Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 8 Leto V 27. junija 1985 VSEBINA MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO SEJE ZBOROV, DNE 8. JULIJA 1985 ' - OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1985 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA 41. sejo Zbora združenega dela 41. sejo Zbora krajevnih skupnosti 41. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v ponedeljek, dne 8. julija 1985, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. Ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1985, 3. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981-1985, 4. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, 5. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, 6. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preživin-skem varstvu kmetov, 7. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju kmetov, 8. Poročilo izvršnega sveta skupščine občine M. Sobota o odmiku zazidalnega načrta za naselje ob Ledavi, 9. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, - 10. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Gradivo za obravnavo 2. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 4., 5., 6. in 7. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 19, z dne 4. junija 1985. Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda ter Poročilo izvršnega sveta in drugo gradivo, ki se nanaša na 8. točko dnevnega reda, bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 9. točki bo podana na seji. STRAH 15 VESTHIK 27. JUNIJA 1985 OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOSNE PORABE TER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1985 UVOD Pri pripravi ocene gospodarskih gibanj smo upoštevali rezultate ankete, ki smo jo izvedli med OZD gospodarstva o pričakovanih rezultatih poslovanja v I, polletju 1985. Gibanje skupne in splošne porabe sloni na obdelavi petmesečnih podatkov. Za izdelavo ocene smo uporabili tudi podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko in Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Zaradi sprememb v delitvi celotnega prihodka se gibanja močno razlikujejo od gibanj v preteklih letih. Izredno nizka gospodarska gibanja v I. trimesečju letos in nadaljnje poslabšanje rezultatov poslovanja v nekaterih organizacijah združenega dela dodatno otežuje pripravo ocene za I. polletje tako, da bo najverjetneje prišlo, pri podatkih periodičnega obračuna za prvo polletje 1985, do določenih odstopanj od ocene. 1 - I. OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ Glede na predvidevanja organizacij združenega dela ocenjujemo, da bo v gospodarstvu v I. polletju porasel celotni prihodek za 52 %, porabljena sredstva 54 %, dohodek 43 % in čisti dohodek za 54 %. Vrednostno bodo predvidoma doseženi naslednji poslovni rezultati: — v 000 din — v tekočih cenah Realizacija I-VI 1984 Ocena I—VI 1985 Indeks Celotni prihodek 34.221.683 ' 52.016.958 152 Porabljena sredstva 28.110.124 43.289.590 154 Amortizacija 609.903 1.067.330 175 Dohodek 6.115.698 8.727.367 143 Cisti dohodek 3.850.800 5.930.232 154 Sredstva za bruto OD 2.496.025 4.243.242 170 Poslovni sklad 990.494 1.535.265 155 Izgube 131.681 235.137 178 2 - DELEGATSKI VESTNIK Do visoke rasti amortizacije prihaja zaradi neprimerljivosti podatkov, saj smo v letu 1984 prikazovali le minimalno amortizacijo, v letu 1985 pa zaradi zakonskih sprememb prištevamo še pospešeno amortizacijo. Ob upoštevanju zakonskih sprememb, s korekcijo podatkov na primerljivo osnovo, ocenjujemo, da še bo bruto dohodek v polletju povečal za okoli 70 %. Visoka rast osebnih dohodkov iz I. četrtletja se nadaljuje tudi v naslednjih mesecih, saj ob koncu polletja pričakujemo že 70 % povečanje sredstev za bruto osebne dohodke. Taka gibanja so povsem v nasprotju z doseženo rastjo dohodka iri izkazanimi kvalitetnimi kazalci gospodarjenja. Boljše poslovne rezultate pričakujemo v organizacijah s področja industrije, gozdarstva, vodnega gospodarstva, prometa in zvez, gostinstva, komunalni dejavnosti ter poslovnih storitvah medtem, ko so gibanja v kmetijstvu in trgovini še naprej zelo nizka. Dohodkovni položaj gradbeništva se nekoliko izboljšuje in največja tovrstna organizacija Gradbeništvo Pomurje predvideva, da bo I. polletje zaključilo s pozitivnimi finančnimi rezultati. Šest temeljnih organizacij združenega dela in temeljne zadružne organizacije KZ Panonka ocenjujejo, da bodo I. polletje predvidoma zaključile z izgubo, v skupni višini okoli 235 milijonov din. Glede na I. polletje leta 1984 bo po oceni izguba višja za 78 %, v primerjavi z izkazano izgubo I. trimesečja 1985 pa bo njen obseg nižji za 4 %. Negativne poslovne rezultate ob polletju pričakujejo v Mesni industriji TOZD Klavnica in TOZD Predelava mesa, KG TOZD Prašičereja, Agromerkurju TOZD Proizvodnja perutninskega mesa, Panoniji TOZD Kmetijska mehanizacija, LIV TOZD Oprema in orodja ter v nekaterih temeljnih zadružnih organizacijah KZ Panonke. V Mesni industriji bo izguba predvidoma za 30 % manjša kot v I. polletju lanskega leta. Organizacije bodo najverjetneje izgubo pokrile že do predložitve periodičnih obračunov. Izgubo so izkazale v I. polletju 1984 le štiri temeljne organizacije združenega dela, v I. trimesečju 1985. leta 22 organizacij in po oceni bo v I. polletju 1985 z izgubo še vedno 11 organizacij. V ostalih OZD, ki so po prvem periodičnem obračunu imele izgubo, so se pogoji poslovanja nekoliko izboljšali in izgub ne pričakujejo. Med OZD negospodarstva bo izguba še nadalje v Radenski TOZD Moravske toplice in sicer okoli 7.910.000 din, kar je glede na I. polletje 1984 za 54 % manj. V prvih štirih mesecih je industrijska proizvodnja v občini za 1 % pod obsegom proizvodnje v obdobju januar—-april 1984. Močno se je povečala proizvodnja v industriji gradbenega materiala, za 6 % je višja proizvodnja v tekstilni in nekovinski industriji medtem, ko je v vseh ostalih panogah industrijska proizvodnja upadla. Največji padec je prisoten v kovinsko-predelovalni industriji, kjer je proizvodnja v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta, že od januarja naprej nižja za povprečno 20 %. Zaskrbljujoča so zlasti gibanja fizičnega obsega proizvodnje v mesecu aprilu, ko se je proizvodnja glede na mesec marec, znižala v vseh panogah razen v tekstilni industriji in industriji gradbenega materiala. Opravila na poljih so se zaradi dolgotrajne zime pričela nekoliko kasneje, spomladansko setev pa je oviralo tudi slabo vreme. Oskrbljenost z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in semeni je bilo zadovoljivo. Skupno je bilo v občini zasejano 9.005 ha površin s koruzo za zrnje, 1.028 ha s sladkorno peso in 1.851 ha s krompirjem. Na zasebne kmetijske proizvajalce odpade 85 % površin pod koruzo, 65 % sladkorno peso in celotne površine s krompirjem. Glede na leto 1984 je letos na poljih za okoli 10 % manj pšenice ter za 3 % več koruze, 4 % več krompirja in za 21 % več sladkorne pese. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov v 4 mesecih letos kažejo na nekoliko manjši odkup žitaric, medtem ko je bilo krompirja odkupljeno 7 krat več kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. V živinoreji je bil odkup v globalu za 4,5 % večji, močno se je povečal zlasti odkup klavne govedi, za 37,7 %, telet za pitanje 54,7 % in prašičev za pitanje za 22,3 %, višji za 15,6 % pa je tudi odkup mleka Zaradi dolgotrajne in ostre zime, ki je ovirala spravilo lesa sta bila posek in odkup lesa za 50 % manjša kot leto poprej. Po podatkih Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino so v prvih štirih mesecih letos OZD izvozile blago v skupni vrednosti 1.1M.114.000 din, od tega 77 % na konvertibilno tržišče. Skupni izvoz se v občini razmeroma hitro povečuje, predvsem na račun izredno hitre rasti izvoza storitev, med tem, ko izvoz blaga narašča počasneje. V posameznih večjih organizacijah je izvoz blaga dosegel naslednje rasti: MURA 10%, Mesna industrija 1,2 %, Panonija 145 %, Zunanja trgovina 4,1 %, in Tovarna mlečnega prahu 47,8 %. Padec izvoza je bil prisoten v ZGEP Pomurskem tisku in v Agromerkurju, kjer pa se izvoz mesa v mesecu maju in juniju ponovno povečuje. Z upoštevanjem dinamike rasti izvoza blaga v prvih mesecih letos in izvoza Storitev, ki v DO Mura še vedno močno narašča in zavzema vidni delež izvoza občine ocenjujemo, da se bo celotni izvoz v občini povečal v I. polletju predvidoma za okoli 30 %, v tem izvoz na konvertibilna tržišča za 25 %. V letošnjem letu ponovno beležimo intenzivnejši izvoz na klirinško področje. Organizacije združenega dela so v prvih štirih mesecih letos uvozile blaga v vrednosti 702.102.000 din ali za 19 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta. V strukturi uvoza odpade 93,7 % na uvoz re-promateriala, 6 % na uvoz opreme in 0,3 % na blago široke potrošnje. Priliv deviz je v štirih mesecih letos v globalu za 10,7 % višji kot v enakem obdobju lani, v tem je priliv s konvertibilnega področja manjši za 4 %, priliv iz klirinškega področja pa je porasel za 36,3 %. Odliv deviz iz občine je upadel za 1,1 %. Po podatkih statistike je bilo v združenem delu občine v prvih treh mesecih 1985 zaposleno skupno, 18.972 delavcev, od tega 15.609 v gospodarstvu in 3.363 v negospodarstvu. Zaposlenost se je povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povprečno za 1,6 % (v SRS 1,5 %) glede na december 1984 pa je v gospodarstvu višja za 0,4 % in v negospodarstvu nižja za 0,1 %. Organizacije združenega dela gospodarstva ocenjujejo, da bo število zaposlenih ob polletju višje za okoli 2 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev je v obdobju januar—marec 1985 znašal 33.851 din (SRS 39.055 din) in je bil za 61,5 % (SRS 74,8 %), višji, v gospodarstvu 32.886 din (SRS 38.310 din (SRS 41.392 din) oz. za 65,3 % (SRS 77,1 %) več kot v I. trimesečju leta 1984. Nekoliko hitrejša rast osebnih dohodkov v negospodarstvu je bila zaradi opravljenih poračunov osebnih dohodkov za leto 1984. Pri poslovanju se organizacije združenega dela srečujejo s številnimi problemi in težavami. Neugodni pogoji poslovanja zaostrujejo njihov finančni položaj. V vseh organizacijah je prisotna visoka rast cen surovin, repromaterialov in energije. Hitro naraščajo tudi stroški vzdrževanja transportnih vozil, zaradi dragih rezervnih delov, nadpovprečno pa naraščajo tudi nabavne vrednosti nove opreme. Velika dispariteta pri surovinah in prodajnih cenah znižuje dohodek zlasti v Agromerkurju, Mesni industriji, Kmetijskem gospodarstvu ter Lesni predelavi in Panoniji. Zaradi visokih obrestnih mer in velike obremenjenosti gospodarstva so nekatere organizacije v likvidnostnih težavah. Manjka predvsem kvalitetnih obratnih sredstev. V TOZD vzdrževanje cest so morali redno vzdrževanje cest omejiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi padca kupne moči prebivalstva je slabša prodaja proizvodov v Muri, Beltinki, TOZD Tapetništvu in Urarstvu, pa tudi prodaja kmetijske mehanizacije močno upada. Z manjšim obsegom naročil se srečujejo v ZGEP Pomurskem tisku. Zaloge bremenijo že sleherno organizacijo. Poleg manjše prodaje na domačem trgu se izvoznikom zapirajo tudi tuji trgi. V gradbeništvu in vodnem gospodarstvu je prišlo do zastoja pri izvajanju del zaradi dolgotrajne zime in neugodnih vremenskih razmer. Gradbeništvu Pomurje primanjkuje dela v domači regiji. V Gozdnem in lesnem gospodarstvu ne dobijo zadostnega števila vagonov za nemoteno odpremo lesa. Zaradi pomanjkanja gostinskih delavcev imajo probleme pri organizaciji dela v Zvezdi in Moravskih toplicah. Ob naštetem so prisotne še druge težave kot so dotrajanost strojne opreme, slaba kvaliteta domačih surovin, ter slaba ponudba surovin in repromaterialov. Po oceni bodo organizacije združenega dela v šestih mesecih letos namenile za investicijo okoli 1.750 milijonov din, kar je dvakrat več kot v lanskem prvem polletju. Na močno rast so vplivale predvsem pričete nove investicije v industriji in gostinstvu. V občini so v teku naslednje investicije — MURA TOZD Oblačila dokončuje gradnjo prikrojevalnice in skladišča surovin; — Mesna industrija izvaja sanacijo kafilerije, v TOZD Klavnica so rekonstruirali del linije za klanje prašičev in govejo linijo; — ZGEP Pomurski tisk v TOZD Kartonaža posodabljajo strojno opremo, gradnja skladišč v TOZD Tiskarna pa se bo pričela predvidoma v mesecu juniju; — Agromerkur je dokončal in aktiviral novo klavnico ter nadaljuje z naložbami v brojlerske objekte pri kooperantih; — TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov posodablja strojno opremo za mešalnico mas in ureja cestno povezavo do novega odkopa rudnin v Kuštanovcih; — Gradbeništvo Pomurje investira v razvoj gramozničarstva; • — TOZD Beltinka je vložila precej sredstev v nabavo novih sodobnih strojev; — Gozdno in lesno gospodarstvo pripravlja projektno dokumentacijo za adaptacijo žage v Mačkovcih; — KG Rakičan izvaja melioracije in ureja namakanje kmetijskih površin; — TOZD Zvezda adaptira prostore v soboškem gradu za gostinski lokal in z manjšimi vlaganji razširja gostinsko ponudbo v obstoječih lokalih; — TOZD Moravske toplice gradi športno-rekreacijski bazen. Poleg omenjenih investicij so OZD investirale tudi v posodobitev in povečanje kapacitet transportnih vozil in drugega voznega parka. DELEGATSKI VESTNIK - 3 Z resolucijo načrtovane investicijeje v gospodarstvu se v glavnem izvajajo, k nekaterim pa bodo organizacije pristopile v drugem polletju. Večina investicij je usmerjena v posodobitev strojne opreme in izgradnjo skladiščnih prostorov, kar ponovno ne prispeva k odpiranju novih delovnih mest, ki bi bila v občini, zaradi velikega števila brezposelnih. nujno potrebna. Zaradi manjšega obsega razpoložljivih finančnih sredstev je zmanjšana investicijska aktivnost na področju gospodarske infrastrukture. V cestni dejavnosti se je pričela modernizacija cestišča na relaciji Šalovci—Čepinci v dolžini 2 km in Moravci—Gornji Moravci v dolžini 2,66 km. V komunalni dejavnosti se nadaljuje izgradnja severnega kanalskega kolekforja od Pomurskega tiska do Čemelavec skozi Fazanari-jo in vrtnarijo v dolžini okrog 2300 m. Pristopilo se je h gradnji raziskovalnega vodnjaka v Krogu pri Muri za zajetje soboškega vodovoda in komunalni opremi stanovanjskih objektih ob Ledavi. Na področju stanovanjske gradnje se je pričela izgradnja poslovno stanovanjskih prostorov v Rogašovcih, kjer bodo pridobljeni prostori za PTT in 9 stanovanj. Pričela so se tudi zemeljska dela za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Lendavski cesti ob Ledavi. Na področju priprave in opreme stavbnih zemljišč je pripravljena tehnična dokumentacija za ureditev zemljišč za gradnjo na Lendavski — jug (zemljišče Švare in Goldinski). Območna vodna skupnost Mura je nadaljevala z regulacijo Kuž-nice v odseku Kramarovci—Fikšinci, Ledave v odseku Pertoča, Velike Krke s pritoki na območju Markovci—Cepinci—Adrijanci—Šalovci— Peskovci—Dolenci—Hodoš ter sofinancirala regulacijo Čmči-ča v Domajincih, Titanovega potoka in mosta v Moravcih. V teku je rekonstrukcija Radmožanskega kanala. Na področju PTT dejavnosti se opravljajo zaključna dela na razširitvi GATC v M. Soboti in polaganju koaksialnega kabla na relaciji M. Sobota—Radenci. V teku so priprave za razširitev VATC Mačkovci—Ljutomer ter postavitev treh končnih avtomatskih telefonskih central. V družbeni infrastrukturi se nadaljuje izgradnja kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu z nadaljevanjem obrtniških in inštalacijskih del, v teku pa so tudi dogovarjanja za uvoz opreme. Končuje se z gradnjo 4-razredne osnovne šole v Mačkovcih z dvema oddelkoma za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Občinska izobraževalna skupnost je financirala pripravo lokacijsko-tehnične dokumentacije za gradnjo osnovne šole Prekmurskih brigad. 2. SKUPNA PORABA SIS družbenih dejavnosti Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini so v prvih petih mesecih znašali 1,231.887.000 din in so porasli za 77%. V okviru celotnih prihodkov so znašala sredstva za dejavnost 1,154.734.000 din in so se povečala za 76%, vzajemnost 22,006.000 din oz. za 325 % več ter za investicije 55,147.000 din, kar je za okrog 66 % več kot v lanskem enakem obdobju. Iz naslova solidarnosti se je zbralo 90 % več in iz ostalih virov 69 % več sredstev kot v petih mesecih leta 1984. Na rast sredstev samoupravnih interesnih skupnosti vpliva precej višje dovoljena poraba sredstev letos glede na predhodno leto in višje prispevne stopnje. Prikaz prihodkov po posameznih SIS je viden iz naslednje tabele: STRAN 16 VESTNIK 27. JUNIJA 1986 PRIHODKI I-V 1984 I- — v 000 din V 1985 Indeks 1. Skup, otroškega varstva 104.870 177.472 169 2. Izobraževalna skupnost 184.846 301.662 163 3. Kulturna skupnost 10.396 18.476 178 4. Telesnokultuma skupnost 7.525 13.352 177 5. Skup, social, skrbstva 33.361 59.589 179 6. Zdravstvena skupnost 341.555 631.872 185 7. Skupnost za zaposlovanje 10.138 26.731 264 8. Raziskovalna skupnost 1.719 2.733 159 SKUPAJ PRIHODKI 694.410 1,231.887 177 Celotni odhodki SIS v občini so znašali 1,265.701.000 din in so za 72% večji od odhodkov v lanskem enakem obdobju oz. za 33,814.000 din več kot znašajo skupni prihodki. Razlika med prihodki in odhodki se pojavlja zato, ker je v zdravstveni skupnosti zajeta fakturirana realizacija za to obdobje. Ob primerjavi realiziranih odhodkov s planiranimi po korigirani bilanci za leto 1985 so skupni dohodki realizirani 36,8 %, sredstva za dejavnost 36,6 %, za vzajemnost 40,7 % in za investicije 31,3 %. Odhodki v skupnosti otroškega varstva so glede na prvih pet mesecev lani večji za 65 %, izobraževalni skupnosti 63 %, kulturni 84 %, telesnokultumi 77 %, skupnosti socialnega skrbstva 65 %, zdravstveni 76%, skupnosti za zaposlovanje 155% in raziskovalni skupnosti za 58 %. Sredstva za dejavnost znašajo 1,265.701.000 din in so večja za 71 %, za vzajemnost 22.006.000 din in so porasla 341 % in za investicije .47,181.000 din, kar je 42% več kot v lanskem enakem obdobju. Glede na lanskoletna povprečna sredstva so se letošnji skupni odhodki povečali za 45 % v okviru teh za dejavnost 44,7 %, vzajemnost 192 % in investicije 32,8 %. Močna rast sredstev za vzajemnost je prisotna zaradi novih obveznosti, ki so bile s 1. 5. 1984 sprejete v skupnosti socialnega skrbstva za financiranje varstva duševno in telesno prizadetih oseb. Gibanje odhodkov po posameznih SIS je bilo naslednje: ODHODKI — v 000 din I-V 1984 I-V 1985 Indeks 1. Skupnost otr. varstva 104.870 173.072 165 2. Izobraževalna skupnost 184.846 301.662 163 3. Kulturna skupnost 10.051 18.476 184 4. Telesnokultuma skupnost 7.525 13.352 177 5. Skupnost social, skrbstva 33.361 55.081 165 6. Zdravstvena skupnost 385.264 676.815 176 7. Skupnost za zaposlovanje 9.609 24.533 255 8. Raziskovalna skupnost 1.719 2.710 158 SKUPAJ ODHODKI 737.245 1.265.701 172 SIS Materialne proizvodnje V skupnosti s področja gospodarstva v občini so znašali celotni prihodki v petih mesecih letos 608,336.000 din in so za 56 % višji od prihodkov v lanskem enakem obdobju. Prihodki v skupnosti za pospeševanje kmetijstva so večji za 113 %, na kar najbolj vplivajo prihodki od posebnega davka iz OD. V Skupnosti za PTT promet so prihodki višji za 106 % v okviru katerih se je največ sredstev zbralo od prispevka novih naročnikov in povečanega števila inpulzov. V območni vodni skupnosti vplivajo na 102 %-no rast sredstev prihodki od drugih SIS, prispevek iz dohodka OZD in prenešena sredstva iz preteklega leta, v cestni skupnosti na 100 %-no rast pa sredstva zbrana s prispevno stopnjo in takse od prodanega goriva. Sredstva za komunalno dejavnost se od aprila zbirajo s povečano prispevno stopnjo in so zato višja za 73 % glede na enako obdobje lani. Za 75 % so večji prihodki v požarni skupnosti in za 45 % v kmetijski zemljiški skupnosti. Nižji so prihodki v stanovanjski skupnosti za 1 % in gozdarstvu 51 %. V posameznih SIS gospodarstva je bila višina prihodkov naslednja: PRIHODKI I-V 1984 — v 000 din I-V 1985 Indeks 1. SIS za cestno dejav. 38.520 76.261 200 2. SIS za komunal, dejav. 39.882 68.867 173 3. Samoupr. stanov, skupnost 156.507 154.672 99 4. Območna SIS za PTT prom. 7.973 16.458 206 5. Skupn. za pospeš. kmet. 29.739 63.385 213 6. Kmet, zemljiška skup. 3.639 5.292 145 7. Območ. vodna skup. MURA 102.713 207.550 202 8. SIS za var. pred požar. 8.081 14.112 175 9. SIS za gozdarstvo 3.514 1.739 49 SKUPAJ PRIHODKI 390.568 608.336 156 Interesne skupnosti s področja gospodarstva so imele v prvih petih mesecih letošnjega leta 459,275.000 din odhodkov, kar je 70 % več kot v enakem obdobju lani. Močan porast odhodkov je v vodni skupnosti 157 %, kjer je bilo precej sredstev namenjeno vzdrževanju in regulaciji vodotokov, v cestni dejavnosti je porast 204 % zaradi vzdrževanja cest in v komunalni dejavnosti 143 % za odplačilo kreditov in vzdrževanje javne snage ter razsvetljave. V stanovanjski skupnosti so odhodki višji za 10 %, skupnosti za pospeševanje kmetijstva 47 %, za varstvo pred požarom 77 %, zemljiški skupnosti 7 % in SIS za gozdarstvo 262 %. Nižji so odhodki le v skupnosti za PTT promet za 8 %, ker skupnost načrtuje realizacijo planiranih investicij šele v drugem polletju tekočega leta. Odhodki po posameznih SIS so se gibali takole: — v 000 din ODHODKI I-V 84 Struk. v % I-V 85 Struk. v % Indeks 1. SIS za cestno dej. 21.560 8 65.475 14 304 2. SIS za komunal, dejav. 25.583 9,2 62.102 13 243 3. Samoupr. stanov, skupnost 140.971 52 154.672' 34 110 4. Območna SIS za PTT prom. 6.713 2,5" 6.150 1 92 5. Skupn. za pospeš. kmetij. 10.966 4 16.122 3 147 6. Kmet, zemlj. skupnost 2.810 1 3.006 1 107 7. Območna vodna skup. MURA 53.232 20 136.636 30 257 8. SIS za var. pred požar. 7.109 3 12.575 3 177 9. SIS za gozdarstvo 701 0,3 21.537 1 362 SKUPAJ ODHODKI 269.645 100 459.275 100 170 DELEGATSKI VESTNIK 1SP O§NA PORABA i Na področju splošne porabe so znašali prihodki v prvih petih ■ ih letos 194,631.000 din, kar je za 95 % več kot v enakem obdobji' Prihodki od davkov iz osebnega dohodka in na dohodek so viši 100 % na račun porasta prihodkov iz kmetijske dejavnosti kot tpdi višjega katastrskega dohodka. Prihodki od prometnega davka, d, . k na premoženje in na dohodek od premoženja so višji za 117 % j katerih je največji dotok sredstev od davka od alkoholnih pi-n ' . di močnega povišanja cen teh proizvodov. V proračun občine sf letos. stekajo tudi sredstva od posebnega republiškega davka od ' v ta proizvodov, ki se v lanskem letu niso. Sredstva od davka na i/d iek od premoženja in premoženjskih pravit so porasla 24%, takse 33 % in prihodki po posebnih predpisih 88%. I iliv sredstev po posameznih virih je naslednji: — v 000 din PRIHODKI I-V84 I-V85 Indeks 1*. Davki iz OD in na doh. 36.000 71.942 ’ 200 Premet, dav., davek na premož. in na doh. od pr. 33.353 72.384 217 3*. Davek na prihod, od premož. n .. premož. pravic 2.650 3.297 124 4, Takse 14.189 18.893 133 'S P.•po poseb. predpis. 5.311 9.967 188 Skmoaj prihodki spl. porabe* 91.512 176.483 193 6' Frcneš, prih, iz poseb. računa 8.330 18.148 ' SKUPAJ PRIHODKI: 99.842 194.631 195 1 '' prvih petih mesecih letos je bilo za namene splošne porabe v 'jHUn porabljeno 184,004.000 din ali 95 % več sredstev kot lani v obdobju januar—maj. I a takšno rast odhodkov vpliva predvsem povečanje sredstev za dtio občinskih in medobčinskih upravnih organov za katere je name-njesto ,3% od vseh sredstev in so se povečala za 89 %. Odhodki za de-1« ljudske obrambe in družbene samozaščite so večji za 143 % in pred-sNvH; jo 8 % sredstev, za druge splošne družbene potrebe pa so večji »5 i:i predstavljajo 13 % sredstev. Preostalih 6 % sredstev je name njenih za negospodarske investicije, za posebne namene, družbene dejavnosti, intervencije v gospodarstvu in rezerve. Poraba sredstev za posamenzne namene je bila naslednja: I-V 84 — v 000 din Struk. I—v 85 Struk. Indeks v % v % v % i Delo upr. organov - 48.542 52 '86.470 47 178 2 Za posebne namene 823 1 1.447 1 176 3. ■ v■ ospodarske invest. 2.875 3 3.875 2 135 4. I O in DS 6.040 6 14.716 8 243 5 Investic. v gospodar. 76 0 10 0 13 6. Delo skup. upr. organov 22.595 24 47.699 26 211 7. Družbene dejavnosti 784 1 1.258 1 160 8. Druge spl. družb, potrebe 12.376 13 24.172 13 195 9. Rezerve 132 0 4.275 2 - 10. Drugi odhodki 51 0 82 0 161 ‘ Skupaj odhodki 94.294 100 184.004 100 195 1(1. Prenesena sredstva 1.615 6.108 378 P. Skupaj odhodki 95.909 190.112 198 1 CSMČEVAN/E RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA P L BENEGA PLANA OBČINE V LETU 1985 Odhodki skupne porabe SIS družbenih dejavnosti so v petih mesecih letos višji za 72 % v primerjavi s povprečjem leta 1984 pa so porasli za 45 %. Na področju splošne porabe je bilo v petih mesecih letos porabljeno 95 % več sredstev kot v enakem obdobju lani. Prisotna gibanja močno zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi zlasti pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti, realnih osebnih dohodkov na delavca in rasti industrijske proizvodnje. Vse oblike porabe — osebna, skupna in splošna, naraščajo enako ali hitreje od rasti dohodka kar ni v skladu z usmeritvami resolucije. Vse te porabe sledijo pritisku naraščanja cen in življenjskih stroškov. Ne uresničujejo se tudi resolucijske usmeritve zmanjšanja stroškov poslovanja in hitrejše kvalitete rasti dohodka, izboljšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter krepitev obsega obratnih sredstev in odpravljanja likvidnostnih težav zlasti v kovinski in lesni industriji ter v nekaterih organizacijah v ostalih dejavnostih. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1985 Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 18. junija 1985 obravnaval Oceno gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresniče-. vanje resolucije občine Murska Sobota v L polletju 1985 in ugotovil: Ocenjena gospodarska gibanja v občini Murska Sobota v I. polletju 1985 so glede na dosežena nominalna gibanja v prvem trimesečju nekoliko ugodnejša, vendar so močno pod povprečjem v SR Sloveniji, realna gibanja pa so celo slabša kot v prvih mesecih letos, kar kaže na poslabšanje situacije in nazadovanje občine v razvoju. Prisotna gibanja močno zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, predvsem pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti dela, industrijske proizvodnje in' realne rasti osebnih dohodkov. Poslabšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja, zlasti produktivnosti dela ter močno naraščanje stroškov poslovanja in obresti za kredite vplivajo med drugim na povečevanje izgub, ki so včasih tudi posledica neustreznih in premalo učinkovitih sanacijskih programov. Finančni položaj organizacij združenega dela poslabšuje tudi naraščanje zalog gotovih izdelkov zaradi upadanja kupne moči. Vsled močne zadolženosti in hitro naraščajočih obrestnih mer so v nekaterih organizacijah prisotne večje likvidnostne težave. Zaskrbljujoč je zlasti slab dohodkovni in finančni položaj kmetijstva, kjer je prisotna nizka rast dohodka, občutno upadanje sredstev akumulacije in celo izgube v živinorejski proizvodnji. V I. polletju je bilo vloženo razmeroma precej sredstev v investicije, predvsem v modernizacijo in posodobitev opreme, gradnjo skladišč in nabavo transportnih sredstev, ob tem pa ni ustreznih vlaganj v nove proizvodne programe in odpiranje novih delovnih mest. Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprave je Izvršni svet SO sprejel naslednja stališča: ■ V OZD kjer poslujejo z izgubo, so na meji rentabilnosti in dosegajo slabše poslovne rezultate, je potrebno temeljito analizirati vzroke za neugodna gibanja, izpostaviti odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev ter sprejeti ustrezne ukrepe in podvzeti aktivnosti za izboljšanje-poslovnih rezultatov. Istočasno je treba z ustreznimi organizacijskimi prijemi-in nagrajevanjem dela povečati motiviranost'delavcev za učinkovitejše in kvalitetnejše delo ter za izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. Podvzeti je treba vse ukrepe za oživitev industrijske proizvodnje ter z agresivnejšo prodajo doma in na tujem doseči večjo realizacijo gotovih izdelkov in zmanjšanje zalog. V razreševanje neugodnega dohodkovnega položaja kmetijstva se mora v večji meri in učinkoviteje vključiti tudi širša družbenopolitična skupnost ter zagotoviti boljše pogoje poslovanja, sicer obstoja nevarnost, da bo prišlo do močnega zaostajanja za načrtovanim obsegom proizvodnje oz. celo do zmanjšanja proizvodnje. V vseh sredinah je potrebno poskrbeti najmanj za realizacijo planiranega obsega izvoza blaga, zlasti na konvertibilno tržišče. Glede na hitrejšo rast skupne in splošne porabe od rasti dohodka gospodarstva bo Izvršni svet sproti spremljal te oblike porabe ter v primeru večjih odstopanj od resolucijskih usmeritev predlagal ustrezne ukrepe. V OZD in delovnih 'skupnostih, kjer je ob slabih finančnih rezultatih in upadanju kvalitetnih kazalcev gospodarjenja prisotna visoka rast osebnih dohodkov, morajo to uskladiti z usmeritvami iz resolucije in Dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985. Pri tem naj sproti spremljajo gibanje primerljivega dohodka tako, da podatke iz leta 1984 preračunajo na sistem delitve celotnega prihodka in dohodka po novem zakonu.