br-šlanov venec, opremljen s slovensko trobojnico in odšel. To je bilo menda prvo Kučanovo tovrstno dejarye po tako imenovani spravni slovesnosti v Kočevskem rogu, v katerega naj bi ga po nekaterih navedbah tako rekoč prisilila Spomenka Hribar. Že ted£y je bil način narodnega spravljanja nadvse pomenljiv.
V Rogu sta si leta 1991 v roke segla nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik države Milan Kučan. Pri tem je bilo pomenljivo dejstvo, da je nadškof s svojim dejanjem simbolično prevzel politično zastopništvo za vse tri tabore meščanskih političnih strank, liberalnega, katoliškega in socialističnega, skratka vseh do tedaj na volitvah izvoljenih demokratskih opcij, ki v drugi svetovni vojni niso delovale pod okriljem komunistične partije. To je pomembno, ker se domobranstvo, ki je bilo najpomembnejša tarča pobojev v Rogu, ni ustanavljalo pod okriljem Cerkve, temveč avtonomno po političnih zakonitostih tistega časa ter z nazorsko in politično mešanimi pripadniki. Iz spravne slovesnosti so bili tako formalno povsem izvzeti liberalci, ki so imeli v protikomunističnem gibai\ju pomembno vlogo, prav tako preostanek socialistov, ki ni privolil v pogoje dolomitskega akta. Pod okriljem ljubljanskega nadškofa so se tako znašli tudi pripadniki tujih vojsk in civilisti.
in ugašale, bilo je lepo, vendar ne enako.
Cerkev Santi'simo Sacramento je bila zaprta. Nazaj grede bo šla v katedralo na Majskem trgu, je sklenila, tam so stranska vrata vedno odprta. Pri trgu San Martin je upočasila korak. Golobčki so grulili in pomislila je, kako je pred časom vsak dan tukaj mimo hodila, zdty pa le poredko zaide. Obstala je pred spomenikom San Martina, venec je bil prislonjen nanj. Po klopeh je sedelo nekaj penzionistov in mamice so vozile mimo otročičke v vozičkih. Ozrla se je na spodnji trg, na Retiro, na železniško postajo in na Angleški stolp, kjer je še vedno bila ura. Včasih smo se z dvigalom z otroki peljali na gornji balkon, se je domislila in kar ni se ji dalo na vlak spet domov. Končno, zakaj taka naglica! Zakaj ne bi enkrat v miru obšla Kanadski trg in totem, ki so ga Kanadčani poslali Argentini v dar! Ah - in tam blizu je emigrantski hotel, zdaj ves samoten in zapuščen. Kaj vse načrtujejo z i\jim!
Rada bi šla v pristanišče, pa ob tej strani je zaprto. Tam je takrat pristala i\jih ladja Tucuman in takoj so jih odpeljali v hotel. Sonce je sijalo, v Argentini je bila pomlad, iz evropske jeseni so se preselili v argentinsko pomlad. Ves dopoldan je la4ja stala na vodni meji med oceanom in reko Rio de la Plata, opravili so carinsko kontrolo in mornarji, že tega vjyeni, so poskrili utihotapljeno blago, potem sta pa vlačilca potegnila ladjo v pristanišče. Ko so se pokazale visoke stavbe, si je Melita brisala
Po drugi strani ni bilo jasno, v kakšni vlogi je nastopal predsednik Milan Kučan. Formalno pravno ga k temu ni zavezoval noben sklep parlamenta. Kot predsednik države je sicer posegel na področje simbolnega narodnega sožitja, kar naj bi bilo prvo dejanje proti formalnemu razčiščevanju temeljnih pravic ljudi, zaradi katerih naj bi bila sprava potrebna. Prvo dejanje sprave je, skratka, razkrilo, da oblast cerkev dojema kot političnega, in ne kot civilno-dnižbenega sogovornika; nato je z argumenti tedanjega negotovega tranzicijskega časa v to dejstvo privolila in vzpostavila temu primemo obliko dialoga. S tem, ko je Kučan na simbolni ravni vstopil v takšno predmodemo obliko sporočilnosti, si je obenem pridržal pravico, da upokoji, ne pa obsodi formulo razrednega sovražnika. Tako nay bi družbeni tokovi tekli po stari miselni poti, le da sovražnik ni bil več sovražnik, saj je prišlo do sprave, ampak je postal nekdo, la mu je zmagovalec (ki je imel prav) zgolj odpustil in je bil poslej z njim pripravljen zaživeti na novo. To pa je imelo za desetletje, kije sledilo, pravzaprav katastrofalne posledice, kar zadeva pravno in demokratizacij sko mentaliteto Slovencev.
MONOLOG V DEMOKRACIJI
Vse do letošnjega dneva mrtvih je bila slovenska javnost priča izjemno korenitih in brezkompromisnih mehčalnih ukrepov oblasti. Končni rezultat je, da so celo izenačili borčevsko organizacijo, katere vodstvo je bilo leta 1991 povsem nedvoumno na jugoslovanski strani, z veterani slovenske osamosvojitvene vojne. V zvezi z domobranci in drugimi nekomunisti so obnovili besednjak o narodnih izdajalcih, lani so šle zadeve tako daleč, da jih je Zmago Jelinčič, ki je v korist nomenklature tradicionalno opravljal provokativne naloge,
solze ob misli, kje bo služkinja. Lejla, ki so jo obhajale podobne misli, bi sestro rada potolačila, zato ji je kazala drugo stran pristanišča, tam je bila obala pusta in prazna, le ščavje je raslo. Zdaj je tam sodišče, cerkev, nova carinama, saj stara je doživela trgovski preporod. Vse se je spremenilo! Pogled ji je obstal na mogočni stolpnici Cavanagh, ob kateri so še isti dan prihoda obiskali mesto. Slovenec, ki je prišel že pred njimi, jih je obiskal v hotelu in jih povabil po Floridi do obeliska. Čudno razvnet jim je razlagal, kako je to veliko mesto, kaj vse se vidi, ali Lejla se je v duhu vračala na ladjo. Malo Slovencev se je pripeljalo s Tucumanom, večina so bili Italijani, fašisti, ki so se bali posledic svojega dela, in cigani. Ti so tudi ponoči spali na krovu, prišli so iz Istre, dobro so znali hrvaško, potovali pa so kot Italijani in njih cilj je bil Čile. V Čilu so si nadejali lepe bodočnosti...
Res so bile Melitine slutnje zaman. Znašla se je v veliki družini sredi mesta. Lejla pa v oddaljenem predelu mesta. Vendar so se dogodki naglo vrstili. O božiču je že bratec pripravil v kotu kuhinje na polič-
označil za golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že prej, da ne bi zdaj povzročala volilnih zmešnjav. Jelinčič je dosegel vrhunec v tem, kar je pravzaprav začela že Spomenka Hribar s svojim Ustavite desnico in spra-vaškim saltom mortale, ki je dokončno in verjetno za vedno pokopal zaupanje tako imenovane druge strani do nomenklature. Stvari so se tako stopnjevale, daje mnogim navzočim v Rogu postalo žal, da so se sploh udeležili prve spravne slovesnosti, saj je država ni podkrepila z nobenim pravnimi dejanji. Še danes niso izdani vsi mrliški listi. Pobiti vojaki, civilisti, tudi ženske in otroci, so bili na pravni način tako rekoč še enkrat umorjeni. Vse dogajanje je spremljala medijska kanonada, slabšalna in žaljiva, obmetavanja o preštevanju kosti in podobno. Zadeve so v očeh javnosti prišle v neprehodno in zaprto enosmerno ulico.
KO JE JUGOSLAVIJA DOKONČNO RAZPADLA...
Potem se je zgodilo. Vojna na Balkanu, morija v Bosni, na Hrvaškem in slednjič genocid na Kosovu so obnovili logiko in dileme državljanskih vojn. Slovenska državljanska vojna je po vsebinskem premisleku oživela prav iz logike in analogije zadnje balkanske morye. Haaško sodišče prav v zvezi s tem dokaj dosledno zahteva preiskavo in odkrivanje hudodelcev, odgovornih za zločin zoper človeštvo. Na slovenskem ozemlju so se začela odkrivati nova množična grobišča, govori se o dve-stotisoč večinoma hrvaških beguncev. Vse to ima seveda opraviti s konkretnimi slovenskimi eksekutorji, ki v Sloveniji pod zaščito sprave nikoli niso imeli imena in priimka. Po naših informacijah so se zganili tudi Slovenci doma in v tujini. Začeli so delati, kar sicer počnejo v drugih državah: obrnili so se na varuha človekovih pravic,
ki skromne jaslice v daljnem provincljskem mestu. Figurice je že naredil v Italiji, prižgali so luč in zapeli Sveta noč. V duhu so bili doma. Drugi dan, na božič, so si ogledali jaslice v bližnji cerkvi pa tudi v izložbah.
Vendar jo je prihodnji božič spet našel v velemestu. In potem so se vrstili prazniki; zdaj veseli, drugič polni spominov in domotožja. In leta so tekla. Kje je zdaj mala hčerkica, prvorojenka, ki je vzhičena opazovala svoje prve jaslice in drevešček in se hotela s prstki prepričati če je vse to res!
Vsako leto si po lepi slovenski navadi vsi Slovenci po maši za praznike zažele lep srečen božič in takrat jo vselej stisne pri srcu spomin na vse tiste, ki so daleč, ali ki jih ni več.
Vsako leto romajo voščilne kartice sem in tja in si pripovedujejo o zimi in mrazu, pa spet vročini, o obiskih in načrtih... Govore svoj jezik: jezik ljubezni, zanimanja in skrbi. Govore o spremembah, opisujejo rojstva in smrti, o ljudeh, ki so ti dragi in drugih, ki jih ne poznaš, pa so se čeprav daljni prikradli v srce in zday veliko pomenijo. Govore o otročičkih, la komaj hodijo, o mladostnih babicah, o krajih, ki jih ne poznaš, predvsem o domovini!
In tako je božič Lejle, Melite in še toliko drugih razdeljen med tukaj in tam. Nad vsem pa plava bo^ja milost in blagoslov. Marija z Jezuščkom, sveti Jožef, angelci in pastirci oznanjajo vsem mir na zemli, mir v srcih in dušah - in naših domovih!
začeli so zbirati podatke o svojih možnostih na mednarodnih sodiščih. Zato verjetno ni naključje, da je varuh človekovih pravic dobršen del zadnje tiskovne konference namenil prav tem temam. Prav tako je mogoče novo Kučanovo nagnjenost k spravnim dejanjem, polaganje venca s trobojnico na Teharjah, razumeti, v luči nove občutljivosti, povezane s tem vprašanjem, ki pravzaprav izvira iz povsem pragmatičnih razlogov.
OBREMENJENI Z ZGODOVINO?
Ko so imeli zgodovinarji pred kratkim okroglo mizo v Večerovi Sobotni prilogi, je Jože Dežman zapisal: »Slovenska politika, pa tudi družba, je cepljena s preteklostjo do te mere, da je bolj pomembno kot prihodnost, na kateri strani so se v drugi svetovni vojni borile družine prizadetih..., Slovenska politika je cepljena do te mere, da je Kučanov oče padel na partizanski strani, Rodetov pa ne.” Če kaj ni res, ni res, da gre v politiki in družbi za sorazmernost med Kučanom in Rodetom, še manj, da bi bila ta dva, kot smo že videli, povsem fiktivna pola uravnotežena. Zato tudi zdajšnjega Rodetovega govora pri sv. Urhu in Kučanovega dejanja na Teharjah ni mogoče tehtati niti kot nasprotno značna niti kot uravnotežena. Rodetovo dejanje je bilo religiozno dejanje z elementi odpuščanja in prošnje za odpuščanje. To pa nima nič za opraviti z državništvom in s tem, kar država dolguje tej problematiki. Zato pa je mogoče s položaja državljanov tehtati Kučanovo potezo, ki lahko pomeni neprijavljeno dejanje krčmaija brez „pravnega računa” in davka za dodano vrednost. V logiki v Evropo odhajajoče pravne države tako pomembnih zadev pač ne bo mogoče urav-navati s pogajalskim partnerjem, ki je bil v sogovornika povzdignjen iz logike razrednega sovražnika. Dogodki se, kot je videti, razvyjyo po svoji notranji logiki. In to utegne v družbeno problematiko vnesti povsem novo kakovost.
Mag, št. 45
SPRAVA NA DODANO VREDNOST
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽEU VSEM ROJAKOM DOMAIN PO SVETU
ZEDINJENA SLOVENIJA
Naj božje Dete podeli mir in blagoslov ' vsaki slovenski družini - doma in po svetu!
Zveza slovenskih mater in žena
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem v Argentini
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
,,Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo.
Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja. “
Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 2000.
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska pristava
zeli vsem rojakom blagoslovljen Božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2(XX)
Tiha noč, Sveta noč!
Prišla je vsem pomoč z nebnih nad soncem bleščečih višav. Prišel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin.
Narodna
Vsem članom, prijateljem
in dobrotnikom
zeli v teh božičnih praznikih
blagoslova,
v letu2000
pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želi vsem članom, prijateljem in znancem
NA$ DOM - SAN JUSTO
Na božični dan po slovenski maši lepo vabi k praznovanju slovenskega božiča.
Blagoslovljen božič in uspešno novo leto2000 želijo vsem članom in prijateljem
Slovenski krščanski demokrati v Argentini
Da bi resnično doživetje sv. večera zajelo naša srca in ostalo v njih za vedno!
BlagosMjeno, uspešno in srečno novo leto2000voščimo vsem
Slovencem
SDS - Argentina
Božji nam je rojen Sin!
Dragi Slovenci po svetu! V veselem pričakovanju mislimo na vas in vam Telimo bbgoslovljen božič in sr ečno novo leto2000!
Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v letu 2000 želi
TISKARNA VILKO d. Z o. z.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Tel: (54-11) 4362-7215 / 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail vilko@ciudadcom.ar
Blagoslovljene božične ptztznike in sr ečno ter miru polno leto2000 mn
Slovencem
posvetu
M
inEEWDCCva
HERMAN ZUPAN Division envases PAPELERA DEL SUR Division cartuiinas
Božična radost%je moč, ki mor espr emenitisvet. Veliko sr eče in uspehov v novem tisočletju Vamiskr eno želimo
OBLAK
* v
;A . m
Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA
voščita vsem svojim članom, pa tudi svojim prijateljem in rojakom v Aj-gentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v letu2000!
Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v novem letu voščita
Marian in Helena Laboda
ZAVAROVANJA
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - Pis. 10 Capital Federal Tel. 4325- 2127
Blagoslo\’ljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
dr. Andrei Fink
ODVETNIK — URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENŠČINO
Civilne, kazenske, trgovske zadeve. Delovna razmerja. Posvetovanja. Zapuščine
Larrea 929 - PB “A” ■ Tel. 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal
Ponedeljek, sreda in četrtek od 16. do 20. ure.
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2000 želi
dr. Liliana Kožar
odvetnica
Bogota 3099 2. B - torek in petek 16 -20; tel. 4613-1300
ENTRE RIOS 3763
Standmetal s.a
SAN JUSTO
Šparhakl Veronika: Božič na )yAltiplano“
BoSčnegaveselja in sreče vnovemletu2000 voščijo
Janez Jakoš in sinovi
Rivadavia 13410, Colon 17, Pizzurno 554 (1704) Ramos Mejia
Blaaoslovliene božične vraznike in srečno novo leto 2000 žd
_________________________________BAJDA	s.r.i.
parketi
Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal Tel./Fax: 4671-2494; MENDOZA
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto2000 vam želi
Talleres Crovara S.A.
Corte y doblado de chapas hasta 7 mts. x 13 mm Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677
Blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto želi
odvetniška pisarna
dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs
Tucuman 1455 - 9. nadstr. E in F - Tel. 4374-7991 / 4372-0320
Odprto vsak dan od 15. do 19. ure
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto2000želi
DR. VITAL AŠIČ
odvetnik
Parana 830, 5. nadstr., tel.: 4811-8186 Prijave na tel./faks: 4798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči Slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 2000 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje.
Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih Slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem!
Vinko Levstik, Gorica
POČAKATI
Že dalj časa premišljujem, ali bi bilo primemo nameniti nekaj vrstic v našem tedniku dogodku, ki (povsem nepričakovano) buri malone vso svetovno javnost že celo letošnje leto.
Po eni strani imam nemajhno zaupanje v visoko stopnjo splošne izobrazbe pri vseh članih naše skupnosti, pa tudi zaupanje v zdravo pamet in preudarnost, ki sta med nami doma in ne dopuščata vsakršnega manipuliranja z informacijami, ki ga izvajajo tukajšnja in svetovna družbena občila .S tega vidika bi bilo tole pisai\je o “dogodku” odveč. Dogodek namreč je bližajoče se tretje tisočletje (ki sicer prihaja z 21. stoletjem vred, pa se o njem ne govori toliko, saj je modemi svet žejen velikih, napihnjenih besed).
Naj pa že zdaj povem: res, da se tretje tisočletje že bliža, vendar pa še ni tako blizu.
Po drugi strani pa (verjetno nas vse) preseneča dejstvo, da takoimenovani resni tisk in vrsta svetovnih trobil posvečata temu pojavu vsakovrstne in obsežne polemike, ki pa na koncu koncev vedno izzvene v en sam in edini hrupni zaključek: človeštvo bo konec tega leta stopilo v tretje tisočletje
Naj se nevedni in ne toliko nevedni komercialni svet zabavata oziroma kupčujeta s to iluzijo - mi pač vemo, kako stvari stoje - zato naj bralec vzame tale zapis le kot prikaz kurioznih tolmačenj o teku časa in štetju let.
Če se ravnamo po sporazumu, ki ga je predvsem zahodni svet v celoti sprejel, da naj časovno razdobje enega leta traja toliko kot enkratni krogotek zemlje okoli sonca in naj se začetek našega štetja postavi v trenutek, ko je bil Kristus rojen, in da smo od tedsy do danes našteli 1998 celih let, enajst mesecev in nekaj dni, in če smo
ENO LETO!
soglasni v tem, da je še vedno potrebnih sto let za eno stoletje (in vemo, da samo z 99 centavi še nimamo enega pesa; ali pa, če imamo samo prvih 100 centavov, od naslednjega drugega pesa še nimamo ničesar), potem je popolnoma razvidno, da bo do 21. stoletja treba počakati do 1. januarja leta 2001,
Če pa se temu vsesplošnemu sporazumu (konvenciji) poljubno odpovemo, pa kar arbitrarno lahko sklenemo, daje včerey poteklo 11 tisoč let, odkar je Noetova barka pristala na suhem, in da smo potemtakem danes že v dvanajstem tisočletju., ker smo se tako odločili in nas še včeraj dogovorjeno nič več ne veže. Marsikaj, torej, je lahko predmet dogovora, ni pa razumno obračati na glavo logične in matematične aksiome, ko bi, na primer, zatrdili, da je 99 prav toliko kot 100.
Vendar se s to histerijo o 3. tisočletju že na durih prav to dogaja. Tako smo “dokaze” o začetku 3. tisočletja že na koncu letošnjega leta brali pred časom tudi v slovenskih časopisih, kjer so si različni dopisniki ob tem vprašanju “brusili uma svetle meče”, in če se zgledujemo še po številnih trgovskih oglasih, najavah in reklamah, je vsakršen up, da bi zmagala matematična teza, že popolnoma zaman.
Tudi v tukajšnjem tisku smo bili priča pogostim in obširnim polemikam, v katerih se pisci, tudi z akademskim naslovom, trudijo z očitnimi ali skritimi sofizmi postaviti začetek naslednjega tisočletja v leto 2000.
No, taki absurdi se v zadevnih polemikah kar pojavljajo.
V argentinskih občilih (tudi v našem tedniku bomo našli oglase - imamo jih za trgovske trike - z novicami o zadnjih igrah, tekmah, srečanjih, predstavah, nastopih, trgovskih ponudbah in uslugah v tem tisočletju) je poplava časopisne, radijske,
televizijske in cestne reklame prekrila redke in trezne opomine ter zadete in poučne komentarje o razlogih za ta novotisočletni “boom”..
Strinjamo se z dvema piscema. Prvi vzpostavi podmeno, da naj ves ta zlagani, laični blišč zatemni slavje jubilejnega leta 2000, ki ga je proglasila Cerkev in v zapovrstni lestvici odrešenjskih let očitno izkazuje neko izredno posebnost, privlačnost in pomembnost. Recimo, da ni popolnoma izključeno, da ne bi bil tudi eden takih proticerkveno nastrojenih razlogov v ozadju tega direndaja, saj je res, da dogajanja v zgodovinskem ozadju ne prihajajo redno na glavno prizorišče pred radovedno publiko..
Dmgi razlog, ki ima verjetno večjo in pravo težo, pa je zgolj trgovsko-koristolo-vski, dobičkarsko utemeljen, in stremi za tem, da se za eno leto pospešita zaslužek in dobiček ter masovno porabništvo v gostinstvu, turizmu, grafiki, prireditvah vsakovrstnega značka, načrtovanih zabavah in komemorativnih industrijskih izdelkih. Skratka, da se ekonomija “ogreje”.
Če bo treba, se bo že našel četudi za lase privlečen izgovor, da se ob koncu prihodnjega leta ta cirkus spet ponovi z reklamo, ki tedaj ne bo šla navzkriž z osnovnimi pojmi računstva, ki jih že osnovnošolski otrok obvlada, in tudi z astronomskimi meritvami ne.
Sklenem: v leto 2000 bomo prišli 1. januarja 2000, v tretje tisočletje pa 1. januarja leta 2001. Pa če še tako mlatimo prazno slamo.
Aleš Gošar
LJUBLJANA - Minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop je na priložnostni slovesnosti izročil prvo koncesijo za zasebni dom za starejše Karitasovem domu Marye in Marte v Logatcu. To bo v Sloveniji prvi zasebni dom za starejše s 65 mesti za standardne storitve, koncesija pa se podeljuje za obdobje desetih let.
Svet slovenskih organizacij
Položaj slovenske manjšine in vloga desničarskega Sveta slovenskih organizacij (SSO) v njem je bila osrednja tema razprave na rednem občnem. Delegati so pregledali tudi opravljeno delo v triletnem mandatu dosedanjega odbora in izvolili novo vodstvo.
Predsednik SSO Sergij Pahor je v svojem poročilu poudaril predvsem doseženo stopnjo sodelovanja med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, to je med levičarsko Slovensko kultumo-gospodar-sko zvezo in SSO. Glede zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je Pahor dejal, da med organizacijama obstajajo razlike v ocenah. Osnutek, ki je v razpravi v italijanskem parlamentu, je po ocenah SSO premalo konkreten, saj izkušnje dokazujejo, da velja tisto, kar je zapisano črno na belem. Pahorje omenil tudi veliko razcepljenost v manjšini, kjer naj bi prihajalo do nesoglasij celo glede vprašanja narodnosti
Glede odnosov s Slovenijo v SSO menijo, da so vzorni in so bili postavljeni na ustrezno institucionalno raven. Vendar je po ugotovitvah SSO v Sloveniji opaziti nezanimanje za mai\jšine, še zlasti v medijih.
Občni zbor SSO pozdravili tudi podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin in deželni predsednik Stranke slovenske skupnosti Bernard Špacapan.
Delegati so izvolili nove vodstvo, Id so odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Odbor sestavljajo: Miha Koren, Giorgio Ban-chig, Riccardo Ruttar, Anka Čemic, Marko Terčič, Franka Žgavec, David Grinovero, Dainjan Paulin, Sergij Pahor, Marij Maver, Aleksander De Luisa, Jelka Cvelbar in Aleksander Furlan. Odbor bo pozneje določil vse funkcije - predsedniško in druge.
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere...
Vesele praznike! Srečno novo leto!
želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. PENTATEX S.R.L.
gt Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
Podekvatorske jaslice
NOVA IZDAJA “KALINŠKOVE”
Staro vino piti je najboljše, je sestra Vendelina Ilc pojasnila razlog, zakaj je sodelovala pri 24. prenovljeni in dopolnjeni izdaji slovenske kuharice Felicite Kalinšek, ki jo je Cankarjeva objavila kot Veliko slovensko kuharico. Glavna urednica založbe Ksenija Dolinar je na predstavitvi poudarila, da ta kuharska knjiga tudi po 130 letih od nastanka prvotne različice, ki jo je pripravila Magdalena Pleiweisova, os-teya prva med enakimi.
Od prve izdaje leta 1868 do leta 1912 je ostala nespremer\jena, tedaj pa jo je v roke vzela sestra Felicita Kalinšek, doma iz Podgorja pri Kamniku, ki je poučevala kuho na gospodinjski šoli Kmetijske družbe na Maryanišču. V knjigo je vtkala toliko znanja, izkušenj in svojega duha, da je Ujeno ime postalo sinonim za naslov knjige. Njena različica je do leta 1978 doživela 17 ponatisov in v tem času je bila trikrat dopoli\jena.
Dediščina Felicite Kalinšek tudi po njeni smrti leta 1937 ni zamrla Sprva jo je dopolnila Izabela Gosak, od leta 1980 pa naj i\jo “bdi” sestra Vendelina Ilc, rojena v Ribnici na Dolenjskem, ki je mlade rodove učila kuharskih veščin na Koroškem in drugod po Sloveniji, svoje delo pa še danes nadaljnje na Brezjah.
V kryigi je več kot 5000 receptov, posodobljene so uvodne strani o strežbi in pripravi jedi v sodobni kuhinji, popestrili so jo s priročnimi preglednicami, vanjo pa vključili tudi recepte za vegetarijance. Skrivnost priljubljenosti te kuharske knjige je po besedah sestre Vendeline v načinu priprave in dela. Sestra Felicita je namreč vse recepte sama preizkusila in jih sčasoma
CARIGRAD - Slovenska moška teniška reprezentanca je zmagovalno zaključila nastope na ekipnem evropskem prvenstvu v Carigradu. V zadi\jem dvoboju so varovanci selektorja Andreja Jerasa premagali Avstrijo s 3:0, si tako zagotovili prvo mesto in napredovanje v ligo prvakov, kamor se do zdaj Slovencem še ni uspelo uvrstiti.
ZREČE - S sejama predsedstva in upravnega odbora (UO) Atletske zveze Slovenije (AZS) so se v Zrečah končali dnevi slovenske atletike, na katerih so določili prireditelje tekmovanj v Sloveniji v naslednji sezoni, ko so olimpijske igre prvi cilj. Sklenili so, da bodo podpisali nekaj novih pogodb s športniki in prvič tudi z najuspešnejšimi trenerji. Število olimpijskih kandidatov je naraslo na 12. AZS ima sicer na svojem seznamu 22 evidentnih in potencialnih kandidatov z OI v Sydneyu leta 2000, na listi evidentnih kandidatov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) pa je, 11 atletov: Britta Bilač (višina), Brigita Bukovec (100 m ovire), Gregor Cankar (daljava), Alenka Bikar (200 m), Helena Javornik (5000 m), Miro Kocuvan (400 m ovire), Brigita Langerholc (800 m), Igor Primc (disk), Matija Šestak (400 m), Anja Valant (troskok) in Boštjan Horvat (200 m).
BATUMI - Slovenska šahovska reprezentanca je uspešno nastopila na evropskem prvenstvu v gruzijskem Batumyu. V zadnjem krogu je Slovenija igrala neodločeno 2:2 z Ukrajino ter v končnem seštevku osvojila četrto mesto. Mai\j uspešna je bila ženska reprezentanca, saj je bila šele 32.
LJUBLJANA - Rajmond Debevec (Olimpija) in Natalya Prednik (1. pohorski bataljon Ruše) sta bila v Ljubljani razglašena za najboljša strelca leta v Sloveniji na podlagi točkovanja in pravilnika Strelske zveze Slo-
dopolnjevala. Njen poglavitni nasvet kuharicam je bil, naj se držijo recepta in šele ko ga docela osvojijo, začnejo kuhati tudi po svoje.
Sestra Vendelina je še “priznala”, da je upoštevala nekatere očitke glede kalorično prebogatih receptov in jih v tem smislu “popravila” oziroma prilagodila z novimi znanstvenimi spoznanji s področja prehrane. Velika slovenska kuharica je po besedah sestre Vendeline kot “pomlajeno drevo, ki daje zdrav in okusen sad”. Sestra Vendelina je lani objavila tudi kasetno kuharsko knjigo s podnaslovom Slovenska meščanska kuhinja.
Sodelovala je tudi pri pripravi večerje za papeža Janeza Pavla II. ob njegovem rojstnem dnevu 18. maja leta 1996 v času obiska v Slovenyi.
ŽALEC - V žalski polnilnici Coca-Cola Beverages Slovenija so minuli teden napolnili še zadnjo plastenko kokakole. Do sredine januarja prihodnje leto bodo polnili le še steklenice, nato pa bodo polnilne linye preselili v BiH. V skladu z reorganizacijo bodo morali ukiniti 39 delovnih mest. Polnilnica se je odločila, da polnilno linyo prestavi v Sarajevo, odkoder so Srbi po vojni odpeljali tudi Coca-Colino polnilnico. Iz Žalca pa v BiH ne bodo preselili le polnilnice temveč tudi ves vozni park. Istočasno pa sta Coca-Cola Beverages Slovenija in Vino Brežice sklenili triletni dogovor o sodelovanju pri proizvodnji izdelkov družbe Coca-Cola za slovensko tržišče. Coca-Cola Beverages Slovenija bo tako v naslednjih devetih mesecih vložila več kot milijon nemških mark v nadgradnjo tehničnih zmogljivosti podjetja Vino Brežice.
venye (SZS). Na dopolnjenem seznamu evidentnih kandidatov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) za nastop na olimpijskih igrah (OI) leta 2000 v Sydneyu so med 42 športniki tudi trije strelci: Debevec, Andraž Lipold (Ilirska Bistrica), ki je bil najboljši strelec leta v trapu, in Prednikova; slednja je med olimpijskimi kandidati na podlagi kvote, ki jo je priboril Debevec.
NENDAZ, Franclja - Slovenska smučarka Nataša Bokal je na slalomu za evropski pokal osvojila drugo mesto. Za prvouvr-ščeno Nemko Moniko Bergmann je zaostala 37 stotink sekunde.
LIZBONA, Portugal - Nataša Kejžar je bila prva slovenska finalistka na 3. evropskem plavalnem prvenstvu v Lizboni. Na 50 m prsno je z izidom 32,21 osvojila 7. mesto. Diryan Blaž Medvešek je 200 m hrbtno odplaval v 1:57,25 minute in še za 44 stotink stotink sekunde izboljšal državni rekord. To je zadostovalo za 6. mesto. Rekordno pa je na 100 m hrbtno plavala tudi Alenka Kejžar, kije bila z 1:01,42 19 stotink hitrejša kot dan poprej v predtekmovanju. Kejžarjeva je prav tako zasedla 6. mesto. V polfinalu na 50 m prosto je bil rekorden tudi Peter Mankoč z 22,49 in osvojil 11. mesto.
POKLJUKA - Švedinja Magdalena Fros-berg je zmagala v ženskem šprintu na 7,5 kilometra za svetovni biatlonski pokal na Pokljuki (24:39,5, 3 zgrešene strele). Najboljša Slovenka je bila Andreja Grašič, kije bila 20. (25:35,8, 2), na 58. mestu pa je bila Urška Dolinar. ,
LIMONE PIAMONTE, Italija - Slovenska smučarska reprezentantka Tina Maze je zmagala na veleslalomu za evropski pokal. Drugouvrščena Italijanka Sonia Vierin je za ryo zaostala 17 stotink.
Vetri v pampi: sape žgane... Zvezda opolnoči obstane: Jezus se rodi!
Zvezda vroča noč ogreva... Sonce žgoče žge v žar dneva. Kdo Njega hladi!
Jožef vola, osla iz staje past spodi izven ograje v senco pod ombu.
Hlevček pa - o čudo božje!: v vencih svežih belih rož je -cvetja in medu!
Kristusovo rojstvo, kakor sta ga opisala evangelista Matej in Luka, že skoraj dva tisoč let buri človekovo domišljijo.
Na različne načine so si verni ljudje vseh časov hoteli približati dogodek v božični noži, ko se je Bog rodil v človeški podobi. Za začetnika postavljanja jaslic in uprizarjanja božičnega dogodka nekateri štejejo sv. Frančiška Asiškega. Leta 1223 je pripeljal h gozdni jasi blizu Greccia vola in osla ter dal postaviti tudi jasli, napolnjene s senom. Na njih je mašnik v božični noči daroval mašo, Frančišek pa mu je stregel.
Dosedanje raziskave kažejo, da so jaslice neposredni naslednik stare božične dramatike, kjer naj bi prizor, ki ga vidimo, deloval tako, kakor da je sredi dogajanja v hipu zamrznil, v naših mislih in duhovnih predstavah pa n^j bi se nadaljeval. Eden prvih primerov tega “zamrznjenega gledališča” so bile jaslice v baziliki Marije Snežne v Rimu, ki jih je leta 1291 napravil kipar Arnolfo da Cambio. Leta 1560 so dali jezuiti postaviti prve jaslice v Coimbri na Portugalskem. Prav po zaslugi jezuitov smo se z jaslicami kmalu srečali tudi Slovenci. Leta 1641 jih je po njihovem posredovanju postavil v cerkvi v Gornjem Gradu ljubljanski škof Tomaž Hren. V jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani so bile prvič postavljene leta 1644.
Svet slovenskih organizacij v Rimu
Novi državni tctfnik italijanske Ljudske stranke Pierluigi Castagnetti je sprejel predstavništvo Sveta slovenskih organizacij in Slovenske skupnosti, s katerimi je obravnaval različne vidike zakonskega predloga za zaščito Slovencev v Italiji, ki ga obravnava italijanska poslanska zbornica. Slovenski predstavniki - Sergij Pahor, Giorgio Ban-chig in Drago Štoka - so Castagnettya opozorili na dolgotrajno čakanje slovenske manjšine v Italiji na zaščitni zakon in nakazali morebitne posledice nadaljnjega zavlačevanja pri sprejemanju zakonskega osnutka. Castagnetti je zagotovil, da se njegova stranka zavzema za čimprejšnjo odobritev omenjenega zakonskega osnutka ter je tudi vzel na znanje predlog za izboljšanje osnutka v italijanskem parlamentu.
O, poglejmo k rožni staji: Dete Božje! Oči najslaji!
In Marija ob Jožefu!
Angeli krilatci; s krili delajo Mu piš premili sladkega hladu...
Pokleknimo pred te jasle. ovce mi. v tej pampi zapasle: Bog! Iste oči!
Na prehodu iz 18. v 19. stolelje so postale priljubljene kulisne jaslice.. Matej Langus jih je v prvi polovici 19. stoletja napravil za frančiškane v Ljubljani, Janez Wolf za cerkev v Trnovem.
Slikar Štefan Šubic, ki izhaja iz znane podobarske in slikarske rodbine iz Poljanske doline, (rojen 22. decembra 1820,. umrl
9.	januarja 1884) je naslikal take kulisne jaslice za župnijsko cerkev v Železnikih leta 1875.. Jaslice so še danes v uporabi. So izjemen umetniški biser jasličarstva, posebej cerkvenega, na Slovenskem. Poduhovljeni in umirjeni izraz ter prijazne barve so kar sami vabili k premišljevanju in podoživljanju božičnega dogodka, kar je bil glavni in najpomembnejši cilj njihove izdelave.
Krsta: V cerkvi Marije Pomagaj sta bila v soboto, 18. decembra, krščena Matjaž Andrej Bordagnievich, sin Gustava Daniela in Silvye Bohinc; botra sta bila Andrej Bohinc in Andrea Lidia B, Saliva; ter Janez Pavel Štefe, sin Nejka in Milene Svetlin; botra sta bila Ciril Loboda in Marjeta Štefe. Krstil je mons. Jože Škerbec.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroki: V soboto, 11. decembra sta se pročila v cerkvi Stella Maris v Buenos Airesu Lučka Tomazin in Rodolfo Her-nan Gonzalez Kuck; priče so bili ryuni starši Franci Tomazin in Metka Erjavec ter Faustino Pedro Gonzalez in Lucfa Amanda Kuck; poročil je mons. Jože Škerbec. - V kapeli sv. Edvarda v Llao-Llao, Bariloche, sta se 9. septembra poročila Adriana Kastelic in Dirk Gerhards; poročni ekumenski obred sta vzajemno opravila “Padre Pacho” - Osvaldo Brawn in luteranski “pastor Octavio”. Čestitamo!
Smrt: V Ljubljani v Trnovem je umrl Anton Pleško ml.
Naj počiva v miru!
Pojdimo čez trave ožgane -Zvezda nad srcem tu obstane:
Jezus se rodi!
Jeremija Kalin Svobodna Slovenija, št. 51.; 23. decembra 1949
art Slovenija moja dežela
Jaslice
Maii oglasi \
ESTUDIO de AGRIMENSURA (Peia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - Unificacidn - Mensura - Usucapcion TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mime počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; TeLFax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hip61ito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs, As. - TelTFax: 46563653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 46566574/4654-6438. Od ponede(jka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 46566574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTE LAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic I 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— I 12.-
Obvestiia
SKOZI TISOČLETJE SI Z NAMI PRAZNOVAL
SILVESTROVANJE
NA PRISTAVI PRIDI ŠE LETOS, DA BOMO SKUPAJ DOČAKALI NOVI JUBILEJ Ob 21. uri večerja Orkester „Štirje fantje špilajo"
„Le Ludje“
BOJAN METELKO („showman“ iz Slovenije)
Disc Jockey
Prijave za večerjo na telefon: 4629-4879 / 4627-4935
o	FRANQUEO PAGADO	
§ 5 |h a .:	Cuenta N° 7211	
S ® 3 8	Registro Nac. de la Propiedad	
<	Intelectual N° 881153	
		
		
V ZADNJIH MINUTAH TEGA TISOČLETJA SE BOMO SEŠLI V NAŠEM DOMU „SA/V JUSTO“ NA NEPOZABNEM
SILVESTROVANJU
31. decembra ob 21. uri Kajenje prostorov Našega doma, bogato pogrnjene mize in prvovrstna kapljica, ob pestrem programu plesnih nastopov in petja Anice Rode y Luka Debevca Spremljali nas bodo poskočnih zvoki „Zlate Zvezde4
Rezervirajte si mizo telefonsko: 4441-5528/6979
Fundador MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
G čeke na ime „Eslovenia Libre“ j)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fcuc: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
■«bsv--------------------------------mmmmf
ČETRTEK, 23. decembra: Slavnostna sv. maša ob začetku jubilejnega leta v škofiji San Justo ob 20.
uri v trgu San Justo. Pel bo Mladinski pevski zbor San Justo pod vodstvom An-drejke Selan Vombergar.
PETEK, 24. decembra:
Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj ob 22. uri.
NEDELJA, 26. decembra: Počitniška kolonija organizira sestanek staršev v Slovenski hiši po maši (9.30).
Koncert božičnih pesmi bo v moron-ski stolnici ob 21.15. Peli bodo Luka in Matija Debevec, Cvetka Kopač Debevec, Ani Rode ter Silvio Bunge in Daniel Benchi-mol. Kot organista pa bosta nastopila Gustavo Andres in Ruben Ponce.
PETEK, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi, s celovečernem programom.
Silvestrovanje v Našem domu v San Justu.
Silvestrovanje v Slovenskem domu v San Martinu.
Janez Drnovšek ali Janez Janša
Liberalna demokracija (LDS) Janeza Drnovška in socialdemokracija (SDS) Janeza Janše bi bili najuspešnejši stranki, če bi bile volitve sedaj. LDS bi po javnomnenjski raziskavi Večera volilo 15,2 odstotka anketiranih, SDS pa 11,9 odstotka. Ostale parlamentarne stranke so vse dobile mai\j kot pet odstotkov. Ljudsko stranko (SLS) bi volilo 4,8 odstotka vprašanih, združeno listo (ZLSD) 2,6 odstotka, krščanske demokrate (SKD) 1,9 odstotka, za nacionalno stranko (SNS) bi glasovalo 1,2 odstotka vprašanih, za demokratično stranko upokojencev (DeSUS) in zelene (ZS) pa po 0,6 odstotka anketiranih. 28,2 odstotka vprašanih se še ni odločilo, koga voliti, 20,5 odstotka ne mara nobene stranke, 9,6 odstotka pa jih ne namerava na volitve.
Te ankete je treba vzeti z veliko rezervo, ker je zgodovina pokazala, da so volitve izpadle drugače, kakor so bile napovedane.
Predsednik Ciampi podpisal okvirni zakon
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je podpisal nedavno odobreni okvirni zakon za zaščito jezikovnih in narodnih mapjšin. V obeh zbornicah je bil zakon odobren z glasovi leve sredine, Stranke konunistične prenove (SKP) in Severne lige. Deželni tajnik Slovenske skupnosti
TA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE JE ZADNJA V TEM LETU. NASLEDNJA BO IZŠLA 6. JANUARJA 2000.
Andrej Berdon je izrazil zadovoljstvo, dodal pa je, da to še ni dovolj, saj se pričakujejo dejanski premiki tudi v parlamentarni obravnavi zakona o slovenski mai\jšini
PALACE HOTEL IN EURO RESTAVRACIJA V GORICI
(Vinko Levstik)
PALACE HOTEL je v samem središču mesta, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično moderno prenovljeno „Euro Restavracijo” s 100 pogrii\jki; s samopostrežnim zajtrkom, dnevnim barom. „Tavemo” z 80 pogrinjki, konferenčno dvorano „Cavalieri del Turismo” za 100 oseb in manjšo TV dvorano „ Krp an” za 30-40 oseb.
Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so: kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in televizijski sprejemnik. Zavarovan parkirni prostor.
Naslov: PALACE HOTEL & EURO RESTAVRACIJA, Corso Italia 63 34170 GORIZIA (IT) Tel.: 00-39-0481- 82-166, Fax: 00-39-0481- 31-658
Šolska počitniška kolonija
sporoča:
Sestanek staršev bo v nedeljo 26. po sveti maši v Slovenski hiši. Odhod kolonije bo v nedeljo 2. januarja ob 20 uri iz Slovenske hiše.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
21. decembra 1999
1 dolar	195,64 SIT	tolarjev
1 marka	100,75 SIT	tolarjev
100 lir	10,75 SIT	tolarjev
SLOGA RASTE, SLOGA NAPREDUJE
V nedeljo, 9Januarja 2000 Odprtje nove podružnice v SLOVENSKEM DOMU CARAPACHAY
Dra. C. Grierson 3837 - Carapachay Po slovenski sv. maši, ob 11,30
Po pozdravnih besedah in blagoslovu prijateljska napitnica, nato
NAGRADNO ŽREBANJE
1.- Nagrada: Ena letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in USD 1.000.00 v gotovini
2. Nagrada: Desetdnevne počitnice za dve osebi v Hanželičevem domu,
Villa Dolores - Sierras de Cordoba, v poletni sezoni.
Vsi člani, posebno še iz okolice Carapachay-a prav lepo vabljeni !
SLOGA I)A VEG! V SLOGI JE MOC!