235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
kranjskega nem{tva in njegov zaton ob razpadu habsbur{ke monarhije. Zajema ~etrt stoletja /1894–1918/
prijateljskega ali sovra‘nega so‘itja med Slovensko ljudsko stranko, nem{kimi veleposestniki in Narodno
napredno stranko. Poglavja, ki opisujejo dogajanja v ustavnem obdobju 1861-1918, dopolnjujejo {e
dodatki: Zaklju~ni povzetek, Razmi{ljanja o ljubljanskih oziroma kranjskih Nemcih, ocena rokopisa o
Nemcih na Kranjskem, ki ga je napisal Oskar Plautz in ga hrani gra{ki de‘elni arhiv, pa {e seznam
literature in virov. Zelo lepo dopolnilo knjigi dajejo po Plautzu povzete biografije enajstih kranjskih
nem{kih politikov. Hermann Brandt, Ferdinand Eger, Anton Laschan, Robert Schrey in Lina Kreuter-
Galle od izbranih so bili rojeni na Kranjskem, Adolf Schaffer in Josef Suppan sta bila iz kranjskih
dru‘in, toda rojena drugje, Josef Julius Binder, Friedrich Kaltenegger, Friedrich Keesbacher in Anton
Schöppl pa so pri{li od drugod.
Vrednost Mati}eve knjige je zelo velika. Avtor je skrbno pregledoval vire najrazli~nej{ih vrst, ~aso-
pisov, policijskih poro~il, de‘elnozborskih zapisnikov, popisnic s {tetij prebivalstva, »strogo zaupnih«
publikacij itd. itd. Mnogo teh virov je dostopnih v Ljubljani, mnogo pa jih je bilo treba najti v tujini.
Mnogo tega gradiva ni doslej {e nih~e upo{teval. Knjiga zajema Ljubljano, ker so bili ljubljanski Nemci
»glava in srce kranjskega nem{tva«, na mnogih mestih pa posega tudi v zgodovino drugih Nemcev na
Kranjskem. Ta povezava je bila seveda nujna in se ji ni bilo mogo~e izogniti. Med obse‘no problema-
tiko je tudi precej vpra{anj, ki jih je razre{evalo ‘e dosedanje raziskovanje, naj omenim samo Dragotina
De‘mana, ki {e danes razdvaja duhove. Seveda pa vrednost disertacije ni v razpravljanju o slovenski
strani ljubljanske zgodovine in nem{ko – slovenskih odnosov. Njena vrednost, in to zelo velika vred-
nost, je na nem{ki strani te zgodovine, v nem{kih pogledih na nem{ko – slovenske odnose.
Nem{ko – slovensko razmerje, ki ga je avtor iz~rpno zajel, so predvsem propagandna stali{~a,
vro~a od polemik in nasprotij, polna pretiravanj. Kot pravi avtor v predgovoru, problematika ni iz~rpana.
Na strani je ostala zlasti kulturna in vsakdanja preteklost. Nem{ka in slovenska stran se ka‘eta kot dva
sovra‘na tabora. Zelo lepo je prikazal Mati} spremenljivost pogledov in razmi{ljanj na nem{ki strani,
pa tudi razlike med gledanji Nemcev na Kranjskem in Nemcev v sosednjih ali {e drugih avstrijskih
de‘elah. Svoje ~ase smo pisali narodnostno zaprte zgodovine, kjer si videl samo lastno podobo kraja,
de‘ele ali naroda, drugih narodnosti pa nismo upo{tevali. Od tega smo se v zadnjih desetletjih ‘e mno-
go in uspe{no premaknili. Spomnimo se na pot, ki jo je glede [tajerske ubral dr. Janez Cvirn. Tako se
razvija pred nami nov pogled na zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja. To ozemlje je celota z
vsemi ljudmi, ki so ‘iveli na na{ih tleh, od fevdalcev do ubo‘cev, z vsemi politi~nimi smermi, z vsemi
narodnostnimi te‘njami, z vsemi vplivi, ki so se uveljavljali z ve~jimi ali manj{imi uspehi, z vsemi
nasprotji in konflikti, pa tudi s so‘itjem in dobrimi odnosi, ki jih je bilo nekje manj drugje ve~. Zaradi
vsega tega moramo biti Mati}eve knjige o ljubljanskih Nemcih zelo veseli, tako zaradi splo{ne narav-
nanosti kot zaradi bogastva podatkov in vrste novosti. Knjiga ne bo pomembna samo za Slovence
ampak prav tako za Avstrijce ali Nemce razli~nih de‘el.
Va s i l i j  M e l i k
M e t o d  M.  M i l a ~, Resistence, Imprisonment & Forced Labor : A Slovene Student in World
War II. New York : Peter Lang, 2002. 260 strani. (Studies in modern European history ; 47)
Knjigo na{ega rojaka Metoda M. Mila~a (rojen leta 1924 na Prevaljah) »Upor, zapor in prisilno
delo« lahko uvrstimo tako med spominsko literaturo kot med »zgodovinsko-pri~evanjsko gradivo«.
Tisti, ki avtorja bolje poznamo, smo to knjigo ‘e kar nekako pri~akovali. O tej temi je pisal ‘e leta 1994
v reviji Slovene Studies (Vol. 16, no. 2 (1994), str. 31–47) in nato {e naslednje leto v reviji Zaveza (5,
{t. 4 (1995), str. 82–87). @e v teh dveh ~lankih je na kratko popisal svoje vojne do‘ivljaje, ki jih je sedaj
v knjigi {e dodatno in bolj poglobljeno obdelal.
Njegova »zgodba« je na prvi pogled podobna mnogim zgodbam tistih Slovencev, ki so se ob koncu
vojne, leta 1945 odlo~ili najprej za begunsko pot in nato za preselitev v prekomorske dr‘ave, kjer so
morali za~eti vse na novo (od {tudija do zagotovitve novih eksisten~nih pogojev). Tujina, ki jih je
sprejela, jim je sicer dala vse mo‘nosti za ta nov za~etek, vendar jim ob tem ni ni~esar podarila.
236 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Knjigo je avtor razdelil na petnajst poglavij, v katerih obravnava po eno od svojih ‘ivljenjskih
epizod, nato sledijo: epilog, opombe k posameznim poglavjem (skupno jih je kar 219), uporabljena
literatura (126 enot) in indeks (predmetni in imenski). Ker je knjiga namenjena predvsem tujim bral-
cem (ZDA in Kanada), ki slovensko in evropsko zgodovino bolj slabo poznajo, je na za~etku vsakega
poglavja kratek pregled svetovnega vojnega dogajanja.
V za~etnih poglavjih avtor na kratko opi{e svojo mladost na Prevaljah na Koro{kem (ki jih avtor
poimenuje kar »moja najsre~nej{a leta«) – v majhnem pode‘elskem mestecu, kjer so se vsi ljudje med
seboj poznali. Tam je njegov o~e Ivan, opravljal slu‘bo vi{jega banovinskega uradnika, zato je bila njihova
dru‘ina med pomembnej{imi in tudi bolj na o~eh javnosti. Zagotovo pa je bila njegova mama Jerica tista,
ki je najbolj vplivala na vse tri otroke, ki so se ‘e zgodaj zapisali glasbi (M. Mila~ ima doktorat iz muziko-
logije). Zanimiva je epizoda ob avtorjevem rojstvu, ko sta se star{a dogovarjala o njegovem imenu. Mama
je ‘elela, da bi mu bilo ime Marjan, o~e pa, da bi bil Metod. Da bi o~e {e podkrepil svoj izbor se je
zaobljubil, da bo za sina kupil tudi klavir – in prav ta instrument je v njegovem kasnej{em ‘ivljenju
ve~krat pri{el do izraza (zlasti so presunljivi njegovi opisi igranja klavirja v tabori{~u Auschwitz in njego-
va ugotovitev, da je prav glasba trdneje povezala tabori{~nike, ki so sicer pripadali razli~nim narodom in
se zato med seboj niso mogli sporazumevati). V nadaljevanju se avtor spra{uje, ~e ni prav njegovo sloven-
sko ime »Metod« ve~krat zape~atilo njegovo usodo, da se je ‘e skoraj re{en, ponovno zna{el za zapahi. V
teh »predvojnih poglavjih« opisuje politi~no in kulturno ‘ivljenje na Koro{kem in vse bolj opazno nasto-
panje tamkaj{njih nem{kih simpatizerjev, ki jih je o~e Ivan odlo~no preganjal in kaznoval, zato se je
morala ob za~etku vojne vsa dru‘ina preseliti v Ljubljano.
Medvojno obdobja 1941–1945, avtor ~asovno in krajevno razdeli kar po »‘ivljenjskih epizodah«,
kot so se mu zgodile: Prvo leto okupacije; Med slovenskimi partizani; Italijansko zajetje; Koncentra-
cijsko tabori{~e Rab; Gestapovski zapor; Tabori{~e za prisilne delavce Auschwitz; Delavec v Grazu;
Na gradbi{~u obrambne linije; Pot domov in ponoven odhod preko meje.
Povojno obdobje ima le dve poglavji: Vetrinjski dogodki (predaja in vra~anje domobranske vojske,
maj-junij 1945) in »Gra{ko obdobje« ({tudij na tamkaj{nji univerzi in izselitev v ZDA oz. nov za~etek).
Vseskozi lahko sledimo zanimivemu in napetemu opisovanju ‘ivljenja avtorja samega, kakor tudi
ljudi, ki so bili z njim bolj ali manj tesno povezani. @ivljenjsko na~elo, ki se ga je avtor vseskozi dr‘al
je bilo: »Moram pre‘iveti!« Zato je vse naloge in ukaze, ki so mu jih dodelili njegovi nadrejeni, vestno
izpolnjeval. ^eprav je bil na nek na~in najprej v partizanski in nato v okupatorjevi »slu‘bi«, je vendarle
na{el nekaj trenutkov tudi za svobodno razmi{ljanje in umetni{ko delovanje. Toda, ne glede na za-
dol‘itev, ki jo je moral izvr{evati »saj je bil le {tevilka«, sku{a ohraniti svoje ~love{ko dostojanstvo in
pomagati sojetnikom in predvsem sojetnicam, ki so bile v tabori{~u Auschwitz. Zlasti so pretresljivi
opisi zadnjih dni v tem tabori{~u, ko se je vse bolj bli‘ala zavezni{ka (ruska) vojska in s tem osvobodi-
tev jetnikov. Toda na drugi strani, so bila prav v teh trenutkih, njihova ‘ivljenja najbolj ogro‘ana. Prakti~no
je odpovedala vsa logistika oskrbe tabori{~, in da bi nacisti prikrili svojo »tabori{~no-uni~evalno poli-
tiko« so sestradane in iz~rpane ujetnike mno‘i~no pobijali in jih na koncu nagnali {e na mar{e smrti. V
zme{njavi med umikom iz Auschwitza proti zahodu na nova delovna mesta, se je avtor {e z nekaterimi
ujetniki uspel re{iti, toda tudi vrnitev v Slovenijo ni potekala povsem brez zapletov – in domov je pri{el
{ele maja 1945, in {e to le za nekaj dni, ko se je tudi sam odlo~il za beg pred zmagovalci.
In prav v prvih dneh svobode, se je Mila~eva dru‘ina dokon~no razbila – star{a sta ostala v Ljubljani;
brat Ciril, ki je od{el na pot kot domobranski vojak, je bil konec maja 1945 vrnjen in ubit v Ko~evskem
Rogu; sestra Marija je ‘ivela nekaj ~asa pri sorodnikih v @elezni Kapli in se nato odlo~ila za vrnitev v
domovino. Ker je imela pri sebi po{to, ki so ji jo izro~ili begunci iz koro{kih tabori{~, so jo zaprli in {ele
po posebni intervenciji izpustili na prostost; sam avtor pa se je najprej priklju~il skupni {tudentov, ki so
nadaljevali univerzitetne {tudije v Gradcu, nato pa se je leta 1950 odlo~il za dokon~no preselitev v ZDA.
Kljub zavestni odlo~itvi, da sprejme nov izziv, avtorjevo slovo od domovine ni bilo lahko. Preden je
odpotoval, je s prijateljem Lojzetom Gregorinom, prekri‘aril vso ju‘no Koro{ko, da bi se mu podoba te
zemlje za vedno vtisnila v spomin in ga spremljala tudi v tujini. Tudi dolgotrajna vo‘nja preko oceana
je avtorju dala dovolj prilo‘nosti za analizo desetih let, ki so pravkar minila. To svoje razmi{ljanje
sklene z naslednjimi besedami: »Ta leta so spremenila vse in razblinila vse na{e mladostne sanje in
pri~akovanja. Cilji in sanje so izginili, toda {e vedno smo imeli svoja ‘ivljenja, zaklad, ki ga je za vedno
izgubilo ve~ tiso~ drugih. Vojna je pustila strahotno statistiko: petdeset milijonov ‘rtev«. ^eprav ostaja
237ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
avtor za vse ‘ivljenje zaznamovan s smrtjo-ubojem svojega brata Cirila, njegova knjiga ne kli~e po
ma{~evanju.
Knjiga je pisana v lepem literarnem slogu in vseskozi skrbno dokumentirana, kar zadovolji tako
preprostega bralca, ki si ‘eli »zgodbo«, kot tudi zgodovinarja, ki bi se rad bolj podrobno pou~il o med
in povojnem dogajanju v Sloveniji.
Mila~eva knjiga ni po naklju~ju iz{la v seriji »Studies in modern European History«, kajti to je
zgodovinska knjiga, ki je namenjena predvsem tujim bralcem in potomcem na{ih izseljencev v ZDA in
Kanadi, ki sloven{~ine ne znajo ve~ (oz. ne dovolj). Vsekakor pa bi bilo zelo koristno, ~e bi knjiga iz{la
tudi v slovenskem prevodu in tako dopolnila tisto nesorazmerje med partizansko in izseljensko-zdomsko
publicistiko.
R o z i n a  [ v e n t
J a n e z K r a m a r, Izola 1945–1991. Iz zgodovine ob~ine od osvoboditve izpod fa{izma do
ustanovitve samostojne Republike Slovenije. Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Znan-
stveno-raziskovalno sredi{~e, 2002. 407 strani. (Annales ; 31).
Pri~ujo~a knjiga je poslednje delo zgodovinarja Janeza Kramarja1, uveljavljenega raziskovalca in
pisca odmevnih knjig iz zgodovine Primorske in Istre 2. polovice 19. in 20. stoletja: Prvi tabor v Istri
(1971), Marezige – trdnjava slovenstva v Istri 1861–1930 (1982), Izola – mesto ribi~ev in delavcev (1987),
Narodna prebuja istrskih Slovencev (1991), Primorski in istrski ‘elezni~arji 1857–1947 (2002), idr.
»Povojno zgodovino Izole, sprva italijanskega mesta in njegovega zaledja, sem za~el preu~evati in
o njej pripravljati to knjigo ‘e leta 1972«, pi{e avtor v uvodu. »Ve~ let sem preu~eval samó arhivsko
gradivo v Centralnem dr‘avnem arhivu v Rimu (Archivio centrale dello Stato), De‘elnem in{titutu za
zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine v Trstu (Istituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia), Vojnem zgodovinskem in{titutu v Beogradu, Po-
krajinskem arhivu na Reki, Arhivu Slovenije, In{titutu za novej{o zgodovino, In{titutu za narodnostna
vpra{anja, arhivih Slovenskih ‘eleznic, [olskem muzeju v Ljubljani, Pokrajinskem arhivu v Kopru in
Novi Gorici ter na Oddelku za novej{o zgodovino Pokrajinskega muzeja v Kopru«. Povedano potrjuje,
da je Kramar tudi tokrat napisal {e eno temeljno, na arhivskih dokumentih zasnovano delo.
Kramarjeva »najnovej{a zgodovina Izole« je nadaljevanje, tako reko~ 2. knjiga njegove obse‘ne
monografije o tej obalni slovenski ob~ini in hkrati edini, katere zgodovina je zdaj tehtno dokumentira-
na. V oceni 1. knjige, Izola – mesto ribi~ev in delavcev, je prof. Vasilij Melik laskavo zapisal, da je
»zgodovinska kontinuiteta, kakor jo pozna le malo na{ih mest, avtorju omogo~ila, da je v svoj oris zajel
tako mesto kot okolico v vsej njuni narodnostni in socialni dvojnosti in povezavi... Knjiga je pisana po
virih, ki jih je avtor dolga leta skrbno zbiral v doma~ih in tujih arhivih, to pa ji daje {e posebno vrednost,
saj je opremljena z vsem znanstvenim aparatom«. Ta monografija – ob{irni prikaz zgodovine ob~ine od
antike do osvoboditve 1. maja 1945 – je seveda terjala nadaljevanje, je zapisal Kramar v uvodu, ker je
Ob~ina Izola 20 let po Londonskem memorandumu in 30 let po koncu vojne {ele z meddr‘avno pogo-
dbo v Osimu pri Anconi (10. novembra 1975) do~akala potrjeno mejo med dr‘avama Jugoslavijo in
Italijo ter dobila temelje za svoj nadaljnji gospodarski, kulturni in politi~ni razvoj v samostojni mati~ni
dr‘avi. [ele s to pogodbo je dokon~no pri{la pod SFRJ oz. v Slovenijo in po plebiscitu 23. decembra
1990 in vojni 1991 postala del samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Knjiga Izola 1945–1991 je, potem ko jo je urednik Jo‘e Ho~evar po avtorjevih navodilih uredil in
opremil, iz{la postumno; razdeljena je na {tiri dele in na ve~ vsebinsko zaokro‘enih poglavij.
V 1. delu knjige Od osvoboditve maja 1945 do Londonskega memoranduma 1954 je najprej opisan
diplomatski boj za priklju~itev Primorske in Istre Jugoslaviji, razvoj izolskih slovenskih in italijanskih
1 Glej: Salvator @itko, Prof. Janez Kramar (1911–2002). In memoriam, v: Zgodovinski ~asopis 56 (2002),
str. 223–224.