številka 43 četrtek, 28. oktobra 1999 180 tolarjev
Bolnišnica Topolšica
Prva zasebna bol nišnica v Sloveniji?
Nova Gorica, 23. oktobra - Na redni siupščini Slovenskega zdravniškega društva so udeleženci pozornost namenili odnosom med zasebnim in javnim slovenskim zdrav-stvom. Na njej je državni sekretar ministr-stva za zdravstvo prim. Janez Zajec, dr. med. spregovoril o viziji razvoja zdravstva v Sloveniji in med drugim menil, da je 26 bol-nišnic v Sloveniji glede na število prebivalcev preveč. V tem kontekstu je znova velikokrat omenjal Bolnišnico Topolšica, ki naj bi po-stala prva zasebna bolnišnica v Sloveniji. Direktor Bolnišnice Topolšica Janez Poles,dr. med. specialist, nam je ob tej priložnosti pove-dal, da so tokrat slišali, da za republiško Mi-nistrstvo za zdravstvo, Slovensko zdravniško društvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje in zdravniški sindikat Fidesa ovir za kaj takega ni. V parlamentu je potrebno čim prej sprejeti izhodišča za lastninjenje javnih zavodov ter plan zdravstva do leta 2004 z mrežo bolnišnic in standardizacijo. Edini, ki je dvomil o tem in
bil seveda proti, je bil predsednik Zdravniške zbornice asis. mag. Marko Bitenc, dr. med,. Ta je menil, da so zdravniki kapitalsko prešibki, da bi lahko postali lastniki. "Mi o čem takem nismo razmišljali, ampak smo mislili, da bi poleg zdravnikov postali lastniki bolnišnice tudi vsi zaposleni. Prav prevzem podjetniške miselnost, kulture in dela že pred mnogimi le-ti je botrovalo temu, da je bolnišnica ob vseh pritiskih v zadnjih letih sploh lahko preživela in držala korak z razvojem stroke, kar smo dokazali tudi ob praznovanju njene 80-letnice delovanja. Ze več let poslujemo kot podjetniki in ustvarjamo pomemben del prihodka na tr-gu. Okostenel sistem državnega zdravstva z omejenimi možnostmi vlaganja pa je velika ovira za nadaljnji razvoj naše zdravstvene ustanove. Le s svežim kapitalom je mogoče oživiti vse razvojne poti in v celoti izkoristiti naravne, kadrovske, prostorske in tehnološke možnosti prostora ob Ibplici."
Mtp
ALU-PVC okna in
ata :ovi
senčila
Ijućavničarstvo
dil 063
Era Velenje v GIZ Suma 2000
Domžale, 26. oktobra - Na sedežu nove družbe Vele v Domžalah so predstavniki petih slovenskih trgovskih družb ustanovili novo gospodarsko združenje z zgovornim imenom GIZ Suma 2000. Poleg že omenjenega Vele (tvorijo ga Napre-dek, Tabor in Kočna) so se tej verigi pridružili še Zivila Naklo, Potrošnik Murska Sobota, Koloniale Maribor in velenjska Era.
Ifsoboto bo suho, v nedeljo postopno poslabšanje s pada-vinami.
ISSN 0350-5561
ŠOŠTANJ - Včeraj so se na zadnji seji sindikata oziroma protestnem shodu zbrali delavci Tovarne usnja Šoštanj (na sliki). Izrazili so ogorčenost nad odločitvijo matičnega podjetja Industrija usnja Vrhnika, ki z množičnim odpuščanjem delavcev rešuje svoj gospodarski položaj. Največji ceh bodo plačali prav šoštanjski usnjarji.	Stran 3
Dnevi za spomine
Dan Slovenstva in spomina
V nedeljo bomo po vsej Slove-osmič proslavljali dan
dobro ^^^^^^^^^^^^^^^^ *
vemo, da to ni le verski, prote-praznik. To je ko se
lahko zazremo v zgodovino in	K--^^flH
sc zavemo svojih korcnin, saj
je to tudi praznik začetka slo- ^BB^Et
venske književnosti in nacio- ^^^bMgfl
nalne zavednosti. Protestanti-
zem s Primožem Trubarjem
na čelu nam je namreč dal pr-
vo knjigo in zavest o tem, da
smo Slovenci.
Dan kasneje, v ponedeljek, 1. novembra, bodo po številnih pokopališčih po vsej Sloveniji zagoreli milijoni sveč, grobove pa bo prekrilo cvetje. To bo hkrati dan, ko se bomo spet
srečali s sorodniki od vsepov-sod in zagotovo dan, ko bomo več kot sicer govorili o prete-klosti. Boleči spomini bodo z
nami. In zavest, da je vse min-ljivo. In tudi zato vredno spo-mina.
■ bš
Podpis pogodbe, ki ga ni bilo!
Vponedeljek dopoldne smo v uredništvu Našega časa (malo pred 10. uro) dobilipofaxu vabilo. Dobimo jih veliko, seveda. A to je prišlo tako rekoč v zadnjem trenutku. Ob 13.30 bodo na MO Velenje svečano podpisali pogodbo z Vegradom o izgradnji 51 neprofit-nih in socialnih stanovanj na Cesti Simona Blatnika. In to je bilo edino, karme je kot novinarko vse do prihoda na MO Velenje zanimalo.
Skozi vrata sobe 27H sem (kot edina predstavnica medi-jev) stopila minutko po napovedanem času začetka svečanosti ob podpisu za mlade velenjske družine še kako pomembne pogodbe. Vsi namreč vemo, kako dolge so vsako leto liste prosilcev za neprofitna in socialna stanovanja in da je tistih srečnežev, ki stanovanjski problem rešijo s pomočjo teh razpisov, vedno manj. 51 novih stanovanj je zato velika številka. Je 51 presrečnih družin! Zal jim še ne moremo sporočiti srečne novice, da bo obnova, ki smo jo že napovedali, stekla. Do podpisa pogodbe namreč niprišlo! Zupan je bil ob mojem prihodu hudo jezen na svoje sodelavce, povabil jih je v svoje prostore. V sejni sobi so, poleg map zgrbom občine, v katerih sta ostala nepodpisana izvoda pogodbe, ostali še predstavnik Vegrada, pa predstavnik županovega kabineta, ki mi ni znal razložiti v čem je zaplet in referentka, ki mije povedala, da naj bi šlo za sporen en stavek v pogodbi. Tudi predsednica UO Stanovanjskega sklada Nada Hudarin -
Zavolovšek je prišla z zamudo, ker naj bi za pod-pis pogodbe izvedela le dobri dve uriprej. Bila je jezna. Pridružila se je županu in njegovim sodelavcem v sosednjih prostorih. Skupaj z direk-torjem Vegrada mag. Muharemom Boličem (in že omenjenimi) sem čakala še dobre pol ure. Direktorju je bilo potem dovolj. Ker je odšel, sem šla še jaz. S prošnjo, da mi iz občinske hiše sporočijo, kaj se je zgodilo in kdaj bo pogodba vendarle pod-pisana.
Vtorek sem čakala do 11. ure. IzMO Velenje tokrat nismo dobili prav nobenega uradnega sporočila za medije. Nekateri so namreč, kerso informacijo dobili predčasno, že poročali o slavnostnem pod-pisu pogodbe. Potem sem sama poklicala na občino. Predstavnica za stike z javnostjo ni dobila uradnega pojasnila, ki biga poslala medijem. Potrudila se je in hitro poiskala enega od odgov-omih, kipa ni bil najbolj srečen, da bo spet on tisti, Jd bo razlagal stvari, za katere "ni kriv". Veg-rad se po njegovih besedah namreč ni strinjalz besedilom pogodbe v delu, kigovori o načinu plačila obnove stanovanj. In ob vsem tem se na koncu vprašaš, ali se tega niso mogli dogovoriti, preden so (na vrat na nos) sklicali novinarje?! Ali pa se vsaj potruditi in jih po neljubem dogodku obvestiti, kaj se je, zavraga, zgodilo!! Ob vseh sodelavcih v kabinetu župana je to najmanj, kar smo lahko pričakovali!
m Bojana Špegel
8. S3233® evropsko prvenstuo v krosu
9770350556014
2 W vas
DOGODKI
28. oktobra 1999
novice
v enem
stavku
Preko 150 nabornikov
MOZIRJE - Na Izpostavi za obrambo Mozirje so prejšnji torek in sredo izvedli nabor fantov rednega letnika 198Iin starejših letnikov, skupno pa se je pred naborno komisijo zvrstilo okrog 160 bodočih vojakov Slovenske vojske.
V torek zjutraj so se na krajši uvodni slovesnosti članom naborne komisije pridružili župani zgornjesavinjskih in za-drečkih občin, načelnik upravne enote in komandir policij-ske postaje Mozirje ter predstavniki Slovenske vojske., ki so
Naborna komisija je delo opravila vestno in brez zaple-
tov
nagovorili nabornike in jih med drugim seznanili z naborni-mi in kasnejšimi postopki.
Začasno ali stalno nesposobnih fantov je bilo okrog 20 od-stotkov, kar po mnenju naborne komisije bistveno ne odsto-pa od povprečja zadnjih let, kot drugod po Sloveniji pa so tu-di v Mozirju ob tem naboru ugotovili rahel porast števila vlog za ugovor vesti. Teh je bilo okrog 5 odstotkov, vendar številka ni dokončna, saj imajo fantje možnost dati vlogo še ob prejemu poziva za služenje vojaškega roka. Fantje, ki so že sklenili šolanje, bodo na služenje vojaškega roka odšli na-slednje leto.
■	JP
Izšel 17. razpis gibanja Mladi raziskovalci
VELENJE - V teh dneh je izšel 17. razpis gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
Tako kot minula leta lahko v njem sodelujejo učenci 7. in 8. razredov, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, srednješolci s stalnim bivališčem v omenjenih občinah ter študenti univerz, samostojnih visokošolskih zavodov, višjih šol in drugi mladi do 27. leta starosti, ki imajo prav tako stalno bivališče v teh občinah. Predprijave bodo na Šolskem centru Velenje zbirali do 10. novembra, glavno prijavo pa bo potrebno oddati do 11. feb-ruarja prihodnje leto.
■	Tp
Mladinski center - dan odprtih vrat
ŠMARTNO OB PAKI - Glede na številne polemike, poveza-ne z Mladinskim centrom, so se mladi odločili, da bodo pri-pravili dan odprtih vrat.
Na njih bodo vsem udeležencem predstavili dosedanje aktiv-nosti ter načrte v zvezi s centrom v prihodnje. S tem naj bi se, po besedah v.d. direktoija centra Janeza Dvornika, vključili v okvir praznovanja letošnjega občinskega praznika.
■	Tp
Stavba, ki jo preurejajo za delovanje Mladinskega cen-tra, je minuli teden dobila novo streho.
Jutri (29. oktobra) se Šoštanju lahko začne volilna kampanja
Stranke svoje adute še skrivajo
Precej živahno je že v teh dneh v Šoštanju, za tesno zaprtimi vrati posameznih strank, kjer opravljajo še zadnje potrebne aktivnosti pri določanju kandi-datov za nadomestne županske volitve, ki bodo 28. novembra. Kandidature morajo biti na se-dežu občinske volilne komisije uradno vložene do 4. novem-bra, do 19. ure. Jutri, 29. okto-bra, pa se po rokovniku občin-ske volilne komisije, že lahko začne volilna kampanja. Kdo utegnejo biti kandidati? Ugibajmo še enkrat. Mag. Cvetka Tinauer, predsednica krajevne skupnosti Šoštanj, bo gotovo zraven in to kot neod-visna kandidatka. Kandidirala
Svet o denarju
ŠOŠTANJ - Šoštanjski svetniki se bodo na seji zbrali spet jutri, 29. okto-bra. To bo najbrž zadnja seja pred nadomestnimi županskimi volitvami, podžupan Marjan Jakob pa je na dnevni red uvrstil deset točk.
Med drugim se bodo svet-niki seznanili s trošenjem proračunskega denarja v prvih osmih mesecih, "po-pravljali" bodo proračun za letos in sklepali o dolgo-ročni zadolžitvi občine za naslednjih 15 let. Šoštanj se namerava pri repu-bliškem ekološkem skladu zadolžiti za 84 milijonov tolarjev, s čimer bi pokrili naložbo v toplifikacijo na-selja Lokovica.
mkp
naj bi na osnovi zbranih podpi-sov volivcev, petdeset jih po-trebuje. Zraven bo tudi Milan Kopušar, LDS, sedanji podžupan v občini, kar je potr-dil že tudi sam. ZLSD bo po-skušala z Matjažem Natkom, upokojenim ravnateljem osnovne šole Biba Roecka in svetnikom v občinskem svetu. Šoštanjski SKD bo skoraj go-tovo v boj poslal Draga Kore-na, direktoija geodetske upra-ve in svetnika v občinskem sve-tu; v SDS, kjer je bilo zelo dol-go negotovo, kdo bi utegnil bi-ti njihov kandidat, je menda zdaj že vse jasno - Darko Me-nih, ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. No-vost pa je ime, ki prihaja iz lo-gov SLS, Anton Potočnik, predsednik krajevne skupnosti
Zavodnje in ne Marjan Jakob, podžupan, o katerem je bilo še pred časom veliko govora. Ze-leni s svojim kandidatom ne bodo nastopili, iz DeSusa pa se za zdaj tudi še niso oglasili. Re-alno je v Šoštanju pričakovati, da se bo v prvem krogu za župana potegovalo šest kandi-datov, vse pa bo jasno potem, ko bodo znane vse uradno vložene kandidature. Morda samo še tole: v reba-lansu letošnjega občinskega proračuna, svetniki naj bi ga obravnavali na seji sklicani pr-vi dan začetka volilne kampa-nje, 29. oktobra, je milijon petsto tisoč tolarjev namenje-nih volitvam.
■ Milena Krstič - Planinc
Iz občine Smartno ob Paki
Predlogi za priznanja ob občinskem prazniku
Kar skoraj mesec dni bodo trajale prireditve, s katerimi bodo v Šmartnem ob Paki zaznamovali letošnji občinski praznik.
Prva iz programa bo na sporedu že jutri (v petek), ko se bodo za pokal občine pomerili v športnih disciplinah upokojenci. Dan kasneje, ob 10. uri, bo priložnostna slovesnost v vaški skupnosti Gavce, na kateri bodo predali svojemu namenu posodobljeno povezovalno cesto Veliki Vrh - Gavce. Sobota, 6. novembra, bo, kot je povedal župan Ivan Rakun, minila v znamenju tržnega dne, v nedeljo pa bo pohod po mejah občine. Osrednji dogodek bo seveda slavnostna seja občinskega sveta na sam praznik sv. Martina, 11. novembra. Na njej bodo med dru-gim podelili tudi občinska priznanja. Komisija za priznanje je menda prejela štiri predloge, in sicer za Rozalijo Klančnik, Ber-nardo Podkrižnik, Ivana Rudnika in izredno posmrtno za Marti-na Hrastnika.
V nadaljevanju prireditev naj omenimo še srečanje vinogradni-kov, ki bo tokrat dan za osrednjo prireditvijo, slavnostno mašo, večer domačih pevcev in godcev ter srečanje starejših občanov 27. novembra.
■ tp
SLOVENIJA - V nedeljo, 31. oktobra, bomo točno ob 3. uri zjutraj pomaknili kazalce za uro nazaj, torej na 2. uro. Prihodnje leto bomo premaknili ure za eno uro naprej, torej na poletni čas, 26. marca, kot določa uredba o določitvi prehoda s sred-njeevropskega pasovnega časa na poletni čas in prehod nazaj v letih od 1998 do 2001. BRESTANICA - Za posodobitev TE Brestanica bodo iz koprske Luke prepeljali še dva izredna tovora in sicer plinski turbini, vsaka tehta 184 ton, skupaj z vozilom 300, kompoziciji bosta dolgi 64 in visoki 5,10 metra, peljali pa ju bodo preko Trojan, Celja, Rogaške Slatine, Atom-skih Toplic in Krškega do Brestanice.
LJUBLJANA - Na podlagi ugo-tovitev evropskih inšpektorjev in sklepov slovenske vlade glede izvoza mesa je v ponedeljek začel veljati ukrep, s katerim so začasno prepovedali izvoz sed-mim izvoznikom, to pa so Celjske mesnine, Ijubljanska Kolinska, Alciso Kras, Emona Lokev, Mercator Eta Kamnik in Pomurka - mesna industrija. KRANJ - Urad za varstvo konkurence je v začetku tedna izdal pozitivno odločbo o Merkurjevem prevzemu celjske Kovinotehne, v uradu so preso-jali skladnost koncentracije s pravili konkurence oziroma določili zakona, ob morebitni priključitvi Kovintrada obema družbama pa bo uvedel potreb-ne postopke.
CELJE - Pripravlja se gradnja zahodnega priključka na avto cesto v Medlogu, kjer bo krožišče dvopasovno s po dve-ma uvoznima pasovoma in enim izvoznim, zahodna vpad-nica bo štiripasovna, obeta pa se, da bodo pri gradnji te pove-zovalne ceste naleteli na nova povojna grobišča, ki sicer niso evidentirana.
Kdo komu pri nas pije kri
In kelih je tokrat le šel mimo nas! Evropska unija nas je pošteno prestrašila, tako hudo, da so se pri nas nekateri že odločali o sekanju glav. Ne glav živine, vsaj tiste ta prave ne, ampak sekanje glav odgovornih "živin", ki so s svojim (ne)delom pripeljale Slovenijo na rob (mesne) katastrofe. Ceprav smo jo tokrat odmes-li, to ne pomeni, da si lahko tudi oddahnemo. Se vedno je čas za sekanje glav, saj nam je Evropa naložila le popravni izpit. To pomeni, da nas res čaka čas resnega "učenja". Slišimo, da se naš kmetijski minister pripravlja, da bo zamenjal nekaj odgovornih v ustanovah, ki naj bi imele na vesti to našo zadnjo mesna blamažo. Morda pa niti ne bo imel časa za zamenjave, saj neka-teri strežejo tudi po njegovi glavi.
Ne vem, kako krvavo bomo res popravljali sedanje napake, res pa je, da imamopri nas tudi dnige vrste "krvavi čas". Lotili smo se, končno, seveda, spremembe zakona o preskrbi s krvjo. O tej živl-jenjski tekočini in "poslovanju " z njo je veliko govora. Nekateri bi namreč tudi tu uvedli tržni sistem, drugi to še vedno vidijo kot izraz velike humanosti in solidamosti. Res pa je, da je treba to problematiko postaviti na nove zakonske temelje. In kot je že običajno, so prvi obrisi nastajajočega zakona naleteli na veliko pripomb. Tudi na to, da uvaja preveliko centralizacijo. Snovalci so namreč zapisali, da bijemali kri le tam, kjer imajo letno pet tisoč odvzemov. Drugi vidijo centralizacijo tudi malo drugače: da se bo kri stekala tja, kjer je sicer Ijudje darujejo najmanj. Na velike raz-like pri darovalcih je opozoril tudi poslanec z našega konca Jurij
Malovrh iz Sentjurja. VLjubljani, tako on, imajo le 2,4 odstotka krvodajalcev, kar je znatno manj kot drugod po SbvenijL Na celjskem območju je bilo lani 9,5 odstotka kn'odajalcev, še poseb-no pa izstopa velenjska regija s 13,8 odstotki. Od tu do malo šaljivega gesla, da Ljubljana pije kri ostali Sloveniji, pa ni daleč. Da jim Ljubljana (država) pije kripa so vzadnjem času znova na glas poudarjali v Rimskih Toplicah. Ureditev tega zdravilišča nikakor ne steče in nazadnje je vlada celo predlagala, da bodo tu uredili dom za starejše, če ne bodo našli druge rešitve. Dniga rešitev pa seveda je, da bi našli kakšnega vlagatelja z novci. Z veliko novci. Objekti, na katere so v letih po vojni domala vsipoz-abili, namreč propadajo in cena na obnovo je iz dneva v dan večja. Le kdo bo zagrizel v to kislo jabolko?! Krajani Rimskih Toplic pa so odločni, da zdraviUšča ne dajo in da bi sh'ari le neko-liko bolje in resneje stekle, pripravljajo celo zaporo magistralne ceste. Saj niti sami ne verjamejo, da bo s tem kaj dosegli, vseeno sem jim zdi vredno druge opozoriti na to državno malomamost in dokazati, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim zdraviliščem. Ljudje na širšem našem območju pa v tem času živijo v pričako-vanju, da se jih bo bog letos usmilil. Mislijo seveda na to, da ne bo spet kakega hudega deževja, kije naše območje v tem času že nekajkrat pošteno poplavilo. Zdajje res največ odvisno od vre-mena, saj smo v tem času pri nas postorili zelo malo, da bi preprečili poplave. Ampak res ni treba, da s§ z vnovično nesrečo pokaže, kako počasi rešujemo te stvari.
■ (k)
^tii SAŠIAV izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje I NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
(Jredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Oamir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefa* (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
28. oktobra 1999
AKTUALNO
NAŠ iAS 3
PRIHRANITE ČAS IN DENARM!
Tovarna usnja Šoštanj
"Razočarani smo in prizadeti!"
Že od uvedbi prisilne poravnave, sredi letošnjega februarja, se je več kot 270 zaposlenih v Tovarni usnja Soštanj balo razpleta neza-vidljivega položaja. Ne zaman. Od minulega četrtka dalje je jasno, da bo večina med njimi od 31. oktobra dalje na spisku brezposelnih. Sklep o prisilni poravnavi po uvedbi stečajnega postopka je postal namreč pravno-močen, s tem pa je zapečate-na tudi usoda najstarejšega, 211 let starega šoštanjskega podjetja, ki je v svojih zlatih časih zaposloval tudi do 800 delavcev in več. Od 1. januar-ja, leta 2000 Tuša ne bo več. Kajti, pravnomočnost sklepa pomeni hkrati tudi osnovo za odpis hipoteke za del zgrad-be, v kateri je obrat konfekci-je, kar je bil eden od pogojev novega najemnika (šoštanj-
skega podjetja Rednak), ostale objekte pa bodo pro-dali. Prevzem naj bi se zgodil predvidoma jutri (v petek).
Kot je povedala Rezka Radovan, sindikalna zaupni-ca in delavka v kadrovski službi v tovarne, je tako uradno konec njihove zgod-be. Ceprav so že od vsega začetka slutili, kaj jih čaka, so do zadnjega upali, da bo ta imela drugačen razplet. "Pred dnevi sem pošiljala odločbe o podaljšanju čaka-nja na domu do 31. oktobra. V začetku tega tedna pa sem že napisaia 150 sklepov o prenehanju delovnega raz-merja, do jutri jih bom poslala še 86. Od tega jih bo novi najemnik Rednak ponovno zaposlil 69. 11 jih bo do konca leta ostalo v galanteriji, da bodo videli, ali je proizvodnja drobne
zaščitne opreme donosna ali ne. Nekaj delavcev bo delalo občasno - vzdrževalci, vra-tarji, služba obračuna OD, kadrovska služba. Za tiste, ki jim sklepov ne bo mogoče izročiti po pošti, imamo organizirano lastno dostavo na domove. Zelo smo žalost-ni, ne glede na to, da smo pravzaprav vedeli za usodo. Šok je kljub temu velik."
Tako hudo, če ne še huje, je delavce prizadelo obvestilo s seje nadzornega sveta matične firme - Industrije usnja Vrhnika. Na njej so namreč med drugim razprav-Ijali o zahtevi delavcev za izplačilo odpravnin. Niso ji ugodili. Svet je menil, da do njih niso upravičeni. Če meni-jo delavci drugače, naj ubere-jo sodno pot. Po besedah Radovanove so ob takšnem koncu upali, da bodo deležni
vsaj spodobne odpravnine, da bodo na Vrhniki pokazali razumevanje za zaposlene v Soštanju. A, upali so zaman. "Ta odločitev je bila zelo kru-ta. Z njo se ne bomo kar tako sprijaznili. Pritožili se bomo. To mora narediti vsak posa-meznik na delovnem sodišču v Celju. Sindikat jim bo pri tem pomagal, odvetniške sto-ritve bodo brezplačne, večini tudi ne bi treba plačati sodne takse, ker so brezposelni," je še povedala Radovanova.
Včeraj dopoldne pa so v Tušu pripravili zadnjo sejo sindikata. Nekateri so jo označili kot protestni shod. O njej pa bomo poročali v naslednji številki našega ted-nika.
■ Tp
Proslavili štiri desetletja Ljudske univerze Velenje
Namesto nagrad štipendija
VELENJE, 20. oktobra -Ljudska univerza Velenje je prejšnjo sredo s proslavo v kulturnem domu proslavila lep jubilej - 40 let delovanja, čeprav zametki organizirane-ga izobraževanja odraslih v Velenju segajo že v leto 1952, ko so v Velenju ustanovili De-lavsko prosvetno društvo Svo-boda. V njegovem okviru je de-lovala tudi Ijudska univerza kot ena od sekcij Svobode. De-lavska univerza kot zavod pa
različna znanja pa je v 5.075 iz-obraževalnih oblikah pridobilo 136.197 udeležencev. Če bi za številom udeležencev stala ime-na, bi bilo to sicer nekoliko manjše, kajd mnogi se leto za le-tom vračajo k njim po znanja na najrazličnejših področjih.
Stevilo slušateljev je v posa-meznih letih nihalo, največ, kar 9.729 jih je prag ljudske univerza prestopilo v letu 1987/88, najmanj v šolskem le-tu 1966/67, le 640. Lani so ime-
šolstvo, pa Vinko Šmajs, ki je bil eden prvih predavateljev na tej univerzi, dolgoletni direk-tor te ustanove Jože Groznik, ki jo je vodil od leta 1973 pa do odhoda v pokoj leta 1997, ko ga je zamenjala sedanja direk-torica Miijana Šibanc. Bilo pa jih je še več, tako kot je bilo ve-liko tistih, ki so oblikovali se-danjo podobo in ugled ljudske univerze in krepili temelje, da bo lahko njihov korak v peto desetletje še bolj prodoren,
uspešen in odločen.
Posebno toplo je bila med prisotnimi sprejeta odločitev, da bodo namesto nagrad in priznanj, ki se običajno pode-ljujejo ob takih priložnostih, denar, predviden za to, name-nili štipendiranju študenta Univerze Maribor, sicer Ve-lenjčana, ki bi študij brez šti-pendije težko zmogel.
■ Milena Krstič - Planinc Fotografije: Stane Vovk
Sedanja direktorica Mirjam Šibanc med sprejemanjem čestitk, zbrane na proslavi pa je nagovoril tudi dolgoletni, zdaj upokojeni
direkor, Jože Groznik.
je v Velenju prvič odprla vrata 20. oktobra leta 1959. Odločbo o ustanovitvi je podpisal ta-kratni predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Sta-ne Ravljen.
Preveč bi bilo naštevati boga-stvo vseh vsebin, ki so se v teh letih zvrstile na ljudski univerzi, vseeno pa velja omcniti nekaj številk, ki veliko povedo: v 40 le-tih je na univerzi predavalo in učilo 1.198 zunanjih sodelavcev,
li na Ijudski univerzi 2.130 slušateljev, ki so obiskovali 130 različnih izobraževalnih oblik.
In zdaj še malo k proslavi. Z enim stavkom: lepa je bila. Na odru so se zvrstili številni, ob-dobja skozi katera je šla v vseh teh letih Ljudska univerza so predstavili glasovi vseh redno zaposlenih, prisotne je pozdra-vil Srečko Meh, župan mesta, ki tudi praznuje 40-lctnico, Jože Miklavc z ministrstva za
Pisalo se je leto 1959 ...
Mirjana Šibanc, direktorica Ljudske univerze: "Delavs-ka univerza je bila ustanovljena v letu, ko so v novih pros-torih Zdravstvenega doma pregledali prve paciente, ko je začela poslovati druga velenjska veleblagovnica spodnja Vel-ma, ko je bilo odprto novo središče mesta Velenje, ko je bila v Sloveniji uzakonjena enotna osemletna osnovna šola, v letu, ko je Gunter Grass izdal roman Pločevinasti boben, Henry Moore dokončal kip Dvodelna Iežeča figura, Jean-Luc Godard posnel film Do zadnjega diha, ko so v Švici na referendumu zavrniii volilno pravico žensk..."
Imetnikom tekočih računov nudimo udobno in varno poslovanje brez gotovine S
pooblastilom banki si zagotovite avtomatično poravnavanje obveznosti iz vašega tekočega računa.
Ponujamo vam možnost poravnavanja:
-	RTV naročnine,
-	naročnine za časopis,
-	elektrike,
-	stanarine,
-	komunalnih storitev,
-	raznih obročnih varčevanj in drugih mesečnih obveznosti
Postopek je enostaven. V banko prinesete katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun in potrdilo o plačilu, itd.
O vseh opravljenih plačilih boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic.
Povprašajte v vaši enoti!
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
5. dnevi Socialne zbornice Siovenija v Velenju
S skupnimi močni v dobro ostarelih
Velenje, od 20. do 22. oktobra - V prostorih hotela Paka v Velen-ju je Socialna zbornica Slovenije pripravila svoje pete dneve. Na njih je več kot 130 udeležencev osrednjo pozornost namenilo temi K družbi za vse starosti - partnerstvo, povezovanje in sodelovanje na lokalni ravni. Teme niso izbrali po naključju, saj velja leto 1999 za mednarodno leto starejših.
Osrednji dogodek dnevov je bil strokovni posvet, na katerem so domači in tuji strokovnjaki spregovorili o družbenem položaju starejših oseb, o njihovi poti odločanja in vpetosti družbe pri tem. V delavnicah (drugi dan) so udeleženci predstavili in osvetlili modele sodelovanja izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti v lokalnih skup-nostih Velenje, Crna na Koroškem in Polzela in si nekatere med nji-mi ogledali tudi v praksi. Prav tako so se seznanili z vlogo javnih zavodov, nevladnih organizacij ter lokalne skupnosti v skrbi za starejše občane. Pete dneve so sklenili z okroglo mizo na temo K družbi za vse starosti - dialog generacij ter referatom Magdalene Tovornik, veleposlanice Republike Slovenije pri Svetu Evrope, vod-je poročevalske skupine za socialno kohezijo v odboru ministrov. Svoj prispevek je naslovila Aktivnosti Sveta Evrope na področju razvoja in uravnoteženja socialnovarstvenih politik ter vloga stara-jočih se generacij v dinamično spreminjajoči se družbenih procesih.
Z delavnice o partnerstvu, povezovanju in sodelovanju na področju socialnega varstva v Mestni občini Veienje.
Na osnovi razprav bodo v teh dneh strokovne službe zbornice oblikovale zaključke petih dnevov ter z njimi seznanile vse, ki bi lahko s skupnimi močmi delovali v dobro ostarelih. Njihovo odmevnost v praksi bodo preverili na šestih dnevih zbornice, ki bodo od 18. do 20. oktobra, leta 2000 v Atomskih Toplicah.
Zora Tomič, predsednica Socialne zbornice Slovenije, je o letošnjih dnevih povedala:"Tema, ki smo jo izbrali tokrat, ni nova. Že pred 3 leti smo razpravljali o staranju prebivalstva - izziv za slovensko druzbo. Moram reči, da so sodelovali izjemno ugledni strokovnjaki, tudi razprave so bile kakovostne, vendar naši zaključki niso naleteli na pravi odmev. Zato smo se tokrat odločili za globlji poseg in poiskali dejavnike, ki bi lahko prispevali k sožitju generacij družbi za vse starosti. Prav gotovo je to lokalna skupnost. Hkrati pa smo želeli, da se na svoj način srečajo Ijudje, ki poklicno in nepoklicno delujejo za dobro človeka. Njihove aktivnosti se na papirju "križajo" na človeku, na izvedbeni ravni pa te usklajenosti ni, saj tečejo vzporedno. Zato še tako kakovost-na strokovna in laična dejavnost ne dajeta optimalnih rezultatov, pa tudi možnosti niso ustrezno izkoriščene. Zdelo se nam je prav, da vidimo, kako se ustvarja ta socialna mreža. Odziv na dneve socialne zbornice še nikoli ni bil tolikšen, kot je bil tokrat. Ver-jamem, da tudi zato, ker se dogajajo v Veleiyu."
■ Tp
4 w (:as
GOSPODARSTVO
28. oktobra 1999
Modna konfekcija Elkroj
Šoštanjski obrat proda ajo
Preselitev proizvodnje iz El-krojevega šoštanjskega obrata v matično tovarno je dvignila precej prahu, ki pa se je večinoma že polegel. Vodstvo Elkroja zagotavlja, da preseli-tev temelji izključno na eko-nomskih razlogih in da je to resnično samo preselitev iz Soštanja v Nazarje, kjer imajo dovolj prostih zmogljivosti. Ob skupno 89 zaposlenih so jih v Nazarje preselili 85, kar 96 od-stotkov teh je bilo razporeje-nih na enaka delovna mesta, kot so jih opravljali v Šošta-nju, štiri sodelavke pa so osta-le v šoštanjski prodajalni. Delo po preselitvi je steklo brcz večjih zapletov, čeprav je organizacija dela v Nazarjah rcs nekoliko drugačna, kot je
bila v Šoštanju. "Zaradi tega je bilo nekaj manjših težav, ki jih uspešno premagujemo, pri čemer zahtevamo, da skupino-vodje in strokovni delavci tcm zaposlenim namenjajo poseb-no pozornost. Zavedati se mo-ramo, da ta presclitev zanje ni bila enostavna," pravi po-močnica direktorice Vera Pečnik.
Pri tem poudarja, da je v za-dnjem času v Šoštanju zaradi bolniškega staleža, porodniške in drugih razlogov za odso-tnost z dela, dclalo samo od 45 do 50 zaposlenih, na dclo v Nazarje jih je prišlo 80, 5 dc-lavk pa je trenutno na porod-niškem dopustu. Na skupnem sestanku z vod-stvom in vsemi strokovnimi so-
delavci so delavke iz šoštnaj-skega obrata izrekle nekaj pri-pomb. Predvsem mora vodstvo Elkroja v celoti urediti prevoz z Gorice in izpred pošte v Ve-lenju, zato so se takoj začeli dogovarjati s prevoznikom, proučujejo pa tudi še dodatne možnosti. Druga pripomba je letela na malice, ki so v Naza-rjah res slabše kot so bile v Šoštanju, tretji problem pa je nastal v novi skupini, ki jo v ce-loti sestavljajo delavkc iz Šoštanja skupaj s skupinovod-kinjo, predvsem gre za kako-vost dela, vendar so prepričani, da jim bo to uspelo razrešiti. Sicer pa so skupinovodje iz matične tovarne sodelavke iz šoštanjskega obrata pohvalili za zavzeto in pridno delo.
Šoštanj je naprodaj, trgovina v Ljubljani
"Dejansko je naša želja, da obrat v Šoštanj prodamo, ali damo v najem. Vsa iztržena sredstva, upamo na čim višja, bomo izključno namenili v last-no trgovsko mrežo. Finančna disciplina je še vedno zelo pri-sotna, zato želimo odpreti čim več lastnih prodajaln. Nov korak na tej posti smo že storili, saj bomo 2. novembra odprli prvo lastno trgovino v Ljubljani. Zelimo obleči tudi kupce v prestolnici, saj je pov-sem jasno, da je tam denarja več kot drugje. Prepričani smo, da smo s tem naredili dobro potezo," pravi Vera Pečnik.
■ jP
PUP7 Podjetje za urejanje prostora Velenje
Preveč odvisni od volje občinskih mož
"Poslovni rezultati niso bleščeči, vendar je za nas uspeh to, da imamo nos nad vodo. V podjetju si zastavimo običajno višje cilje, kot jih kasneje dosežemo. To pa je hkrati tudi eden od motivov, zaradi katere-ga se potem bolj ženemo. Kljub poglabljanju dolžniške krize, nam uspe vsako leto nakupiti kakšen pomemben stroj. V teh dneh pričakujemo novo sme-tarsko vozilo, vredno skoraj 400 tisoč nemških mark," je med drugim o uresničevanju letošnjih načrtov dejal direktor PUP Podjetja za urejanje pros-tora Velenje Jože Mraz. Zmerni optimizem vliva dej-stvo, da so pred časom podpisa-li koncesijsko pogodbo za rav-nanje z odpadki z mestno občino Velenjc in s tem zaokrožili to dejavnost na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Izjema je občina Mozirje, kjer skrbi za odvoz smeri drugo podjetje. Pogodbe so sklenili za dobo 10
Jože Mraz: "Letos je naše kratko sporočilo: z nami v čisto mesto, prišlo še pose-bej do izraza."
let, z velenjsko občino za 5 let. Po besedah Mraza zanje to predstavlja precejšen korak pri utijevanju podjetja in samo upa lahko, da jim vse globlja dolžniška kriza ne bo zadev kro-jila po svoje. Najslabše plačnice njihovih storitev so namreč prav občinc. Čeprav sc komaj zaznavno držijo nad vodo, je
spodbudno, "da namcnjamo denar oprcmljanju našcga voz-nega parka in tako kakovostno tcr pravočasno odpeljemo odpadke na pravo mesto." Lani podpisana koncesijska pogodba za javno snago ter za vzdrževanje zelenic in zasaje-nih površin je, po Mrazovem prepričanju, izpolnila pričako-vanja občinskih mož in prebi-valcev v mestni občini Velenje. "Ob proglasitvi Velenja za naj-lepšc evropsko mesto smo se tudi mi dobro počutili, saj smo mcd drugim spoznali, da se kot mestni servis lahko kosamo s podobnimi servisi v Evropi. Prizadevanja za preobrazbo podjctja (lastninsko, organiza-cijsko in misclno) niso bila zaman. Slabost mestnega ser-visa je le ta, da smo preveč odvisni od volje občinskih mož. V nekaterih okoljih se ti zave-dajo, da so gospodarji prosto-ra, in da morajo skrbeti za nje-
govo urejenost, drugje ne." Občani pa so - meni Mraz -
često prepričani, da lahko PUP-ovci na njem počnejo kar hočejo. Le malo jih razume, da izvajajo le tista dela, za katera so pooblaščeni in za katera so dobili naročilo.
S sklenjenimi koncesijskimi pogodbami imajo, pravijo, pra-vo resno priložnost za napredo-vanje, za še boljšo kakovost ser-visnih storitev. K temu naj bi med drugim pripomogla tudi rešcna danes še odprta vprašanja o vzdrževanju cest, pokopališkc dejavnosti, morda tudi ureditev mestnega parki-ranja. Pisno pobudo o vsem so že poslali mestni občini Velenje in do konca leta naj bi sc odgo-vorni občinski možje do njih odločili podjetju v prid. Poleg prizadevanj za pridobitev ustreznega certifikata kakovo-sti iz družine ISO velja omeniti tudi njihove resne namene, da z ločenim zbiranjem odpadkov posežejo še na območje Spod-nje Savinjske doline.
■ Tp
Zavoda za gozdove Slovenije
..................................................
Težave z gozdnimi cestami ostajajo
Na nazarskem gozdno - gospodarskem območju, torej v Zgor-nji Savinjski, Zadrečki in Šaleški dolini, je bilo do lanskega leta več kot 900 kilometrov gozdnih cest. Toliko jih je seveda še sedaj, vendar so jih lani razdelili na prave gozdne ceste in ceste javnega značaja. Slednje so seveda tiste, ki odpirajo, kot pravijo gozdarji, posamezne zaselke, kmetije ali druge objekte.
Upravljanje teh cest je lani prešlo v pristojnost lokalnih skupnosti, po domače občin, ki z njimi gospodarijo in ji vzdržujejo. Na celotnem območju je gozdnih cest javnega značaja skoraj 547 kilometrov. Občine so dolžne poskrbeti za programe vzdrževanja teh cest in za-gotoviti potrebna sredstva. Denar zagotavljajo iz treh virov, to pa so
državni in občinski proračun ter pristojbine za gozdne ceste. Progra-me vzdrževanja izdeluje Zavod za gozdove, v našem primeru njegova območna enota v Nazarjah, denar dobivajo občine neposredno in skladno s sprejetimi programi zagotavljajo vzdrževanje.
Na prvi pogled naj bi bilo vse lepo in prav, vendar je stanje po po-sameznih občinah precej različno. V letošnjem letu so program vzdrževanja doslej uresničili samo v občinah Nazaije in Velenje, v ne-katerih občinah so opravili vsaj polovico načrtovanih del, v treh pa se je precej zatikalo, ali se še vedno. V Solčavi so stvar želeli urejati bolj "po domače," vendar so se zdaj le "sprijaznili" s predpisi, v Mozirju so imeli težave z izbiro izvajalca, ki so jih pred nedavnim le razrešili in pohiteli z deli, prav nič pa zaenkrat niso storili v občini Šoštanj.
"Zaradi proceduralnih zapletov" pravijo na nazarski območni enoti, v resnici pa gre za nagajanje posameznikov na razpisih za izva-jalca. Doslcj so bili namreč iz takšnih ali drugačnih razlogov in na-sprotovanj razveljavljeni že trije razpisi, na nazarski območni enoti pa upajo, da bo četrti uspel, da bi lahko še pred zimo opravili vsaj najnujnejše. Neprcklicno dejstvo namreč je, da je na slabo vzdrževa-nih gozdnih prometnicah ob raziičnih vremenskih ujmah veiiko več škode, ki se ob nerednem vzdrževanju samo še stopnjuje.
Vse omenjeno velja za gozdne ceste v zasebnih gozdovih, za vzdrževanje cest v državnih gozdovih, teh je skoraj 125 kilometrov, pa skrbi in zagotavlja denar sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Stevilo kilometrov gozdnih cest javnega značaja po občinah: Solčava 36,200, Luče 59,350, Ljubno 88,600, Gornji Grad 109,720, Nazarje 63,950, Mozirje 85,230, Šoštanj 69,700, Velenje 28,780 in Šmartno ob Paki 5,200.
■ JP
KREKOVA BANKA d.d.
V mesecu oktobru boste ob sklenitvi
rentnega varčevanja prejeli darilo.
Poslovalnica SOSTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si

/
Pogovor s Tomažem Ročnikom, direktor-jem podjetja Presta in MT center Velenje
"Ne apetiti, razmere in trg"
Nedavni tajni in dokaj hiter prevzem celjskega podjetja Klasje, kjer sta postala večinska lastnika Pekarna Jager iz Maribora ter Pekarna Presta in MT center Velenje je v jav-nosti precej odmeval. V zapisih, še bolj pa v govoricah so ne-katerim menili, da gre za nov primer prej sovražnega kot pri-jateljskega prevzema. To-maž Ročnik, direktor Pe-karne Presta in MT centra Velenje, nam je v pogovo-ru povedal, da so negativ-ne odzive in odpor pričakovali, vendar name-ravajo kmalu dokazati, da Klasja niso prevzeli zato, da bi kaj vzeli, ampak da bi zaokrožili mlinsko - prede-lovalno industrijo v severo-zahodni Sloveniji. "Skupaj s scstro, ki je lastnica Pe-karne Jager v Mariboru, smo to načrtovali spomladi lctos, odločili pa smo sc na osnovi povezovanja trgov-skih družb. Naše resne na-mere potrjujejo tudi naku-pi lastniških deležev v Ptuj-skih in Koroških pckarnah, ki smo jih izvedli preko Klasja." 0 Torej niso bili to vaši apetiti ?
Tomaž Ročnik: "Ne. Mi bi rajc ostali samostojno podjetje Pekarna Presta in MT center Velenje. Gibanja v gospodar-stvu, napoved prihajajoče konkurence nas dobesedno silijo, da se vključimo v verigo, sicer v procesu globalizacije ne bo-mo preživeli. Za to, da smo izkoristili priložnost, možnost, smo veliko tvegali. Mcd drugim smo zastavili skoraj vsc svo-je premoženje."
% Ocenjujete, da je združevanje za potrošnike dobro ali slabo? Tomaž Ročnik: "Menim, da zanje te zadeve nc bodo naj-boljše. Pekarne smo se povezale za to, bomo sedaj močnejše, da bomo vodile enako cenovno in raibatno politiko, sicer ne bomo zdržale pritiska trgovskih podjetij." % Kako se boste organizirali, porazdelili delo? Tomaž Ročnik: "Uvesti nameravamo sodobnejšo organizira-nost, saj je treba čim prej znižati vse stroške. Proizvodnjo bo-mo ponekod združevali, drugje specializirali. V Velenju naj bi izdelovali toast in zmrznjen program, peko kruha in pe-kovskega peciva. Ostale pekovske programe bomo ločili po posameznih pekarnah, ki so v Velenju, Laškem, Sevnici, Ro-gaški Slatini, Hrastniku, Zagoiju, na Dobrni, tri pekarne so še v Celju . Pekarna Rogla je znana po slaščičarskih izdelkih in keksih. Tu bomo to obdržali, saj je blagovna znamka že uveljavljena. V Koroških pekarnah je prisotna določena spe-cifika. Z njimi se o teh zadevah še nismo natančneje pogovo-rili. Prav tako ne z Mariborskimi in Ptujskimi pekarnami." % Zdruievanje pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Tomaž Ročnik: "Drži. Neizbežno je, da bo nekaj pekarn mo-ralo zapreti vrata. Mi bomo težave z viški delavcev poskušali reševati s prerazporeditvami, novimi programi, nekatere v Klasju že delamo. Prejšnji teden smo se pogovarjali z nemškim partneijem, ki je povezan z mnogimi veleprodajni-mi trgovinami po svetu. Obljubil nam je velik izvozni posel v Evropo, Azijo in Ameriko."
#	Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki?
Tomaž Ročnik: Povezati čim več pekarn in vodenje skupne strategije, ki bo zdržala konkurenco drugih pekarn ter nam omogočila pripravljenost na prihod Evrope. Z združeva-njem pekarn na tej strani Trojan bo za nami šele prva faza, čez dve, tri leta nas čaka druga, precej težja. Samo za primer: naš mlin sedaj obratuje s polno zmogljivostjo. Ob prihodu Evrope bo cena moke zagotovo tako padla, da se bomo spraševali, ali se nam bo mletje zaradi previsokih stroškov še splačalo. Ce ne bomo povezani, vodili enotne politike, se nam slabo piše. Preživele bodo samo redke, manjše družin-ske butične pekarne, ki pa bodo delale lahko le za svoj ob-stoj."
#	Podjetnik ste ie nekaj let. Ste si predstavljali, kaj bodo prines-li na tem področju novi časi?
Tomaž Ročnik: "Ne. Ko smo leta 1991 začeli s Pekarno Pre-sta, sem v bistvu komaj čakal. da bi se otresel kreditov. Menil sem, da bo potem lažje. A temu ni bilo tako. Prcd nami so vsak dan večje, bolj zahtevne in odgovorne naloge Pred štiri-mi leti smo od Kmetijskega kombinata Ptuj prevzeli Tržnico. Morali smo vse obnoviti, čakajo nas še stojnice. Letos jeseni smo odkupili 27-odstoten delež Trgovskega podjetja Jamnica na Prevaljah z 12 maloprodajalnami z živili in petimi z neživi-li ter si s tem zagotovili trg za naše izdelkc na tem območju. Prejšnji teden smo navezali stike z Merkatorjem, dobro pa sodelujemo tudi z domačo trgovsko družbo Era Velenje."
Tomaž Ročnik: "Naš cilj je združiti pekarne na tej stra-ni Trojan v enotno podjetje, dovolj močno za konkurenco in prihajajočo Evropo."
28. oktobra 1999
UTRIP
NAŠ vas 5
Pogovor s predsednikom sindikata SPESS - sindikata Premogovnika Ve-lenje, Jožetom Kožarjem
384 - številka, ki jo pre-mogarji dobro poznajo
Jožeta Kožarja, predsedni-ka sindikata Premogovnika Velenje, smo povabili na po-govor, ker smo želeli iz prve roke zvedeti, kaj se dogaja z znamenitim 384. členom Za-kona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju. Zname-nitim, pravimo zato, ker ima ta člen v mislih marsikdo od zaposlenih v premogovniku. Ko je ta člen kdo od njih skušal "prevesti" v prakso , da bi ugotovil, kdaj se bo lah-ko upokojil, ni bil ravno nav-dušen. Ce bi seveda ostal tak, kot je bil prvotno zamišljen. Izkazalo se je namreč, da bi zaposlenim v kolektivu prine-sel spremembe na slabše in jih postavil tudi v neenako-praven položaj z drugimi. Za to, da ga "spremenijo", so se začeli povezovati s številnimi, ki imajo moč in vpliv, da ga "priredijo" bolj njim v prid.
Izkazalo pa se je, da se na-stajanja in spreminjanja 384. člena ne da osamiti in ga "ob-ravnavati" izven konteksta vsega tistega, kar se je v Slove-niji doslej dogajalo s spreje-manjera pokojninske reforme. Zato smo skupaj z Jožetom Kožarjem "preleteli" dogaja-nje od samega začetka nasta-janja zakona, segli smo v čas "bele knjige". Mimogrede, ta hip je zakon že pripravljen za tretje branje v parlamentu. % Kakšno je bilo sploh stališče rudniškega sindikata do po-kojninske reforme? Ste bili mnenja, da je ta potrebna? JOŽE KOŽAR: "Absolut-no, saj smo jo tudi ves čas podpirali. Da ne bo nespora-zuma - nismo podpirali kakršne koli, ampak smo me-nili, da mora biti ta prilagoje-na slovenskim razmeram in našim zmožnostim." 0 Ves čas ste bili zraven ?
JOŽE KOŽAR: "Želeli smo pač, da iz tega nastane kaj užitnega in zato smo tudi sodelovali v vseh akcijah, ki so ščitile interese delavcev." % Začelo se je z "belo knjigo ".
JOŽE KOŽAR: "Luč je ugledala leta 1998, spomladi. Za vse sindikate in tudi našega je bila nesprejemljiva. Naspro-tovali smo ji zlasti v treh stva-reh: zvišanju polne starosti na 65 let, ker nam ni bilo logično, dabodo stari ljudje delali, mla-di pa ležali, ker zanje ne bi bilo
dela; izenačitvi pogojev žensk z moškimi - temu, da bi tudi ženske morale delati do 65. le-ta. Taka enakopravnost je kva-zi enakopravnost. Nasprotova-li pa smo tudi tako imenovane-mu drugemu pokojninskemu
Jože Kožar: "Splačalo se je, če bi rekel po domače."
stebru. Zbirati sredstva na ne-kem računu trideset ali pa šti-rideset let, brez pravega jam-stva države? No, država bi načelno že jamčila za ta sred-stva, a kdo lahko zaupa? Zato smo rekli, da na to ne pristane-mo in poskušali vse, da to belo knjigo zrušimo." % V zvezi s tem je bii odmeven sindikalni shod marca 98 v Ljubljani, kjer se vas je zbra-lo kakšnih dvajset tisoč pro-testnikov.
JOŽE KOŽAR: "In na
osnovi teh protestov je parla-ment zavrnil belo knjigo ter naložil vladi, da pripravi za-kon, da pa se v njem upošte-vajo tudi zahteve socialnih partnerjev. Vlada je ta pred-log pripravila in ga poslala v parlament."
#	Sindikati pa ste rekli, da je vlada s tem naredila novo napako.
JOŽE KOŽAR: "Jo tudi je. Predlog zakona je tja poslala brez predhodnega soglasja s socialnimi partnerji. Zato smo na dan obravnave tega zakona, junija lani, sindikati spet organizirali protest pred parlamentom, ker smo hoteli preprečiti obravnavo. Parla-ment je zakon kljub temu ob-ravnaval, ga skoraj v celoti sprejel, a zadolžil vlado, da do drugega branja v največji možni meri upošteva tudi za-hteve sindikatov. Lani po počitnicah so se tako začela pogajanja."
#	Prave pripravljenosti za so-
delovanje, zlasti z vladne stranipa ni bilo? JOŽE KOŽAR: "Naša sta-lišča niso upoštevali, to drži. Februarja letos smo zato spet organizirali shod pred parla-mentom, potem pa so stvari stekle. Ze pred 1. majem je bil podpisan dogovor med social-nimi partnerji o pokojninski in invalidski reformi." # Včem se raziikuje bela knji-ga s predlogom zakona, kije bil pripravljen za drugo bra-nje?
JOŽE KOŽAR: "Polna sta-rost se je znižala na 63 let za moške in na 61 za ženske. Upoštevan je institut delovne dobe. To pomeni, da gre lahko tisti, ki ima 40 let delovne do-be, v pokoj, ko dopolni 58 let starost za moške, ženske pa, ki so začele delati že pred 18. le-tom in imajo otroke, celo s 55 leti starosti. Ni več drugega stebra, daljše je prehodno ob-dobje za posamezne kategori-je, manjši odbitki, če nimaš pogojev za polno starost in še nekatere druge manj po-membne stvari. Skratka, splačalo se je, če bi rekel po
uuiuavi..
Ampak s tistim, kar je po-tem, po 1. maju, "šlo" vpar-lament v drugo branje, vsi še vseeno niste bili zadovoljni. Zlasti vaš sindikat ne? JOŽE KOŽAR: "Gre za 384. člen, ki govori o benifici-rani delovni dobi. Za večino delavcev v premogovniku je bila zlasti sporna definicija benificirane delovne dobe." % Lahko to razloiite na čim bolj preprost način ? JOŽE KOŽAR: "Če grem jaz danes lahko v pokoj, ob po-goju, da sem začel delati z 18. letom, star 46 let in 3 mesece, bi se mi start z uveljavitvijo za-kona takoj prestavil na 48 let starosti. Tako bi moral delati 21 mesecev več, potem pa še po pol leta dlje na vsako leto, starostna meja pa bi se mi ved-no bolj odmikala. To pa pome-ni, da bi se pri nas bistveno upočasnilo upokojevanje. Dve ali tri leta ljudi sploh ne bi mo-gli upokojevati. Tako bi imeli tudi v podjetju večje težave pri zmanjševanju staleža.
Bistveno pa je, da se niko-mur v startu ta doba ne bi od-maknila, nam bi se pa za sko-raj dve leti. Menili smo, da bi
bili tako v neenakopravnem položaju z drugimi, čutili smo se izigrane, sploh, ko smo do-bili od ministra Ropa zagoto-vilo, da se ne bo nič spremeni-lo. Zato smo se morali odzva-ti. Zahtevali smo odgovore ministra, pripravijalcev zako-na, pisma so romala sem in tja, pravih odgovorov ni bilo, čas je tekel, druga obravnava se je bližala ... Tako smo vložili prvi amandma. Pripravili smo ga v sodelovanju s strokovnimi službami Premogovnika, po-slanec ZLSD Bojan Kontič pa ga je vložil. S tem amandma-jem smo želeli doseči črtanje lestvice v 384. členu, vendar matični odbor v parlamentu tega predloga ni sprejel." % Ste poskušali pritegniti k so-delovanju še koga, s podo-bnimi gledanji ali pa ste bili pri teh poskusih sami? JOŽE KOŽAR: "Na začet-ku smo bili sami, zdaj pa je že drugače. Uspelo nam je priteg-niti rudaije iz Zasavja in polici-jo (tudi ti imajo benificiran staž, op. avtoija) ter še nekate-re, ki so bili prej pasivni, ker so imeli te zadeve zadovoljivo
Z'CT r :<»vi i rinlmni m cr~\ /. lw«Jllilllli iMauiii 11, ,,vi
mislili, da jih nov zakon ne za-deva. Ko pa so spoznali, da bo ta, ko bo sprejet, izničil prejšnja določila, so ugotovili, da morajo tudi sami kaj nare-diti. Tako so trboveljski rudaiji potem aktivirali zasavsko LDS, kjer jim je veliko poma-gal poslanec Jerič, mi smo vključili še gospodarsko zbor-nico, obvestili ZSSS, bilo je ve-liko kontaktov z ministrstvom in na osnovi vseh teh aktivnosti smo pripravili nov amandma." % Vaša zahteva ni bila več črta-nje lestvice, ampak spre-memba 384. člena. Kaj zdaj to pomeni?
JOŽE KOŽAR: "Startali smo s sedanjih pozicij, s tem, da vsako leto odmaknemo to dobo za pol leta. To spremem-bo je vlada podprla, parlament je naš amandma sprejel, kar pomeni, da je ta v čistopisu za tretje branje upoštevan ali dru-gače, v predlogu zakona za tretje branje ni več prvotne le-stvice, ampak je vključen naš amandma. Mi zdaj upamo, da nam je s skupnimi močmi uspelo, in da bo ta amandma potijen tudi v tretjem branju." ■ Milena Krstič - Planinc
RTC Golte
Zdaj druga dražba
Prva javna dražba za prodajo RTC Golte za 125 milijonov tolarjev ni uspela. Stečajnemu upravitelju Zvonimirju Mirtu se ni uresničilo upanje, da bi v kratkem roku nekaj dni uspel prido-biti kupca, zato je upniškemu odboru predlagal drugo dražbo, seveda po bistveno nižji izklicni ceni. Novo dražbo lahko izvedejo najprej 27. oktobra, bolj verjetno pa je, da bo 10. novembra.
Kljub prejšnjemu zanimanju nekaterih družb, tudi Unior Tur-izemje bil med njimi, se na prvi dražbi ni pojavil noben kupec. Pre-prosto je ugibanje, da čakajo na nižjo ceno, kakšna bo ta, pa
stečajni upravitelj še ni vedel povedati. Kakorkoli že, na prodaj bodo hotel in žičniške naprave ter nekaj drugih stvari, zemljišče je seveda v lasti kmetov, prav tako pa niso naprodaj teptalni stroji. Teh ne bodo prodali, niti ni zahteval izločitvene pravice, dokler spor okrog njih ne bo rešen, lahko pa jih dajo morebitnemu kupcu v začasen najem.
Ne glede na to, kako nizka bo nova cena, je jasno, da bo moral kupec v center veliko vložiti, saj posodabljanja v minulih Ietih ni bilo. Zima je pred vrati, zato se zelo mudi. Stečajni upravitelj je še povedal, da bi bilo možno center hitro usposobiti za obratovanje. Naprave bi bilo treba temeljito pregledati, je pa res, da še imajo vsa dovoljenja za obratovanje.
■ JP
Jesen je torej prišla - dober dat Bližajoči se pr\'i november bo v nas zanesljivo vtisnil melanholijo odpadajočih listov. Spomnili se boste smrti svojih bližnjih. In grenkobe. In vse te zamorjenos-ti. Res, življenje nas včasih postavlja pred hude preizkušnje in izmed vseh se ne morem spomniti hujše kot je smrt bližnje-ga. Včasih pride nenapovedano, drugič spet ne. Vvsakem primeru boli. Toda nihče izmed pokojnih si verjetno ni želel, da bi z njimi umrli tudi mi. In žalovali v neskončnost. In se odpovedali polnemu življenju, kreativnosti, izzivom.
Saj ne bo nikoli bolje. Saj nam gre samo slabše in slabše. Saj nam bo itak pobrala vse država. Davki. Najemnina. Elektrika, voda, plin. Ušiv otroški dodatek, s katerim lahko kupimo nekaj sladoleda. Še učbenika ne. Grozeči odpust v službi? Brezper-spektivnost? Kako pa kaj fizično? Težko dihate? Imate občutek, da vam na dušo lega nekaj težkega in morečega? Ste vklenjeni v vsakdan, ki vas utesnjuje? In ravno ko mislite, drage moje sokrajanke, da se boste končno naklepetale s prijateljico in odložile se breme v njena ušesa, se nenadoma nabere pred vami čudotvorna gora umazanega perila, po stanovanju pa se vlačijo vagončki strjenega prahu? Vušesih vam zveni, glavo vam bo razneslo, poleg tega pa plačujete tolažbo s čokoladkami z vedno novimi kilogramčki, kijih morate tovoriti okoli? Delate na normo, kijo nenehno zvišujejo? Alipa vpisarni, obdani s hreščečimi, zlobnimiglasovi, večno nezadovoljnim šefom? Pa dobro, kdaj prekleto bo tega konec?!!!
Za vas imam novico, kijo lahko spregledate v vsakem tistih priročnikov nagle ozdravitve, kijih tako hitro razgrabijo Ijudje v veri, da jim bodo spremenili življenje: nikoli. Nikoli, če tega sami ne boste hoteli. In četudi boste prebrali kakšno tistih vzpodbudnih besed in se šli nekajurno terapijo, se razen lahne-ga, prehodnega olajšanja v vas ne bo pojavilo nič koreniti spre-membi podobnega. Ja. Kajti navada obupavanja se je v vas temeljiteje razrasla, kakorsi mislite. In sploh jo tako skrbno negujete z vsemi občutji negotovosti, manjvrednosti, zavidanja drugim in kar je podobne duševne navlake.
Kajje pravzaprav narobe? Vzrok vsemu temu ni vaš mož ali žena. Niti vedno manj ubogljivi otroci ne. Tudi država se odreže boljše, kot si mislite. Osnovni vzrok, temelj vse nesreče, je vaša perspekiivu. In povem vam - če SS bostc držaii žahie, boste vse okrogsebe videli večje. In vi boste majhni. Osebnost, kakršna ste, se izoblikuje v šolah. Kjer Ijubijo poslušnost in disciplino. In kjer rajši zatirajo agresivnost, kakorpa da bi opogumljali plašne. Zato vedite:po stopinjah bridke nesreče zatiranosti ravno zdaj stopajo vaši otroci. Kijih nihče ne bo učil, da so kaj posebnega. Ali da so kaj vredni. Otroci, ki se bodo v ranljivem stadiju razvoja morda negotovo zamajali in omahnili v alkohol ali manj legalne substance, v anoreksijo, depresijo. Vzemite jih resno. Vaš najstnik ima nemara s svojo osornostjo in »čudnim obnašanjem« težave z žalostjo in negotovostjo. Zagotovo pa težave s komunikacijo. Vzpodbujajte ga. Zamižite pri tisti dvoj-kipri matematiki. To v življenju ne šteje. Šteje ščit proti žalosti. Ta naj bo močan. Včasih takale jesenska žalost, včasih pa celo dvojka pri matematiki, tragično pokoplje mlado osebo. Potem v telo svojcev zleze mučni črv, ki vrta in išče krivdo... Torej: vzgo-jite se na novo. Začnite ceniti sebe in svoje bližnje. Ne razmišljajte o svojem smrkavcu: spet navija to muziko, a bo kdaj konec tega razgrajanja po hiši? Zamenjajte rajši z: mu je dobro? Ima kakšen izziv, veselje, alipa ves dan apatično poležava, sit vsega in prestrašen sebe?
Toda - kot sem že omenila - najpomembnejša je prav vaša perspektiva. O sebi. Kakšen je sploh lahko razlog za zadovoljst-vo? Iz perspektive preteklih stoletij vam povem, da velikanski. Naša družba je dosegla eksploziven napredek Res je, da pri-naša tudi slabosti, toda vsi imamo kajjesti, oblečeni smo, s cepljenjem, vodovodnim sistemom in higienskimi ukrepi se borimo proti najhujšim sovražnikom, ki nas napadejo v nesna-gi: okužbam. Ste vedeli, da je v vseh vojnah do druge svetovne vojne umrlo več vojakov zaradi okužb kakor od vojnih poškodb? In ste vedeli, da je tudi iz neke drugeperspektive -geografske namreč - nekje onstran, na večji zaplati tega plane-ta, naš miceni košček videti kot paradiž? Pri nas ni otrok z napihnjenimi trebuščki in lačnimi očmi. Ali s poliomielitisom. SeAIDS-a (naj takoj potrkam!) imamozgoljza pokušino. Pa tudi ne živimo v uticah iz blata. In vse od sivega komunizma naprej, kije menda v kali zatrl vsako bolj ekstravagantno idejo, vedno več zaslužimo. Standard rase. Vtrgovinah je več vrst paštet in čipsa. Prej ni bilo take izbire. Alipa vaš spomin izključno blagruje dobre stare čase? Kakšni dobri stari časi, prosim? Danes je največ dovoljenega. Danes je demokracija. Je to tisto, kar vas razorožuje? Je to tisto, ob čemer vsipostanete godmjavi, vihate nos, in se ničesar nočete lotiti?
Povem vam - dobro nam gre. Vsi izpolnjujemo pogoje za srečo. Vse možnosti so tukaj. Ampak res je, da je treba nekaj energije za to. Ne tistih sivih, naveličanih, utrujenih in žalostnih obrazov, ki sijih nadenemo kot maske, naposled pa se na nas prilepijo za stalno. In jesen je čuden čas za žalovanje. Trgatev, kostanj, hruške, živopisani gozdovi. Bogastvo, ki biga morali sprejemati s hvaležno fasciniranostjo.
■ Irena Jakopanec
6 NjIS vas	NAŠI KRAJI IN UUDJE	28. oktobra 1999
GflRrfNr

PROIZVODNJA PLASTIČNIH OKEN IN VRAT
DURAL d.o.o. Celjska cesta 39 2380 Slovenj Gradec
Tel.: 0602/42-449 Fax: 0602/42-208 GSM: 041/752-535
GARANT d.d. P0LZELA Industrijska prodajalna P0LZELA Tel.: 063/ 70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
1 PftOGRAM 6
I
Informacije natelefon: 063/7037-130, 063/7037-131
#	Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
#	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15% % Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov
- izjemno ugodno rn RAZPRODAJA programa C0MP0 - znižanje 30 %


Srečanje z Valterjem Golobom
"Ni najbolje, ne pa tudi najslabše!"
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline je največje tovrstno društvo v Sloveniji. Več kot 3000 članov šteje, živijo pa na dokaj širokem območju občin Velenje, Šoštanj in Smartno ob Paki. Prvi mož te veiike družine je Valter Golob, ki mu je Zveza delovnih invalidov Slovenije ob nedavnem praznovanju jubileja medobčinskega društva dodelila najvišje priznanje zveze - zlati znak. Pa ne za predsednikovanje, ampak za njegovo dolgoletno, predvsem pa vestno delo v društvu. Je počaščen, da so ljudje v Ljubljani opazili njegovo dclo in ga zanj nagradili. Presneto dobro ve, da nimajo nikogar tako radi, da bi ga komu dodelili zas-tonj. "S čim sem si ga zaslužil, naj povedo drugi. Sam ga jemljem kot sad dela v društvu, v katerem delujem od leta 1976 dalje. Sem tudi med ustanovni-mi člani Aktiva invalidov na Premogovniku Velenje, kjer sem imel delovno nez-
godo in kjer sem še delal Valter Golob: "Današnji pred dobrim letom dni. trenutek je do invalidov bolj Poznajo me kot človeka, ki	hladen kot prijazen."
se zavzema za pravice
invalidov povsod tam, kjer menimo, da smo do njih upravičeni. Žal, so rezultati teh prizadevanj velikokrat takšni, kot boj z mlini na veter," je komentiral. Zamahnil je z roko, češ kaj bi o priznanju, raje govoriva o več kot 3000 članski družini invalidov v tem okolju in nji-hovem preživljanju vsakdana. "Poznamo podjetja, ki dokaj dobro skrbijo za delovne invalide, a tudi tem povsem nasprotna. Ostali invaiidi so prepuščeni bolj samemu sebi.
! Današnji družbesi trenutek je đe iš«ih prej hiadeis kot pri-jazen. Ni najbolje, ni pa tudi najslabše bi bil še najboljši odgovor na vaše vprašanje o položaju invalidov v občinah Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki." Kot predsednik ima dela zelo veliko, precej več, kot si je mislil ob prevzemu te dolžnosti. Tu niso samo športne aktivnosti, so tudi socialne stiske, obiski na terenu, kjer moraš ljudem znati odgovoriti na različna vprašanja. Sebičnosti ne pozna, niti si je kot predsednik društva ne sme privoščiti. Delo opravlja ljubiteljsko in zato mu ni vseeno, če ga kdo vpraša, koliko s tem zasluži. Med njegovimi vrlinami prav tako ni moč spregledati njegovega razumevanja za stisko drugih. "Smo zato, da pomagamo. Sam tega bremena ne bi zmogel/tudi veze in poznanstva bi bila premalo. Moraš imeti ob sebi ljudi, ki so voljni priskočiti". Nič koliko poti so že ubrali, potrkali na prenekatera vrata, da bi izpolnili v tem trenutku željo mnogih svojih članov po aktivnostih za utrjevanje svojega zdravja. Na prav veliko razumevanja in pomoči niso naleteli. Ogromno je vprašanj, povezanih z invalidi, za katere išče rešitve. Velikokrat mu dodobra zapolnijo dan. Še sreča, da je upokojenec. Tu in tam pa si vzame čas za dclo okrog hiše, za športne aktivnosti. "Že tako je dan, teden, mesec in leto mimo, kot bi mignil," je še povedal Valter in z veliko rjavo torbo v roki odhitel drugim obveznostim naproti.
■ Tp
LD Rečica ob Savinji
Društvo za boj proti raku Velenje
tflh HIIIIhahmiL VAISSM wS p¥U|l¥liilII iiCliiU VCr*
aktivnih članov
Velenje, 20. oktobra - Po
daljšem premoru je lani znova začelo delovati velenjsko d5 ruštvo za bolj proti raku. Na slabo obiskanem rednem let-nem občnem zboru društva v sejni sobi velenjskega zdrav-stvenega doma je njegova predsednica dr. Ksenija Mo-horko Kardoš ugotavljala, da jim je lani eno od prednostnih nalog - evidentiranje članstva - uspelo uresničiti le delno. Učna ura o samopregledova-nju dojk, ki jo bodo pripravile članice izvršilnega odbora vsak zadnji ponedeljek v me-secu, je ena od načrtovanih aktivnosti s področja preventi-ve občanov o še vedno naj-usodnejši bolezni današnjega časa.
Po besedah Kardošove je 300 do 400 članov, kolikor jih šteje društvo, veliko, a je večina med njimi bolj podpornih kot aktivnih. Vesele so sicer vsake prijave, še bolj zadovoljne pa bi bile, če bi se jih več kot se-daj vključilo v delo izvršilnega odbora društva. "Zelo optimi-stično razmišljamo o obliko-vanju delovnih skupin, ki bi delovale na terenu. Te bi pri-pravljale zdravstvena preda-vanja in hkrati predstavljale delo društva v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Pre-davanja in predstavitev društva sicer že organizira-mo, vendar smo breme na-ložile dvema delavkama zdravstvenega doma, preda-vata pa o raku pri moškem."
Ponos in veselje ob novem domu
Lovska družina Rečica ob Sa-vinji je ob ustanovitvi leta 1950 štela 15 članov, hkrati s krepitvijo dejavnosti je na-raščalo tudi število članov, ki jih je danes 40. Njihova lo-višča so na nadmorski višini med 300 in 1600 metri, zato so potrebe narekovale izgradnjo lovskih koč. Prvo so zgradili
leta 1962 na Stonu pod Mozir-skimi planinami, kasneje pa še kočo na Medvedjaku na višini 1600 metrov. Obe sta torej od Rečice in doline precej odda-ljeni, z novimi predpisi pa se je kmalu pojavil tudi problem hladilnic za uplenjeno divjad. Zato so se pred dobrima dve-ma letoma odločili za izgrad-
Domači gasilci so jim podarili prikupno in oboroženo lisica, ki bo mlade in malo manj mlade lovce varovala "divjačine na dveh nogah," kot so dejali v "obrazložitvi"
Na dom so lovci upravičeno ponosni
njo lovskega doma blizu Rečice.
Z velikim razumevanjem last-nika in svojega člana so kupili zemljišče in se lotili dela. Veli-ko večino vseh del so opravili sami, k čemur je precej pripo-mogla tudi poklicna sestava članov, opravili so preko 5000 prostovoljnih delovnih ur in se v nedeljo popoldne ponosni veselili. Zelo pester in prisrčen program so pripravili rečiški osnovnošolci, rogisti in ljudski godci iz Andraža, o nji-hovih minulih naporih je spre-
govoril predsednik družine Alojz Šimenc mlajši, trak je prerezal najstarejši član družine Alojz Šimenc, sosed-nje lovske družine in krajevna društva pa so jim ob tem le-pem dogodku izročila spomin-ka darila z najlepšimi željami za še boljše sodelovanje. Pri gradnji so jim namreč poma-gala domača društva in kraja-ni, zato je razumljivo, da bo dom namenjen vsem, ki ga bo-do potrebovali ob različnih prilikah.
■ JP
Poleg zapisanega so se članice društva lani uspešno vključile v akcijo prodaje novoletnih voščilnic in s tem podprle delo Zveze tovrstnih društev Slove-nije, tvorno so sodelovale s Sekcijo žena po operaciji dojk, od katere si podobno so-delovanje obetajo tudi v pri-hodnje. Med drugim so pre-verjale še, katera tema najbolj zanima ljudi in v tej smeri tu-di ukrepale. Učne ure samo-pregleda dojk so rezultat pre-verjanja. V ta namen so prido-bile protezo dojk s tumorski-mi spremembami ter video-posnetek, na voljo pa bosta vsem udeleženkam učnih ur. Prvo bodo pripravile 29. no-vembra ob 19. uri v prostorih materinske šole Zdravstvene-ga doma Velenje. Poleg zdravstvenih predavanj,
Nekatere načrtovane naloge jim je uspelo uresničiti le del-no, so ugotavljale udeleženke rednega občnega zbora.
gram za naslednje tisočletje na lokalni in nacionalni ravni. Zagotovo pa bodo prisluhnile tudi potrebam po prostovolj-nem delu.
■ Tp
izobraževanja, nadaljnjega pridobivanja članov načrtuje-jo v prihodnje še zavzetejšo vključitev v nacionalno akcijo boja proti kajenju, ki je bila na osnovnih šolah v Dolini lani
preslabo odmevna, v sodelo-vanju z zvezo slovenskih društev za boj proti raku pa pripravljajo nov delovni pro-
28. oktobra 1999
NAŠI KRAJI IN UUDJE
NAŠ ČAS 7
Pri 85 lefi'li Štefka Prislan izdala pesniško zbirko
Srečanje odraslih folklornih skupin Šaleške doline
Zanimiv večer, malo obiskovalcev
Šoštanj, 22. oktobra - Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje je v sodelovan-ju s Folklornim društvom Vandrovčki iz Šoštanja in Občino Šoštanj ljubitelje folklornega izročila povabili v prenovljene prostore šoštanjskega kulturnega doma na večer z naslovom Mi skupaj smo prirajžali. Na tej tradicionalni prireditvi so se pred-stavile vse tri odrasle folklorne skupine, ki delujejo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Računalniško opismenjevanje na ŠC Velenje
Kviz tekmovanje - Rad imam svoje mesto
Žal, si je njihove splete plesov in pesmi ogledalo malo obisko-valcev. Škoda, saj so bile postavitve Vandrovčkov (krencl dol plesat, plesi iz okolice Šaleške doline, igre veselo popoldne), šmarške Oljke (štajeriši, savinjski plesi in plesi vzhodne Štajer-ske) ter velenjske Kolede (gorenjski, notranjski plesi in plesi oglaijev izpod Pohorja) zanimive in marsikatere med njimi so ogrele dlani obiskovalcev.
■ Tp
Osnovnošolci so pokazali veliko znanja
Izzivom za dijake, študente in udtelje ni konca
Velenje, 22. oktobra - Na šolah Šolskega centra Velenje se v zadnjem času dokaj uspešno odzivajo na različne izzive. Pred šestimi leti je bil eden takšnih Ro program Računalniškega opismenjeva-nja. Na dnevu odprtih vrat so predstavili rezultate prizade-vanj na tem področju in naka-zali izzive, ki jih omogoča uporaba računalniške, infor-macijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju na šolah. Udeleženci "dneva Ro" so imeli kaj videti.
Z znanjem, pridobljenim na številnih seminarjih, sta kar dve šoli Centra pridobili naziv osrednje šole, in sicer Poklic-na in tehniška elektro ter Računalniška šola za poučevanje strokovnih pred-metov za področje elektroteh-nike, Poklicna ter tehnična strojna šola pa za poučevanje strokovnih predmetov za po-dročje mehanike. V tem času so namestili še šolski strežnik in se priključili na internet, iz-vedli nekaj tečajev za pro-gramska orodja in za delo pri laboratorijskih vajah ter prak-tičnem pouku. Zgledno ureja-jo šolsko internet stran, viden je njihov nastop na sejmih IN-FOS, s postavitvijo Intronet stišišča na šoli in v Nakupoval-nem centru Vclenje pa omo-gočajo dostop do različnih in-
formacij vsem, ki jih zanima delo z računalnikom. S pro-jektom Ro je povezanih še vr-sta drugih zadev - nadgradnja različne programske opreme, mrežne povezave, učna gradi-va...
Na dnevu odprtih vrat je di-
vseh predmetih. Ob tem je po-udaril tvorno sodelovanje Centra z okoljem oziroma s podjetji v Dolini. Za doseda-njo pozornost se jim je zahvalil s priznanji. Prejela so jih pod-jetja PIA, Gorenje Point, Pre-mogovnik Velenje, Ministrstvo
Udeleženci dneva odprtih vrat so si med drugim ogledali uporabo računalniške, informacijske in komunikacijske teh-nologije pri poučevanju nekaterih predmetov.
rektor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik povedal, da imajo na šestih šolah 400 osebnih računalnikov, uredili so pet to-vrstnih specializiranih učilnic, poleg tega so računalniško podprte še knjižnica, zbornica ter šolske službe. Računalniki so postali osrednji pripomočki učno-vzgojnega dela pri skoraj
za šolstvo in šport, republiški Zavod za šolstvo, programska skupina Ro. Po Kotnikovih be-sedah so na rezultate lahko ponosni, saj so sad trdega dela učiteljev, dijakov in okolja. Iz-razil je upanje, da bodo lahko sledili izzivom oziroma novo-stim, potrebam in zahtevam, ki jim ni konca, tudi v prihod-
nje. Na okrogli mizi ob dnevu odprtih vrat so poskušali do-reči v tem trenutku tri zelo ak-tualna vprašanja: delovno me-sto vzdrževalca računalniške opreme in pripadajočih omrežij na šoli, izboljšanje po-veze med šolo in okoljem ter posodabljanje obstoječe računalniške tehnologije. Za vse je potreben denar, tega pa na Centru konstantno pri-manjkuje.
Član programske skupine Ro in predstavnik republiške-ga ministrstva za šolstvo in šport Janez Čač je pohvalil prizadevnost in dosežke šol-skega centra. "Vedno radi pri-hajamo k vam v Velenje, ker imamo tu kaj videti." Hkrati je še povedal, da bodo na Centru tudi v prihodnje lahko računali na državni denar za uspešne projekte računa-lniškega opismenjevanja.
Poleg predstavnikov podje-tij so bili med gosti še pred-stavniki Poklicne šole Celo-vec, s katero je Poklicna in tehniška elektro ter računa-Iniška šola velenjskega sred-nješolskega zavoda sredi le-tošnjega junija podpisala listi-no o sodelovanju. Na tokrat-nem srečanju v Velenju so po-zornost namenili konkretnim oblikam sodelovanja v prihod-njih mesecih.
■ Tp
Velenje, 21. oktobra - Mesto Velenje letos slavi 40-letnico in ju-bilej bodo - ali pa so ga že - počastili tudi osnovnošolci. Eden od dogodkov povezanih z obletnico, je bil četrtkov kviz z naslovom Rad imam svoje mesto, ki ga je v Domu kulture v Velenju pri-pravila Osnovna šola Gorica.
V tem, kako poznajo svoje mesto, se je pomerilo šest tričlanskih ekip velenjskih osnovnih šol (Anton Aškerc, Miha Pintar - Tole-do, Livada, Šalek, Gorica, Gustav Šilih). Reči je treba, da so bili v znanju precej izenačeni, a vseeno je šlo enim malo bolje kot dru-gim, znanje vseh, ki so tekmovali, pa je bilo izjemno. To je opazil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je kviz ves čas pozorno spremljal, tekmovalke in tekmovalce pa skupaj z ravna-teljem šole organizatorice kviza Ivanom Planincem, za njihovo znanje ob koncu tudi nagradila.
Svoje je naredila trema, saj ni bilo preprosto tekmovati pred pozornimi in kritičnimi poslušalci. Na takih tekmovanjih še ve-liko prej kot pred tablo, kaj uide takrat, ko je to najmanj po-trebno. Za prvo mesto sta se v finalu, kjer so odgovarjali na vprašanja o znamenitih Velenjčanih, pomerili ekipi osnovne šole Gorica in osnovne šole Antona Aškerca. Slavila je prva.
■ mkp
Slavila je ekipa Osnovne šole Gorica.
Knjiga, ki je kot vijolica
na travniku
V petek zvečer se je v avli osnovne šole Šalek zbralo res veliko ljubiteljev poezije. Za-gotovo tudi zato, ker je bila odlično zamišljena in izpelja-na prireditev namenjena predstavitvi prve pesniške zbirke znane velenjske pesni-ce Štefanije Prislan, ki je pred kratkim praznovala 85 rojstni dan. Ob častitljivem življenskem jubileju je bila zagotovo srečna in ganjena nad pozornostjo, ki so ji jo iz-kazali prijatelji, sorodniki in drugi obiskovalci prijetne prireditve. Dr. Marija Stano-nik iz Filozofske fakultete v Ljubljani, ki odlično pozna ustvarjalnost ljudi v t.i. tret-jem življenskem obdobju, je pesniško zbirko "Šaleški zvon" ocenila kot vijolico na travniku, za naše kraje še ka-ko pomembno.
Prireditev so pripravili člani odlično delujoče Univerze za III. življensko obdobje Vele-nje, v sodelovanju s KS. K so-delovanju so pritegnili učence OŠ Šalek (Manja Višnjar, Boštjan Oder, Polona Skok, Urška Kljajič, Anja Go-stenčnik, Peter Rezman, Špe-
Med številnimi gosti, ki so Štefaniji Prislan čestitali ob izidu zbirke, je bil tudi velenjski župan Srečko Meh. Levo od Štefanije Prislan sedi Štefka Kučan, desno dr. Marija
Stanonik.
posvečeni prostoru, v kate-rem se je odvijalo življenje av-torice, Šaleku in Šaleški doli-ni kot celoti. Sledita dva raz-delka, v katerih je skrito pes-ničino intimno, notranje živ-ljenje, pa razdelek, imenovan "skrivnostni odmevi". Zadnji razdelek je igriv in veder, saj je namenjen otrokom. Tako jih je povzela tudi dr. Stanoni-kova, ki je ob koncu poveda-
la: "Pesmi Štefanije Prislan so lep prispevek v duhovno zakladnico njej tako Ijube Šaleške doline. Njena pleme-nita osebnost jo je približala tudi nam."
S svojim obiskom je prireditvi dala težo tudi Štefka Kučan, udeležencem pa je spregovo-ril tudi župan Srečko Meh.
■ bš
foto: Boris Zakošek
la Koren, Urška Gostenčnik in Kristijan Tkalec pod mentorskim vodstvom Irene Poljanšek - Sivka), ki so pes-mi, posvečene Šalečanom in Dolini, brez pretiravanja odlično interpretirali. Režiser in scenograf Kaje-tan Čop, diplomant Praške akademije, si je prireditev res simpatičnmo zamislil, saj je povezal video posnetke z dogajanjem na prireditvi sa-mi. Nastopili pa so še pevci vokalne skupine Štirje Oštirji in Maijan Marinšek. Pesniško zbirko Šalcški
zvon je predstavil prof. Vin-ko Šmajs, nekaj misli pa je nanizal še pesnik Josip Bačič - Savski, ki je pesnici posvetil pesem "Zasužnjena pod gradom". Knjigo so li-kovno opremili člani likovne-ga krožka pri Univerzi za III. življensko obdobje, delo pa so opravili naravnost odlično. Všečen govor je na prireditvi imela dr. Marija Stanonik, dobra poznavalka pesniškega snovanja Štefanije Prislan. kot je povedala, skrbno ureje-na zbirka vsebuje šest razdel-kov, od katerih so prvi trije
8 NAŠ (AS
VI PIŠETE
28. oktobra 1999
Mladl dopisn/ki poro6cy o
Kratka zgodba
Nehanje v novembru
V laški mreži, tam na jugu apeninskega škornja se je ujela zadnja lastovica. Blesteče črne peroti so se po-besile kakor drevo po vihar-ju. Drobcene okrogle oči so v motni belini motno strmele v prepad. Mrtva ptica, mrtvi človek.
Tam pod napuščem domače hiše, pod opeko škrlatne barve, ki je vedno ogrevala, so gnezdile. Stara je kar Štiri-najst dni prinašala na les pod križem siamice in blato, drobne kepice blata. Samičino gnezdo, prijeten domaći dom. In še ugleda dečkovo oko, iz varne in ne-motene bližine, petero lačnih kljunčkov, nenehno odprtih, golih telesc in gleda, kako se je samica pripeljala, ostro, brez ovinkov, naravnost pred lačno, mesnato in rožnato notranjost kljunčkov in jim ponudila pičo-veselico, jih nato ogrela s peijem in zopet odhitela. Prav tako kot, prav tako...
Nekega dne so mladiči od-letavali. Po vrsti. S strehe na streho in kmalu vsi odleteli. Gnezdo je ostalo prazno. Lastovica se je odločila. Septembrskega dne. Takrat, ko je začelo vrtinčiti prve ru-mene liste in jih prinašati v samičino gnezdo. Takrat, m'učr.sga 5ončn?g3 jutra ? ko-prenastimi belimi ovčicami, se je odločila. Prišepnil ji je južni veter. "Pojdi, zdaj je še čas, lastovka! Potem bo vihar in potres in sneg in tuleči mraz. Pojdi!"
"Saj res, veterc z jutra, prav praviš!" Razpela je črne peroti in jih razširila v metr-sko širino, nekoliko drhtela, drhtela, da se je treslo njeno črno-sivo oblačilo in njen
dolgi, viličasti rep. In nato je s kljunom pobožala okrogli, trdno ograjeni dom in - odle-tela.
"Ne, ne prehitro, ve lastov-ke, jata, ve, na brzojavnem drogu!" je pobliskalo sonce z dolgimi žarki. "Ne prehitro!" Nato se je skrilo za beli fan-tomček, za beli oblaček. Nebo je prekrila črna jata in človečki, globoko na zemlji, so slovesovali: "Lastovica, drobna ptica, jemlje od nas slovo. Lastovica, drobna ptica..." Prelevili so se človečki v velike ptice, se od-gnali od porjavele zemlje, a zaradi okrnelih krii niso zdržali. Pokapali so, drug za drugim, na jesensko zemljo in obstali kakor kamni.
Sinica samica je letela, le-tela in tam na jugu škornja obtičala v mreži. Vztrepetala je z drobnim, pernatim tele-som in koničastimi letalnimi krili. ln bolj je vztrepetavala in se poskušala obračati, bolj se je njeno telesce zapletalo v mrežaste zanke. Kljun je zavi-sel navzdol, ure dolgo. In nato sta iz njega kapnili dve drob-ni, rdeči kaplji... Kot na zem-lji... Deviško belo cvetje je no-vembra tlakovalo ceste, ulice in strehe. Brez socvetja, tako posamič, so v gostih, štrena-stih črtah tlakovale naravo snežinke	zapeljivke.
Pogreznile so se v tihe sanje
1-;,,„, L*n ~*! ...i.^.,fii,., ,,
VlViVVhU 1U	V/v»pV*jU:V »
Andersenovo dežeio k snežni kraljici.
"Ne, nočemo kamna!" so tiho šelestele. "Nočemo kamna in česna in zapeljivih dražii. Nočemo!"
Za hip se prebudi Mira in se zazre v motno, s snežinka-mi objeto okno. Nato zopet zasnuje in sanje se pripeljejo z velikimi sanmi in Božičkom.
"Ne še sedaj, ni še grudnati
gruden, je le še vino, vinotok in listopad. Da, listopad!"
Misli zapresketajo kot ju-tranji ogenj s tisoč iskrami in vse iskre se želijo udejaniti v veliki ogenj, ki bo grel. Tako kot jug škornja ali Afrika po-zimi. Iskre so venec, venec skozi motno steklo okna, venec čez vse nebo. In vse, druga za drugo kot kresničke v junijskem gozdu ugašajo. Le še ena sama živa iskra pleše kot vešča pred njenimi zblo-delimi očmi in kliče, kliče. Ne v Zajčeve grape, kliče v domače srce, sestrino in sino-vo. Kliče, ker odhaja tja v ve-solje, v mirna nebesa, tja, kjer ni morfij več zdravilen. Tja, kjer je uganka še vedno polu-ganka. Vsak svoj
svoje delo je že dala svojim. Ni psovala in klevetala. Njena Ijubica je bila ljubezen - in do-brota.
Novembrsko sonce se je še enkrat nasmehnilo kot človeček, zavedajoč se gren-kega slovesa in dahnilo: "Le še enkrat, namesto WiIdove in judejske lune." Takrat so prej Ijubke, temne oči, ki še vedno strmijo skozi motno okno in čakajo, čakajo, čakajo, oste-klele in zapisale zadnjo sago: "Lastovica, drobna ptica..."
Enojni prostor: jug in sever, in semptembr in no-vember. In kljun, iz katerega kapneta dve rdeči kapiji. In sevsr, kjer v prostrani belini bisernega snega ostajajo njene dobrotniške in Ijubeče oči, široke odprte in so veliko prozorno steklo, skozi katero se je kot veverica izmuznila v onstran vsa velika dobrota in čutenja vseh sedemdesetih let...
"Nehanje v snežnem no-vembru..."
■ V. Šmajs
Medsebojno so-delovanje med generacijami
Na naši šoli smo izdelali raz-iskovalno nalogo z naslovom Zelje in pričakovanja starejših ljudi v KS Šoštanj. Na nedavnih dnevih Socialne zbornice Slovenije v Velenju sem nalogo predstavila ter udeležence hkrati seznanila tudi s predlogi in idejami mladih po taki razis-kavi. Mislim, da naša šola veliko sodeluje s starejšimi občani, kajti večkrat smo jih že povabili k sodelovanju v interesnih de-javnostih ali k učni uri. Učenci vsako leto ob pomoči mentoric pripravijo proslave starostni-kom, ki so sodelovali v NOB in upokojencem KS Šoštanj. Ob koncu leta povabimo medse upokojene delavce šole, jih po-gostimo ter jim radi prisluhne-mo. Ze več let starejšim kraja-nom nudimo kosila in jih vabi-mo na planinske izlete. Ob letošnjem dnevu odprtih vrat z naslovom "Rad bi naredil nekaj zate", ki bo v mesecu decem-bru, bomo povabili dedke in ba-bice, jih pogostili s pecivom, ki ga bodo spekli naši učenci, ter jim izročili ročno izdelane voščilnice. Spretne babice bodo učencem prikazale vezenje, ple-tenje in izdelavo rož iz papirja.
Menim, da je šola prostor, kjer se da veliko narediti za lepše odnose med generacijami.
■ Danica Švarc, OŠ Bibe Roecka Šoštanj
Varujmo in ohra-nimo Šaleško do-lino
Učenci sedmih razredov šole Antona Aškerca Velenje smo pripravili naravoslovni dan na Premogovniku. 87 se nas je naložilo v avtobusa in odšli zve-davosti naproti. Najprej smo v eni izmed sob Premogovnika poslušali predavanju, potem pa smo odšli na teren. Ogledali smo si bazene, kjer se useda pepel, jašek, ki je že do polovice pod zemljo, ter Velenjsko in
Družmirsko jezero. Zanimivo je bilo slišati, da je Velenjsko jeze-ro globoko več kot 50 m.
Iz Velenjskega jezera smo naredili vzorce in nato še iz dveh bazenov, kjer se useda pepel. Merili smo kislost vode (Ph).
Kljub mrazu in slabemu vre-menu je bilo zanimivo in poučno.
■ Saša Vovk, 7. D, OŠ Antona Aškerca Velenje
Obisk na kmetiji
Letos smo drugič obiskali kmetijo v Podkraju pri Velenju. Učenci drugih razredov smo z velikim veseljem pomagali go-spodarju kmetije pobirati jabol-ka v sadovnjaku. Gospodar nam je pokazal, kako se dela jabolčnik, ki smo ga spili. Jesenski dan na kmetiji, vožnja s traktorjem, domače živali in prijazen gospodar nam bo za vedno ostalo v lepem spominu.
■ Denis Okanovič, 2. C, OŠ Antona Aškerca Velenje
Imava se rada
Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Palci se trudimo čimbolj celostno do-takniti letošnje teme otroških parlamentov Spolnost in aids, ki poteka pod sloganom Imava se rada. Zavedamo se, da je spo-lnost povezana z bližino in da se lahko zbližamo z drugimi, če razvijemo dober odnos do sa-mega sebe. Na šoli otrokom in mladostnikom ponujamo različne možnosti sodelovanja. Za učence sedmih in osmih raz-redov smo tako pred nedavnim pripravili program vrstniškega lžobraževanja v okviru projekta Virus. Organizirali smo ga v de-lavnicah, ki so bile splet zabav-nih in aktivnih iger, reševanja nalog v parih in manjših skupi-nah. Delavnice so vodili štirje študenti medicine, ki so bili sta-rostno in misebio blizu naj-stniškim letom in podkrepljeni tudi z medicinskim znanjem. Odziv učencev je bil zelo dober in tudi študentje so se pri delu dobro počutili. V delavnicah so
se dotaknili teme Zdrava in varna spolnost ter Samopodoba mladostnikov.
Veseli smo, da so bili učenci odprti in pripravljeni sodelova-ti. Mi jim ponudimo preventiv-ne programe, mislimo pa, da je družina tisti prostor, ki lahko z lastnim vzgledom in dobro ko-munikacijo največ prispeva k razvoju svojih otrok.
■ Irena Sobočan, OŠ bra-tov Letonja Šmartno ob Paki
V počastitev 40-letnice mesta Velenje
V počastitev 40 - letnice mesta Velenje smo na naši šoli pripravili nekaj športnih tek-movanj.
Na njem so sodelovali učenci osnovnih šol Šalek, Mihe Pintarja Toleda, Antona Aškerca in Livade. Osnovni namen ni bil doseči najboljši rezultat, zmagati, temveč druženje otrok od 5. do 8. razre-da. V tej osnovni ideji smo vsekakor uspeli, saj so učenci spoznali nove prijatelje, se družili z učenci iz drugih šol.
Kljub temu naj omenimo zmagovalce po posameznih športnih panogah: mali nogomet (nastopili so učenci 5. in 6. razredov): 1. mesto OŠ Antona Aškerca, 2. OŠ MPT, 3. OŠ Šalek, 4. OŠ Livada; odboj-ka (nastopale so mešane ekipe 7. in 8. razredov): l.OŠ MPT, 2. OŠ Antona Aškerca, 3. OŠ Livada: košarka (igrali so po pravilih ulične košarke) 1. v obeh kategorijah (7. in 8. razred) OŠ Livada; 2.- 7. razred - OŠ Antona Aškerca, 3. OŠ Šalek, 4. OŠ MPT;2.- 8. Razreu-OŠ MPT. 3. OŠ Šalek, 4. OŠ Antona Aškerca. Ekipno tek-movanje v badmintonu je odpadlo, saj se je prijavila samo OŠ Livada. Prepričan sem, da so bili vsi nastopajoči ter njihovi športni pedagogi zadovoljni in so domov odšli z lepimi vtisi.
■ S.L., OŠ Livada
Vrtec Soštanj
Nori orkester na kostanjevi zabavi
KS Skorno - Florjan
Srečanje starejših krajanov
Krajevna organizacija Rdečega križa Skorno-Florjan in Krajevna skupnost Skorno-Florjan sta prejšnji petek v Gostišču Acman ponovno organizirala srečanje starejših kra-janov nad 70 let. Od 81 se jih je udeežilo 55. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik KS dr. Valter Pirtovšek in poudaril, da je treba starejši generaciji posvetiti še več pozornosti, saj se mladi rod življenjskih resnic in modrosti uči prav od njih.
Za prijetno razpoloženje ob okusni večerji so poskrbeli moški pevski zbor iz Zavodenj. Vandrovčki iz Skornega, pa mladi har-monikar, 9-letni Matic Solavšek, prav tako iz Skornega.
Proti koncu srečanja je predsednik KS izročil najstarejšima krajanoma, 90-Ietni Štefaniji Solavšck in 80-letnemu Mihaelu Videmšku, skromno darilo in ju ob tej priložnosti izzval, da sta celo zaplesala. Domov so se vračali vsi zadovoljni in obljubili, da se naslednje leto spet srečajo.	| D.V.
Jesen je res že čisto prava, zrela in bahava,
zdaj kot kostanj je rjava, pri nas v vrtcu
začenja se kostanjeva zabava! S to pesmico smo v enotah Lučka in Barbka v vrtcu Šoštanj povabili otroke in nji-hove starše na kostanjevo zabavo. Da bi bilo popoldne res veselo, smo medse povabili tudi igralca Igoija Somraka in Andreja Žiberta, ki sta s pred-stavo Nori orkester dodobra nasmejala obiskovalce z učenjem nove pesmice. Zbranega je bilo več denaija,
kot je predstava stala, zato bomo v tem šolskem letu lahko našim otrokom omogočili še eno podobno prireditev. Če smo in bomo na otroška lica privabili nagajiv nasmeh in jim s tem polepšali dan, bo naš namen dosežen. Hvala vam, da ste nam pri tem pomagali.
Ob sproščeni igri na igrišču vrtca Lučka se je veselje na zabavi nadaljevalo ob skladkan-ju s pečenim kostanjem in koruzo. Kostanj je bil še toliko bolj slasten, saj so ga otroci nabrali skupaj s svojimi starši v dneh pred zabavo. Otroci so
uživali v igri, starši pa v sproščenem pogovoru in opa-zovanju svojih zadovoljnih otrok.
Predstavo so omogočili: Gruber Stane s.p., Rednak d.o.o. Lomles, Andrej Mirko Gradbena mehanizacija, družina Fale, Skaza Trans,
Norma Soft d.o.o., Osmica, Gostišče Štorman, Mesarstvc Sušec, Frizerski salon Nataša, Tesarstvo Hudovernik in MT Centerm, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
■ Vzgojiteljice enot Lučka in Barbka iz Šoštanja
0SN0VNA SOLA GORICA
GORIŠKA CESTA 48 3320 VELENJE
RAZPIS
za prosto delovno mesto 1 učitelja - profesorja glasbene vzgoje
-	Pogoj za zasedbo delovnega mesta je VII. ali VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri.
-	Delo se sklepa za nedoločen Ćas, s polnim delovnim časomod, 8.11.1999 dalje.
-	Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni takoj po izteku roka za prijavo oziroma na jkasneje do 5.11.
mm
28. oktobra 1999
KULTURA
XAS ČAS 9
UPRAVA KRS VELENJE, d.d., objavlja
javni razpis za oddajo lokalnega kanala v Kabelsko razdelilnem sistemu Velenje v najem
1.	Predmet javnega razpisa je oddaja prostega kanala v omrežju KRS Velenje za izvajanje televizijske dejavnosti v najem.
2.	Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe:
-	registrirane za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti za oddajanje video strani,
-	registrirane za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti in potrdilo o vpisu v evidenco javnih glasil za oddajanje programov z živo sliko in video strani.
3.	Najemnikzagotovi povezavo za prenos programa od svojega studia do glavne sprejemne postaje KRS Velenje, Kidričeva 2/a.
4.	Najemnik kanala opravlja svojo dejavnost na lokalnem kanalu v skladu z zakonom o javnih glasilih.
5.	Podatki o izhodiščni ceni najemnine, kanalu, ki se oddaja v najem in drugi pogoji so na vpogled na sedežu družbe KRS Velenje d.d., vsak dan od 8. do 13. ure.
6.	Pisne prijave z dokazili iz 2. točke in ponudbeno ceno je potrebno poslati do vključno 15. novembra 1999 na naslov: KRS Velenje d.d., Prešernova 8,3320 Velenje, s pripisom "Za najem kanala".
7.	Obvestilo o izidu javnega razpisa bodo prejeli vsi prijavljeni v 30 dneh po izbiri.
Uprava KRS Velenje d.d.
35. srečanje mladih filmskih ustvarjalcev Slovenije
Jože Horvat-Jaki obeležil 70-ietnico
D.D.
Razstava del Mira Hajnca
V Forijevem avtosalonu Mercedes-Benz na Prešernovi cesti v Velenju je tudi galerija, kjer bo do novega leta na ogled razstava del slikarja Mira Hajnca iz Radelj ob Dravi. Pripravili so jo v sodelovanju z Galerijo N. Kolar iz Slovenj Gradca, svečano pa so jo odprli prejšnji torek v prisot-nosti avtoija in številnih gos-tov.
Slavnostni govornik je bil Drago Kolar, ki je o razstavl-jenih delih med drugim dejal: "V nizu portretnih glav (na pričujoči razstavi so ujete v nenavaden, pokončen format slik velikih dimenzij), ki se v širokem razponu Iikovnih rešitev od bolj ali manj real-istično domišljenih upodobitev do sugestivnih, reduciranih, skoraj abstraktno zasnovanih oblik, uresničujejo v širokih
zamahih in impulzivnem nanašanju barve, se jasno kaže Hajncov risarski talent, s katerim se vešče in tenkočutno približa duhovnim razsežnos-tim razmišljanja o ključu do poslednjih resnic človeške
zemeljske nečimrnosti." Razstava je vsekakor vredna ogleda.
Otvoritev je z nastopom popestril priznani slovenski gledališki igralec Ivo Ban.
Slikar Miro Hrajnc v galeriji Fori (foto: vos)
Odlična monografija in dve razstavi
CA3ELiCO AZDELiLni
l^C lilL ADOiili
Strokovna žirija tako, otroci čisto drugače
V petek so s kar tremi kul-turnimi dogodki v Velenju prispevali k obeležitvi visokega življenskega jubileja uspešnega in zelo plodovitega slikarja Jožeta Horvata -Jakija. V podjetju Gorenje so uvodoma predstavili njegovo četrto monografijo s prepros-tim naslovom Jaki, v nadalje-vanju pa so otvorili še dve razstavi slik - prvo v upravni stavbi Gorenja, zvečer pa še v Galeriji KC IN Velenje.
ja Jakija z gospodarstvom v širši regiji."
Slikar je sicer na tiskovni konferenci povedal, da je slab retorik in da naj o njegovem delu govori knjiga in njegovi izdelki. Po njej pa nam je vseeno povedal: "To je še ena zabeležka o mojem delu, ki priča, da nisem spal. To je dokaz, da sem in da delam. Dela, ki jih predstavljam v monografiji, so nastajala deset let, toliko let je nastajal tudi
slovenskih razstaviščih, četrto razstavo pa bo odprl v rodnem Prekmurju, v Murski Soboti. Pri njegovem delu je zanimivo tudi to, da je veliko tehnik razvil sam. V Ljubijanski Galeriji Tivoli se predstavlja tudi s svojevrstnimi tapiserija-mi, keramiko in emajlom, v Velenju pa v obeh razstaviščih razstavlja značilne slike, večinoma olja.
Na novinarski konferenci smo izvedeli tudi, da je pro-
Jože Horvat Jaki je z izgledom svoje četrte monografije zelo zadovoljen. Je namreč izredno slikovno bogata, izšla peje pri celjski založbi Diktaplast. Po uradni predstavitvi v Gorenjuje slikar podpisal prve izvode predstavnikom podjetja.
Na tiskovni konferenci je monografijo predstavil sekre-tar uprave Gorenja dr. Emil Rojc, ki je med drugim povedal: "Pobuda in ideja za izdajo knjige je prišla s strani avtorja, slikarja Jakija. Ker je izzid monografije časovno sovpadal tudi s programom praznovanja 50-letnice Gorenja in 75-letnice Mure, smo v obeh podjetjih združili sile in tako je nastala ta mono-grafija. Ta skupen projekt pomcni hkrati pogled nazaj, na dolga desetletja sodelovan-
njihov izbor. To ni bilo mučno delo. Intimno sem izločal tisto, kar sem želel predstaviti v knjigi, ki ima 175 celostran-skih reprodukcij, kar je zelo veliko. Tako bogatih mono-grafij je zelo malo, tudi v Evropi."
Izbor verjetno ob res velikem številu različnih umetniških izdelkov, ki jih letno ustvaril Jaki, ni bil najlažji. Da je res plodovit, hiperaktiven in mnogovrsten avtor, priča tudi to, da trenut-no hkrati razstavlja kar v treh
jekt izdaje monografije stal 9 milijonov SIT, obe podjetji, ki sta ga sponzorirali, pa bosta knjige koristno porabili v pro-tokolarne namene.
"Preko svojih del se Horvat razdaja vsem, ki vidijo ali hočejo videti, doživeti in razumeti njegova dela...," je na večerni otvoritvi razstave v galeriji KC IN povedala umet-nostna kritičarka Milena Koren Božiček.
■ bš
iiiCEIH VELEfl JE 6, VELEfl jE
Galerija Fori v avtosalonu Mercedes-Benz
Prejšnji teden, v torek in sredo, je v Velenju že drugič zapovrstjo potekalo srečanje mladih filmskih ustvarjalcev Slovenije. Tokrat je bilo že 35. po vrsti, na njem pa je kratke filme, ki so v večini nastali v zadnjem letu, v tekmovalnem delu predstavilo 31 udeležencev. Strokovna žirija je filme ocenila že pred festiva-lom, v Velenju pa so to delo opravili še predstavniki vseh velenjskih osnovnih šol. Otroška žirija, ki so jo na festi-ralu uvedli šele lansko leto na pobudo mentorja iz OŠ Šalek Zvoneta Grebenška, je, zanimi-vo, filme ocenila povsem drugače kot strokovna žirija.
Zvone Grebenšek nam jc povedal, da so se pri sestavljanju otroškc žirijc potrudili, da so vanjo	dali
osmošolce, ki niso imeli film-skih izkušenj. Le eden od njih je nekoč že sodelo-val pri nastajanju kratkega filma. In tako kot že lansko leto se je izkazalo, da so mladim všeč filmi, ki jih žirija praviloma oceni slabo. Tako so filmi iz repa lestvice strokovne žirije pri otroški zasedali prva mesta. "Razveseljivo je, da je letos udeležencev več kot lani, pridružile so se nam tudi osnov-
ne šole iz naše okolice," smo še izvedeli.
srečanje je tudi tokrat pri-pravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje, odlični gosti-telji, kot že lansko leto, pa so bili učenci in učitelji OŠ Šalek, kjer filmskemu ustvarjanju posvečajo res veliko pozornosti. Tako so filmske projekcije letos potekale v Domu kulture in na šoli Šalek, kjer so udeležnci tudi spali.
Ob koncu dvodnevnega druženja so razglasili rezultate. Strokovna žirija je filme, med katerimi je bilo letos veliko risank, razdelila 4, 3 ali 1 glas, veliko filmov pa sploh ni dobilo glasov. Med boljšimi filmi festi-
Salobirja, ki ga po mnenju stro-kovne žirije odlikuje dobra pri-povedna linija. Opazili so tudi njegov drugi film, ki nosi naslov "Na kolesih".
Tudi letos so ob zaključku festivala pripravili besedni dvo-boj članov otroške žirije s člani strokovne žirije. Vsak s svojimi argumenti so zanimivo argu-mentirali ocene filmov. Mladi pač radi gledajo zanimivc, smešne, dinamične filme, stro-kovna žirija, ki ima kar nekaj znanja o filmski umetnosti, saj so jo sestavljali Amir Muratović, Milan Erič, Marijana Borčič in Metka Dcdakovič, pa v njih ocenjuje tudi stvari, ki jih otroci še vidijo ne. In tu je verjetno tudi razlog
Otroško žirijo so tokrat predstavljali osmošolci iz vseh velenjskih osnovnih šol. Pravijo, da je bilo delo zanimivo, čeprav so v enem dnevu pogledali in
ocenili 34 filmov, tri več kot strokovna žirija.
vala je bil po njihovem mnenju za "razkol" pri ocenah. tudi'film, ki je nastal pri Paka
filmu Velenje, nosil pa je naslov	g ^
"Model, ki..." avtorja Jureta
107,8 iVihz
V	V,
RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MO
loms i as
■Mm
Dvakrat tretji
Na 10. jubilejnem Festivalu gospodarsko inter-esnega združenja nekomerci-alnih radijskih postaj Slovenije, ki je od 20. do 22. oktobra potekal v organizaci-ji NT & RC v Cejju, je sodelo-val tudi Radio Velenje.
Od 22 nekomercialnih ra-
dijskih postaj, povezanih v združenje, se jih je tokratnega festivala udeležilo 13, ki so v poslušanje trem strokovnim žirijam (Drago Balažič, Tadej Labernik in Brane Kastelic -intervju, informativna oddaja in komentar; Ali H. Žerdin, Jurij Popov in Alenka Sivka -reportaža, kontaktna oddaja; Ivanka Mulec - Ploj, Brane Miselj in Borut Alujevič -glasbena oddaja, humori-stično satirična oddaja, samo-
reklamni in EPP spoti) posla-li nekaj manj kot 100 prispev-kov.
Letos smo na festivalu iztržili dve tretji mesti: za ko-mentar Denar sveta vladar urednice Radia Velenje Mire Zakošek in za intervju z žup-nikom Janezom Furmanom novinarke Bojane Špegel. Na oba dosežka smo ponosni to-liko bolj, ker sodita v klasične informativne kategorije. Obema kolegicama zato so-
delavci iskreno čestitamo. Skupno pa je bil tudi na dese-tem festivalu nepremagljiv Murski val iz Murske Sobote.
Na teh festivalih se vedno zvrsti tudi precej strokovnih srečanj in tudi letos je bilo tako.
P.S.: Slike s festivala pa to-krat v stilu tistega - kovačeva kobila je vedno bosa - žal, ni-mamo.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje MOZART na Dunaju
V	Kulturnem centru Ivan Napotnik že sprejemajo prijave za obisk predbožičnega Dunaja, ki bo v soboto, 18. decembra, z odhodom bo 7.00 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Udeleženci si bodo ogledali središče mesa, božični sejem pred mestno hišdo, Štefanovo cerkev in nakupovalno Kartnergasse.
Ob 19.30 bo ogled musicala MOZART, avtoija Michaela Kunzeja in skladatelja Sylvestra Levaya.
Cena 7.000 SIT za prevoz in 140 ATS za vstopnico.
TANGO PASSION
V	ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30, bo v Cankatjevem domu v Ljubljani velika glasbeno-plesna prireditev iz Južne Amerike z imenom TANGO PASION. Koreografija je delo Hectorja Zaraspe, avtor predstave pa je Mel Howard.
Tango pasion je veder argemntinski plesni muzikal, ki navdušuje občinstvo na treh celinah že od leta 1992. Skupina tridesetih pevcev, plesalcev in glasbenikov velja za najboljšo na svetu. Bleščeča kore-ografija, privlačni kostumi in bogata izvirna osvetljava ponujajo dve uri virtuoznosti in pretanjene čutnosti, v kateri se ples, po icaterem slovi Argentina, spremeni v metaforo čustovanja.
Vstopnice 3.500 SIT, prevoz 2.000 SIT!
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.339)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak ćetrtek v tedniku Naš čas. Takote ste glasovali v nedeljo. 24. oktobra:
1.FVV:	Val Savinje	13 glasov
2.	VTTEZI: Deželica sonca in grozdja	10 glasov
3.MIHELIČ:	Lončeni bas	3 glasovi 3.ZARJA: Teta 3 glasovl i 5 KRAŠKI KVINTET: Mio caro Giovanni 1 gias
Predlogi za nedeljo. 31. oktobra: l.BRATJE IZ OPLOTNICE: Naša dekleta 2.IGOR + ZZ: Vanč-vegetarijanc
3.MLADE	FRAJLE: Će te srček boli
4.PLANŠARJI:	V cokla.h vsi na ples 5.SLOVENIJA: Kdo za rundo bo dal
Vili Grabner
Obvestilo velenjske knjižnice
Najmlajše bralce in njihove starše obveščamo, da smo spet pričeli s pravljičnimi urami, ki bodo vsako sredo ob 17.uri. T\idi obnova sanitarij je končana. Obiskovalce vabimo na brezplačen ogled in preizkus.
Koncert v Mladinskem centru Velenje
Sarajevčani Pessimistic Lines
V nedeljo, 31. oktobra, se bodo na svoji evropski turneji v Mladinskem centru Velenje ustavili sarajcvski Pessimistic Lines. THo, Zoran Stojaković- vokal, kitara, Zlatko Poljo - bas in Darko Kujundžić - bobni, je predstavnik pank rocka, predan pa je samo-svojemu iskrenemu in udarnemu zvoku.
Pessimistic Lines ustvarja od jeseni 1993, ko se okupiranemu Sarajevu tudi prvič predstavi na koncertu v dvorani Sloga. Najdemo jih tudi na kompilacijski plošči "Rock Under the Siege", s katere smo v Velenju že sličali dva predstavnika - sarajevske Protest in Down. V Zadnjem času so sodelovali na festivalih po Hrvaški in Makedoniji, tokrat pa so na poti po Sloveniji, Nizozemski , Nemčiji in Avstriji. Dosedaj so skladbe izdali na na treh kompilacijskih zgoščenkah in treh kasetah. Vstopnina 400 sit.
CANDY DULFER
28. oktobra 1999
GIRLS NIGHT OUT
Pri nas smo jo lahko gledali, poslušali in oboževali njeno igra-nje saksofona leta 1997 (v Velenju) in lani ( v Ljubljani). Letos je k nam veijetno ne bo. Dva meseca in pol sta še osta-la do konca leta in za zdaj ni zaslediti nobenih napovedi kakšnega njenega nastopa v Sloveniji. A razlog bi bil dober. Candy je namreč letos izdala novo ploščo.
Potem, ko nas lani ni razveselila z nobeno novo izdajo (pa zato z odličnim koncertom v Ljubljani), je po letu 1997, ko je izšel njen album "For The Love Of You", tukaj spet njen nov album. Ta je za razliko od omenjenega, ki je prinesel predvsem množico odličnih, sofisticiranih baladnih skladb, mnogo bolj ritmičen, temperamenten in nabit z energijo. Na njem je pred-vsem več hitrejših skladb, prefinjenih funky mojstrovin, ki pa so, za razliko od surovega ameriškega funka, kakršen se je v zgodnjih sedemdesetih rodil v tamkajšnjih črnskih getih, mnogo bolj uglajene. Tisto, kar ob poslušanju glasbe z najno-vejše plošče čedne nizozemske tridesetletnice najbolj navdušuje, je odločitev, da vsaj v nekaterih skladbah, vodilno vlogo svojega saksofona (vsaj delno) prepusti tudi vokalu. Tako se album začne z dvema odličnima uvodnima skladbama, na-slovno "Girls Night Out" in "2025", v katerih se kot glavna voka-listka predstavlja kar Candy sama (v naslovni skladbi skupaj z Noro Payne) in priznati je treba, da je v tem prav tako uspešna kot pri igranju svojega instrumenta. Poleg Candy in omenjene Nore Payne se kot vokalista na albumu pojavljata še Jerry Preston (sicer basist) in znani Johnatan Butler (sicer kitarist).
Tudi sicer album kar vre od velikih imen iz sveta popularne (predvsem funky & soul) glasbe. Razen gostujočih vokalistov so svoj velik delež k odličnemu izdelku prispevali tudi legendarni trombonist Fred Wesley, trobentač Arturo Sandoval, pa Dave Stewart in nenazadnje Candyin oče Hans Dulfer ter seveda ne-pogrešljivi Thomas Bank. Če je bil slednji skupaj s Candy avtor praktično vseh skladb na albumu "For The Love Of You", se v trinajstih skladbah novega izdelka pojavljajo številni različni av-torji, kar je tudi eden od glavnih razlogov, da se najnovejša plošča precej razlikuje od svoje predhodnice.
K nekoliko drugačnemu zvoku je svoje prispeval tudi znani Booker T. Jones III., ki je zmiksal nekaj najbolj vročih skladb s tega albuma, ki je po glasbeni plati sicer precej podoben Candyinemu zgodnejšemu izdelku "Sax A Go Go" iz leta 1992. Ta prav tako prinaša množico skladb, ki zaradi hitrih ritmov in temperamenta kar silijo k predstavljanju v živo. Zato bi bila ve-lika škoda, če promocijska turneja, s katero bo Candy predstav-Ijala svoj zadnji izdelek ne bi vključevala tudi Slovenije, kajti z gotovostjo lahko trdimo, da bi nam ušel enkraten glasbeni do-godek.
■ MiČ
ALI EN V VELENJU
Kontroverzni slovenski glasbenik, ki je po precej dol-gem premoru, ko je skoraj popolnoma izginil s slovenske glasbene scene, pred meseci ponovno izdal album, se bo v petek, 29. oktobra, predstavil tudi velenjskemu občinstvu.
Svoj novi album "Smetana za frende", na katerem je, za raz-liko od brezkompromisnega rapa na prvi plošči, več rafini-rane, moderne plesne glasbe, bo Ali En predstavil v klubu Max.
AVIA BAND
V prihodnjih tednih naj bi, po napovedih njihove založbe MenArt, izšel nov album ljubljanske skupine Avia band. Posebnost te plošče je v tem, da so vsi instrumenti na njej, razen tistih, s katerimi skupina ne nastopa, odigrani v živo, kar pomeni, da pri nas-tanku plošče niso uporabili značilne studijske tehnike nasnemavanja. S tem bi radi dokazali, da znajo sami igrati in da na plošči zvenijo tako, kot v živo. Prva skladba, ki jo v
takem aranžmaju že lahko slišimo na domačih radijskih
postajah, je skladba "Ne izda-jte me", s katero so se člani skupine Avia band sicer pred-stavili na letošnji EMI - izboru' slovenske	evrovizijske
skladbe, kjer so osvojili četrto mesto.
EXPRESS METR0
Express Metro je mlada glasbena skupina, ki prihaja iz Zalca. Sestavljajo jo trije člani, povprečno stari 23 let, ki skupaj delujejo že tri leta. Njihova glasba je namenjena širšemu krogu poslušalstva in bi jo zelo na spolšno lahko okarakterizirali kot nekakšen poslušljiv pop rock. Kljub pre-cejšnjim glasbenim izkušnjam in sodelovanju z različnimi glasbenimi skupinami, pa so fantje svoje prve posnetke naredili šele pred kratkim. Občinstvu se za začetek pred-stavljajo z dvema skladbama, in sicer: "Mene več ni" ter "Igra besed". Pripravljajo se na izid debitantskega albuma, na katerem bo trinajst skladb, vendar jim za dokončno real-izacijo projekta manjka še
prodaja njegovih plošč. Kot kaže, bo album "Utorak" podrl vse rekorde, saj je po podatkih	njegovega
slovenskega distributerja, založbe Nika, že prvi prodajni dan v Sloveniji dosegel zlato naklado. "Vlečni konji" zad-njega Grašovega projekta so predvsem velike uspešnice z odmevnih hrvaških festivalov zabavne glasbe: "Lakše mi je s njom" (MHJ 99), "Lomi me"(MHJ 98) in "Ljubav jedne žene" (DORA 99).
D0PE C0NTR0L
Domača glasbena scena se, kljub močnemu trendu, redko lahko pohvali s kakšno novo izdajo techno glasbe. Zato nas še posebej veseli, da lahko
objavimo novico, da prav takšen izdelek prihaja ravno s tega območja. Duo Dope Control, ki ga sestavljata Mario Medvešek in Mitja Jelen, je namreč pripravil sploh prvi techno album pri nas, na katerem so vse skladbe zmiksane v en sam 60-minutni mix. Naslov albuma je "Satellite".
■ MiČ
nekaj sredstev. S svojo sklad-bo "Mene več ni" pa se pred-stavljajo tudi na internetu, in sicer na naslovu: www.krama.com, kjer boste
omenjeno skladbo našli v vse bolj popularnem formatu mp3.
PETAR GRAŠ0
"Utorak" je naslov novega albuma	popularnega
hrvaškega pevca Petra Graša,
ki je svojo uradno promocijo doživel 14. oktobra v Zagrebu. Zelo priljubljen Splitčan je vedno bolj popularen tudi pri nas, o čemer že nekaj časa pričajo njegovi razprodani nastopi po Sloveniji in odlična
28. oktobra 1999
ZANIMIVO
KAS ČAS 11
HOROIKOP
OVEN OD21.3. D0 21.4.
Le kdo vam lahko zagotovi, da ii bosfe s sedanjim trmastim odnosom do parfnerja uspeli pri njem ustvariti avtoriteto, ki si jo že nekaj časa moćno želite. Ce boste še nekaj časa vztrajali, mu bo prekipelo, posledice pa so lahko zelo boleče. Bolje bi bilo, če bi tokrat znali tudi vi malo popusfiti. Življenjeje prekratko, da bi si ga komplicirali zaradi včasih prav konzervativnih pogledov na življenje v dvoje.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
V vaše življenje se bo vrinil nekdo, ki stc ga spoznali šele pred kratkim. Vedno pogosteje se boste zalotili ob mislih nanj. Občutki bodo meiani. Nekaj na njegovem vedenju vam ne bo vieč, po svoje pa vas bo močno privlačil. Odločitev, kako nadaljevati novo poznanstvo in prijateljsfvo hkroti, bo mučna. In ne bo prišla zelo kmalu.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Polna luna, ki bo na nebu zakraljevala nocoj, vam bo tokrat povzročala več težav kof ponavadi. Izgubljali se boste v spominih in preteklosti, ki bi jo silno radi spremenili, a jc to, žal, ufopija. Svoje bodo k temu doprinesle še jutranje meglice in vedno krajši dnevi. Cim prej si boste morali najfi kakšno zanimivo zaposlitev, ki vas bo notranje hranilo, sicer se boste morali spopasti z melan-bolijo, morda celo pravo depresijo.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Dela vam nikakor ne bo hofelo zmanjkati. ludi zoto, ker vam v naslednjih dneh sploh ne bo šlo dobro od rok. Volja bo tista, ki vam jo bo močno primanjkovalo. Nekaj vam je bo vrnil obisk starega znanca, ki ga že dolgo niste srečali. Čeprav bosfe ob pogovoru z njim doživljali lepe frenutke, boste po svoje žalostni. Ker se bosfe bolj kot ponavadi zavedali minljivosti vsega okoli
vas.
Nihče vam ne bo mogel vsiliti svojega mnenja, če boste vsaj tokrat za svojo odločitvijo stali trdno kot lev. Malce boste verjet-no omahovali, saj še sami ne veste, kaj bi pravzaprav radi. Še najbolj si boste želeli doživeti kaj novega, svežega, kaj, kar vas bo polnilo z energijo, ki vam je bo v teh dneh močno primanjko-valo. Cim manj bodite med štirimi stenami, zato bo dovolj časa pozimi.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Io, kar doživljate, je nckaj povsem običajnego. Imenuje se lohko tudi popočitniška depresijo, a jo boste letošnjo jesen čutili veliko bolj močno, kot prejšnja lefa. Morda fudi zato, ker čutite, da je za vami zelo pomembno življensko obdobje, ki bo močno vplivalo na razvoj dogodkov tudi v prihodnosti. In ker si želite, da bi se vam kaj od tisfega, kar se vam je zgodilo v polefnih nočeh, ponovilo tudi sedaj. Ial boste o tem lahko le sanjali. Vsaj še nekaj časa.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Zdelo se vam bo, da se vam svet ne vrfi več v prijaznih vodah. Kof da se je nekaj zgrnilo nad vas in sedaj noče miniti. Silna želja, da se vam življenje spef vrne v stare tirnice, se vam še lep čas ne bo uresničila. Sploh, ker se tudi vi z mislimi preveč sučefe v pretek-losti, ki je ni več moč spremenifi. Zato se nehajte spraševati, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Zivite poln donašnji dan in mislite le še na jutri. Sebe in svo-jih najdražjih.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Pomemben dogodek bo še pridobil na teži, ker vam bo svoje priz-nanje podal nekdo, ki go cenite kot človeka in strokovnjaka. Nekateri se bodo grizli od zavisti, vi pa boste končno pobiroli plodove svojega življenja in dosedanjega dela. Partner vam bo ob tem trdno stal ob sfrani, ponosen bo skupaj z vami. Vi pa tega spte ne boste pravočasno opazili. Ce mu ne bosfe vsaj malo vrnili, bo spet ogenj v stre-hi.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Imelo vas bo, da bi poskusili nekaj prepovedanega. Priložnost se vam bo ponudila že ob koncu fega fedna. Če se boste za avanfuro odločili, bo vroča, a še bolj vroče bo pofem doma, ko bo partner zelo blizu resnice in se boste le sfežka izmotali, brez da bi mu dali vedeti, da so njihove domneve pravilne. Na kocko postavljate nekoj, kar ste dolgo skrbno gradili in za kar vam niti najmanj ne bo vseeno, če boste fo izgubili zorodi površnega skoka ćez plot.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
lesen ni vaš letni čas in tudi letos bo toko. Ob vremenskih spremem-boh boste čutili vremensko pogojene fežave, ki jih doslej niste tako infenzivno doživljali. Volje ne boste imeli prave, prav nobenih želja ne bo v vas. Se najbolj srečni boste, če vas bodo vsi pustili na miru in boste v kakšnem kofu uživali v samoti in sanjarjenju. Čas bi že bil, da v roke spet vzamete kakšno knjigo. Morda vas bo prav fo spef
posfavilo na realna tla.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Odločali se boste na več življenjskih področjih. V službi se bo zgodilo kar nekaj pomembnih sprememb, ki lahko vodijo tudi do menjave službe ali delovnega mesta. Vsak dan bolj boste namreč nezadovoljni l sedanjim pofekom dogodkov, zato ne bo nič čudnega, če si boste privoščili "odklop" v veseli družbi ali pa ob koncu tedna zbežali iz mesta.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Opazili bodo, da ste se spremenili. Ne le po videzu, ki mu zadnje čase posvečate precej več pozornosti kot ponavadi, temveč tudi po obnašanju. Drugačni boste tudi zato, ker bodo naslednji dnevi never-jetno molčeči. V njih boste iskali odgovor na vprašanje, kako naj si življenje zastavite v prihodnje, saj se zadnje čase kar malce izgubl-jafemed željami in realnostjo, ki ni vedno rožnata. Najtežje bo, ker bodo nekafere določifve 20 sabo pofegnile precejšnje spremembe v vašem že rufinskem življenju.
večplastno, če pa že imajo rokave, naj bodo ti predolgi in naj segajo preko prstov. Res da nepraktično, je pa modno! In če na naših ulicah že nekaj let nismo videvali pred-stavnic nežnejšega spola ogrnjenih z značilnim pončom, ki se navidhuje pri mehiškem tradi-cionalnem oblačilu, moda pa se z njim lahko poigrava na različne načine, upam, da jih letos bomo. Čim več. Pončo je namreč poleg velikih šalov in ogrinjal spet zelo, zelo moden. In če niste vešče v pletenju	ali
kvačkanju, ga boste zagotovo našle tudi v naših trgovinah. Kdor si ga je kdaj že privoščil, že pozna vse njegove prednosti. Teh, sploh v hladnih dneh, ni malo! ■
<3.
LU _J
<
(3 <
O
MODNA GALERJjA Prešernova la, Velenje tel.: 063/863 722
DELOVNI ČAS: pon. -pet.:9-00 -19-00 sobota: 9.00-12.00
NOVO TA TEDEN!
VELIKA IZBIRA
MODNIH PLETENIN
Ei	AS(	Mk |
I	>ULIJI	
PON		
Razstava velike železniške makete v Velenju
"Male železnice niso otročja zadeva"
Avla velenjske občinske hiše je bila v soboto popoldne čisto drugačna kot običajno. Po njej so na simpatičnih maketah železnic, s hribčki, hišami, ovinki in nakloni, vozili različni modeli majhnih vla-kov. Presenetljivo veliko Velenjčanov je pokazalo zani-manje za razstavo, ki jo je pri-pravilo Društvo Ijubiteljev malih železnic na pobudo domačina Vojka IVavnerja. Tokrat so se v mestu predstavi-li prvič.
"Veliko sem razmišljal, zakaj modularji in ljubitelji malih železnic eden drugega ne po-znamo, v majhnih okoljih sko-raj ne vemo za druge, ki jih to veseli. Sam se s tem ukvaijam že trideset let, pa nisem vedel za nikogar drugega v Velenju. Do razstave je prišlo z enim ci-ljem - da se ljudje, ki nas zani-majo tovrstne stvari, najdemo. Danes svoje makete predstav-ljajo modularji iz vseh koncev Slovenije, saj želimo ljudem pokazati, kaj delamo. Radi bi jim svoj konjiček predstavili kot tehnično zvrst, s katero lahko dobro izkoristimo prosti čas, radi bi spoznali še koga, ki ga to tudi zanima. Zanimivo je, da je kar nekaj obiskovalcev s seboj prineslo svoje male vlak-
ce in jih preizkusilo na naših maketah," nam je povedal organizator razstave Vojko Travner.
Zanimivo je, da v Sloveniji ob-staja tudi Društvo ljubiteljev malih železnic, ki ima kar 110 članov, svoje prostore pa imajo na železniški postaji v Ljubljani, kjer se dobivajo vsako tretjo soboto v mesecu. Skoraj vse, kar so modularji
že uspešno predelujemo kup-ljene modelčke v modele, ki so včasih vozili po slovenskih železnicah. Hiše, drevesa, hribe in nosilno ogrodje pa vse naredimo sami." In kako so obiskovalci doživlja-li razstavo? "Nekateri svoje navdušenje odkrito priznajo, drugi se pa bojijo, saj marsikdo gleda na to kot na otročjo za-devo, čeprav je to dejavnost
KA-PIS, d.o.o., Novo Celje 8,3301 Petrovče
(uvoznik in distibuter elektro kablov)
Za nedoločen čas zaposlimo:
Pogoji: višja ali visoka šola ustrezne smeri in veliko delovnih izkušenj Interesenti se prijavite za osebni razgovor na tel.: 063/ 71 31 00.
Vojko Travner male železnice sestavlja že 30 let, odkar ga je
z njimi "zastrupil" Miklavž.
pokazali na sobotni razstavi, izdelajo sami." makete v celoti izdelamo sami. Kupujemo tir-nice in vozni park, torej vago-ne. Vendar slovenski modelaiji
odraslih. V tem hobiju je veli-ko znanja. Ogromno se naučiš in veliko zahteva od človeka."
■ Bojana Špegel
Zdravilne rož'ce v mestnl hišl
Velenje - Mestna občina Velenje in Društvo zeliščarjev Velenje pri-pravljata ob 40-letnici mesta otvoritev razstave zelišč, na kateri bodo predstavili tuđl značilno-sti, uporabo in vrednost velikega števila zdravil-nih rastlin na sloven-skem. Otvoritev bo drevi, 28. oktobra, ob 19. uri, v avli Mestne občine
V kulturnem programu ob otvoritvi bodo sodelo-vali recitatorka ter ljudski pevki in harmonikar iz Šentilja.	■ bš
Pončo se vrača!
Letošnja jesen in zima bosta v znamenju toplih pletenin, pa naj bodo te narejene doma ali kupljene v butikih in modnih trgovinah. V eni od velenjskih trgovin smo pred dnevi celo izvedeli, da toliko volne za pletenje kot so jo prodali letos, že dolgo niso. Letošnje modne zapovedi so namreč tako enostavne, da se z ročnimi deli z lahkoto lahko spoprimejo tudi čiste začetnice. No, morda to pomeni tudi to, da bo izbira ple-tiv, ki je zadnja leta precej skopa, večja in še boljša. Upamo!
Dejstvo je, da so prav vsi svetovno znani modni kreatorji letos dali pleteninam kraljevsko mesto. Pravijo, da naj bodo preproste, spletene iz čim bolj debele volne, ki skorajda deluje grobo na pogled. Vzorci naj bodo čim enostavnejši, čeprav se med modnimi pleteni-nami najdejo tudi bolj zapleteni. Še dve, tri značilnos-ti lahko našteje-mo - visoke in bogate puli ovrat-nike, veliko pletenin za jesen iz zimo ima kratke! rokave, zato jih oblačimo
12 NjIŠ ČAS
VRTIUAK
28. oktobra 1999
» > Rajko Džordževič, lastnik in glavni urednik VTV, obenem pa predsednik združenja kabelskih in lokalnih televizij Slovenije z ženo Heleno na eni od modnih revij: "Vem, Helena, veilt, da ti je všeč ... Ampak razumi, za sezono jesen -zima si dobila že nove prostore ..."
Drago Napotnik, do pred kratkim tehnični direk-tor NK Rudar in bivši Rudarjev nogometaš Jernej Javornik, ki si zdaj kruh služi v Izraelu (trenutno na "bolniški" v Velenju): "Jasno, da veva, kam se gre ob sobotah dopoldne... Stara nava-da železna srajca."
■ > Mirko Zamernik, poslanec v državnem zboru in lučki župan ima veliko oporo v Cirilu Roscu, ki je kot tajnik občine njegova desna roka takrat, ko je v Ljubl-jani. Ciril ima brata dvojčka Metoda, ki pa ni Mirkova leva roka: "Ne, leve pa res ne rabim. Veste, sem bolj na desno."
REZANJE SOSTANJA
Vsak gospodaren kmet, kl je uspel preživeti komu-nlzem in mu eksistenco resneje ogroža šele slovenski "Drang nach EU", ve, da je kredlt strošek, ne pa pri-hodek. Finančni strokovnjaki na naši občini pa tega ne vedo. Zato kredit v višini 84 milijonov, ki ga name-ravajo letos vzeti, uvrščajo med prihodke občine. Tako lahko v zadnjem gradivu za sejo občinskega sveta, kjer je predlog rebalansa letošnjega proraeuna, najde-mo sledečo neumnost. Prihodki občine naj bi letos znašali eno milijardo in 45 milijonov tolarjev, odhod-ki pa 961 milijonov. Ueencu v tretjem razredu osnov-ne šole bi takoj postalo jasno, da občina dobro gospo-dari, saj ima prihodke večje od odhodkov in to kar za 84 milijonov. Toda to kar je jasno osnovnošolcem, se moeno razlikuje od. denarne telovadbe v naši občini. Pri nas namreč teh 84 milijonav viška predstavlja pri-manjkljaj. Zato podžupan Jakob predlaga zadolžitev občine za takšno vsoto! Če bi bil odnos med prihodki in odhodki ravno obraten, potem bi osncrvnošolci zo-pet hitro izračunali, da v proračunu manjka 84 mili-jonov. Tako bi bilo zadolževanje za ta denar razumlji-vo, ee že ne opravičljivo. Najbolj čudno pri celi zgodbi pa je naslednje: obeinski flnančnik je prikazai potrebo po zadolževanju za 84 milijonav in hkrati ta denar že vštel v prihodke! Tako dobljen višek prihodkov pa po-tem prikaže kot primanjk]jaj. Ge sedaj iz prihodkov iz-ločimo načrtovani kredit, pridemo do presunJjivega dejstva, da se nam planirani prihodki in planirani od-hodki uravnotežijo do enega tolarja natančno, kar je pri denarju najbolj zdravo dejstvo. Saj je tudi osnov-nošolcem in predvsem gospodii^am jasno, da lahko zapravimo le toliko, kot dobimo! Če ne, pa s kreditom kupimo denar, kar je to strošek, ne pa prihodek!
Brez kredita bi tako v Šoštanju dobih uravnotežen proračun. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje zakaj bi letos občina Šoštanj rabila kredit. Odgovor nam ponuja predlog odloka o rebalansu. V Šoštanju ne rabimo kredita zato, da bi pokrili primanjkljaj, ampak ravno obratno. Zato da bomo imeh primanj-kJjaj, bomo vzeli kredit v višini želenega primanjklja-ja! Tega pa povprečno izobraženi občani zanesljivo ne bomo razumeli, kajti za razumevanje tega je potrebno končati ekonomsko fakulteto in postati flnančni stro-
kovnjak! In mi takšne strokovnjake hvalabogu ima-mo zaposlene v občinski upravi, pa zato občinski svetmki stroki ne bodo oporekali ampak ji kot ved-no, slepo verjeli. Zato bo svet občine letos kupil 84 milijonov izključno za oblikovanje proračunskega primanjkljaja. S stroški tega kredita pa se naj v pri-hodnjih letih peča bodoči župan oziroma županja, v čigar imenu se bo občina letos zadolžila.
Kako pa podžupan Jakob opravičuje potrebo po kreditu? Pravi da ga rabimo namensko za izgradnjo to-plovoda v Lokovico. Če bi proračun letos svoje obvez-nosti do toplovoda poravnal, potem kredita ne bi rabi-li. Lokoviški toplovod se je dosedaj namreč gradil iz-ključno iz ekološke takse TEŠ in lastnih sredstev kraja-• novvvišini 62 milijonov. Ker pa se denar Lokovičanov zbira v proračunu že vse leto, lahko hitro ugotovimo, da so letos le-ti izdatno in brezobrestno kredltirali občinsko upravo. Sedaj, ko je tega denarja zmanjkalo in ko gredo dela v Lokovici h koncu, bi morala uprava ta denar vrniti za osnovni namen. Torej za toplovod. A ker tega denarja ni več, bomo vzeli kredit!
TaJko lahko zaključimo, da v naši občini velikih in-vestieij ne rabimo za blagodat občanov, ampak zato, da te občane flancamo, kako jim bomo gradili infl?a-strukturo, ki jo potlej plačajo sami. Občina pa njihov denar uporablja kot dobrodošlo brezobrestno posoji-lo. Ki ga ni sposobna vrniti.
Globalno vzeto pa predlog rebalansa kaže, da naj-več f*gub]ja zopet Soštanj in sicer 80.000.000,00 ki se že tretje leto zapored ne bodo vložih v prenovo Tr-ga bratov Mravljakov! V rebalansu pa največ pridobi-va občinska uprava. Potrebe deset zaposlenih so od osmega julija letos narasle za osem milijonov tolar-jev! Ali približno 250 tisočakov na enega upravnega delavea na mesec!
Po zapisanem si lahko bralec ustvari napačno predstavo, da občinska uprava oziroma njeni uslužbenci pač ne marajo mesta Šoštanja, kijim reže kruh. Toda to ne drži. Prej bi rahlo rekli, da se je končno tudi naša občinska uprava prelevila v ne-zadržni birokratski perpetum mobile, ki zase terja vedno več in več denarja. Pri tem se ne ozira kje naj ga dobi. To dokazuje tudi dejstvo, da nameravajo s predlaganim rebalansom zase porabiti tudi tri milijo-ne ekološke takse, ki jo je TBŠ namenila za izgradnjo vodovoda na demografsko ogroženem, od Boga in občine pozabljenem Šentvidu!
■ Perorez
FRKANJE
Rsr
Po kruh v Celje
Velenjčani so šli po kruh v Celje. Velenjski MT Center je postal (ob mariborskem Jagru) lastnik celj-skega mlinsko predelovalnega podjetja Klasje. Seveda tega ne smemo razumeti, kot da Celje da-je kruh Velenju.
Na konju
Svetovni trgovci niso odločili, o li-picancih naj se dogovorita Slove-nija in Avstrija sama. To pa seveda ne pomeni, da so (siceršnji) pogo-vori med tema dvema državama prišli na konja.
Poznavanje
Velenjski osnovnošolci so tekmo-vali o tem, kako dobro poznajo svoje mesto. Tekmovanje je imelo delovni naslov: rad imam svoje mesto. Če bi tekmovanje pripravi-li za odrasle, tako določnega na-slova gotovo ne bi mogli postaviti.
Pesek v oči
V marsikaterem kraju, kjer imajo peskokope, se domačini pritožuje-jo, da ji "neznanci" kradejo pesek. Zlobneži pravijo, da ga gotovo kradejo tisti z vrha. Da ga lahko mečejo navadnim Ijudem v oči.
Srečanje treh dolin
Tisti, ki so že kar nekako obsedeni z regijami, pravijo, da je prišla iz Ljubljene nova pobuda za ustano-vitev povsem nove regije, regije treh dolin: Šaleške, Zgornje Sa-vinjske in Spodnje Savinjske. Vsaj Urad za miadino in Mladinski svet
Slovenije sta na posvet v Velenje povabila predstavnike občin teh treh dolin. To pa je tudi vse.
Orodjarna, ne orodje
Nekateri so še vedno prepričani, da bi lahko Slovenija postala orodjarna Evrope. To je dobro, slabo bi bilo, če bi Slovenija posta-la orodje v rokah Evrope.
M in V in B
Tudi od letošnjega delovnega srečanja malega in velikega go-spodarstva Saše mnogi veliko pričakujejo. Še posebno, ker so to-krat na srečanje povabili tudi "ta glavne". Banke!
Razkazovanje v sili
Ob letošnjem mesecu požarne varnosti so marsikje gasilci pova-bili občane na ogled njihove gasil-ske opreme. Je že bolje, da si ho-dijo občani tako opremo ogledo-vati v gasilske domove, koda bi jim jo morali gasilci razkazovati na njihovih domovih ob kakšnem res-nem primeru.
Nenehno učenje
Vse bolj poudarjamo, da je življe-nje nenehno učenje. Tudi za tiste, ki so se v mladosti premalo (na)učili in delajo napake. Pravi-mo sicer, da se tudi na napakah učimo, žal pa mnoge le malo izučijo.
Sreča po evropsko
Beseda v grožnji izrečena na srečo le ni meso postala!
V zadnjem času je Velenje dobilo veliko novih parkirišč, a očitno jih je še vedno premalo. Sicer pa je mnogo takšnih voznikov, ki jim ni mar, če parkirajo kar na travi. Kazni so očitno še vedno prenizke.
Takšno "umet- 5 nino" je naredil za
smeti v Šaleku. ' Zasluži si grajo, ; še bolje pa bi bilo, če bi ga kdo zalotil in mu za kazen naložil " pobiranje smeti * poVelenju.
28. oktobra 1999	ZANIMIVO	XAS vas 13
Velika gasilska vaja pri železnici uspela
Vaja, zanimiva tudi za opazovalce
Avtohiša JAKOPEC
Kosovelova 16, Velenje (063) 864-380 Delovni čas: 7:30 12:00 in 13:00 17:00
Avtocenter CELEIA Mariborska 107, Celje (063) 42-54-60 Delovni čas: 8:00 12:00 in 13:00 18:00
V soboto, točno on 10. uri, so se oglasile glasne gasilske si-rene. Ljudje po Velenju so se začeli spraševati, kaj se doga-ja, kje gori? Sirena je k sreči oznanjala le začetek velike ga-silske taktične vaje, ki jo je pripravilo Prostovoljno gasil-sko društvo Velenje, v njej pa je sodelovala tudi poklicna gasilska enota. Vaja je bila za-nimiva tudi za res številne opazovalce, sledila pa ji je še uradna predaja dveh novih specializiranih vozil, ki so jih
v društvu resnično veseli.
Obe novi vozili sta sodelovali tudi v sobotni gasilski vaji. Ta-koj po znaku za nevarnost sta s sireno prispela na kraj do-godka, na železniški prehod pri nekdanji kolodvorski re-stavraciji. Istočasno so pripeli tudi reševalci, ki so na tej vaji imeli res veliko dela, prikaza-no pa je bilo tudi dobro sode-lovanje med gasilci in reševal-no ekipo. Pod vagoni vlaga se je namreč zagozdil osebni av-to s štirimi mladimi potniki, v
Ribiška sreča, znanje in spretnost, pa se-veda dober prijem, so botrovali temu, da je bil Jože Kepe s Kidričeve ceste v Vele-nju upravičeno ponosen in več kot vesel. V jezeru Mola pri Ilirski Bistrici mu je uspelo nekaj lepega in velikega, kar bo krasilo steno njegovega stanovanja in mu vzbujalo skomine po novih ribiških po-dvigih.
To je seveda ščuka velikanka, ki v dolžino meri 1,30 metra in tehta 15 kilo-gramov, kar je za naše razmere izjemen primerek. V Ilirsko Bistrico ni odšel kar tako, namen je bil kapitalna ščuka, ki pa se ni pustila kar tako. Pol ure se je upira-la, na suho pa mu jo je pomagal spraviti kolega Vasilij Kokolj. Jože je sicer že 21 član velenjske ribiške družine in to je njegova doslej največja trofeja, a mu ri-biška žilica vseeno, ali pa prav zato, še ne da miru. Upa namreč, da je v jezeru še večja ščuka in ni zanikal, da ne bo poiz-kusil še enkrat.
slika: vos
STOP!
Vaš pooblaščeni Oplov prodajalec vam nudi omejeno število testnih in salonskih vozil po izredno ugodnih cenah.
OPEL-
Gasilci so v tokratni vaji pokazali, kako dobro so usposoblje-ni za reševanje ponesrečencev iz pod vlakom ukleščenega vozila. V nekaj minutah so ga varno razrezali, potem so bili na vrsti reševalci iz velenjskega Zdravstvenega doma, ki so delo prav tako opravljali z vso resnostjo. Kot da gre zares.
nje Jožetu Drobežu. Sledile so zahvale sponzoijem, MO Vele-nje in Ministrstvu za obrambo RS, in pozdravni govori, vozili pa je krstil tudi velenjski žup-nik Janez Furman. Da bi se od-
lično obnesli na terenu in da bo življenje tudi zaradi dobre opreme bolj varno, gasilcem želimo tudi mi.
■ Bojana Špegel Foto: vos, bš
Zgornja Savinjska (lolina
Programi s pravo vsebino
V letošnjem mesecu požarnega varstva so društva, občinska poveljstva in Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline izdelali vsebinsko zanimive programe, ki v svoje m preventivnem smis-lu niso namenjeni zgolj gasilcem, ampak vsem občanom. Sicer je slovenska gasilska zveza za vse akcije v oktobru izbrala izho-diščni naslov "gasilnik v vsako vozilo." To seveda ni naključje, saj so samo v letošnjem letu doslej našteli preko 40 požarov na osebnih in drugih vozilih. Z ročnim gasilnim aparatom v vozilu lahko vozniki marsikdaj preprečijo požar ali ga vsaj omilijo. Poveljstvo zgornjesavinjske zveze je pripravilo program aktivnos-ti, ki jih izvajajo posamezna društva in občinska poveljstva, večina prireditev in akcij pa je zgoščena v čas po 20. oktobru. Prva skupna naloga je znana in je skladna z geslom letošnjega meseca požarnega varstva, to je nabava čim več ročnih"gasiInih aparatov za različna vozila. Društva so v minulih dneh izvedla odprte dneva svojim domov, v sodelovanju s šolami so gasilci pre-davali učencem in jim praktično predstavili opremo in tehniko, pri tem pa so posebno pozornost namenjali vključevanju najm-lajših v gasilske vrste. Ob tem so po gospodinjstvih, obrtnih delavnicah in podjetjih pregledovali gasilne aparate in jih po potrebi polnili, pregledovali in preizkušali so tudi hidrantno omrežje, preverjali opremo in zveze, nadaljevali pa so tudi stalno akcijo 2000 preventivnih pregledov.
Najbolj zanimive so bile seveda namišljene akcije gašenja, ki so jih izvajala posamezna društva in občinska poveljstva, na kater-ih so preverjali odziv gasilcev ob tihem ali splošnem alarmiran-ju, seveda brez napovedi časa in kraja.
■ JP
Glavna gasilska vaja v Gorenju
Velenje - Poveljstvo Gasilske zveze MO Velenje je v mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti, že pripravilo vrsto aktivnosti. In kot vedno bodo izvedli še skupno vajo vseh gasilskih enot z območja MO Velenje. Prvotno so vajo pripravljali danes popoldne, iz razumljivih razlogov pa jo bodo sedaj izvedli v soboto, 6. novem-bra, ob 9.30 uri. Potekala po na področju tovarne Gorenje. Po končani vaji bodo na parkirišču pripravili zbor sodelujočih in podali še kratko analizo vaje s komentaijem.	■ bš
Srečko Meh je z uradno predajo ključev poveljniku PGD Vele-nje Jožetu Drobežu predal letos kupljeni novi vozili v upora-bo. Takoj za tem sta ključe prevzela oba voznika, ki sta ob-Ijubila, da bosta z njimi ravnala vestno in previdno. Vozilije posvetil tudi župnik Janez Furman.
I PGD Gaberke
Predstnvitev m člane operativne skupine
Gaberke, 19. oktobra - V splet aktivnosti ob letošnjem mese-cu požarne varnosti so gasilci Gaberk pripravili predstavitev drobne gasilske opreme, predvsem ročnike za gašenje z vodo in peno, generator za peno ter visokotlačno prevozno gasilsko črpalko. Na predstavitev, ki so jo namenili predvsem članom operativne skupine, so povabili tudi sosednja gasilska društva.
■ tp
nesreči pa je bil soudeležen tudi motorist. Na mesto ne-sreče so najprej pristopili po-sebej za delo z nevarnimi snovmi usposobljeni gasilci. Ko so ugotovili, da je na vlaku sicer nevarna snov, a gre "le" za kurilno olje, so pričeli z ukrepanjem tudi reševalci, ki so pomoč najprej nudili moto-ristu. Avtomobil so z novim hidrotehničnim vozilom in od-lično opremo v njem gasilci najprej popolnoma razrezali, potem pa so svoje delo opravi-li še reševalci. Vaja je bila res-nično zanimiva, ljudje pa so lahko opazili, da so jo vsi so-delujoči vzeli popolnoma res-no. Zal je namreč resničnost prevečkrat prav tako kruta,
kot je izgledala vaja za tiste, ki morda niso vedeli, kaj se do-gaja na železniških tirih. In to-vrstna preverjanja usposoblje-nosti vseh, ki v nesrečah pri-skočijo na pomoč, so zato še kako dobrodošla.
Veseli dveh novih vozil
Dobro uro po uspešni vaji so se gasilci zbrali pred velenjskih gasilskim domom. Župan Srečko Meh je uradno predal ključe novih gasilskih vozil, že omenjenega hidrotehničnega za reševanje v prometnih ne-srečah in še kombinirano vozi-lo z 2500 litrskim rezervoaijem za vodo in dodatno opremo za gašenje, poveljniku PGD Vele-
S predstavitve
14 KAS €AS
TV SPORED
28. oktobra 1999
CETRTEK, 28. oktobra
SLOVENIJA 1	
09.30	Risanka
09.40	Pod klobukom
10.30	Zgodbe iz školjke
11.05	Življenje ptic, 8/10
11.55	Zgodbe iz Avstralije, 6/9
12.30	Mojstrovine Slovenije
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Srečanje s Talijo
14.30	Jesenski super 3x3
16.00	Osmi dan
16.30	Slovenci po svetu
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.35	Mladi geniji
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Znanje je ključ
18.30	Zenit
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
19.55	'Šport
20.00	Tednik
21.00	Borštnikovo srečanje,
	prenos iz Maribora
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.00	Podoba podobe
23.30	Blodnje, predstava slov.
	mlad. gledališča
SLOVENIJA 2
10.05 10.30 11.15 12.15 12.45
15.20 15.45
17.30 18.05 19.00
20.25
22.00 23.20
Videoring s Tanjo Ženska v belem, 7/12 V znamenju škorpijona, 4/4 Svet poroča
Liga prvakovvnogometu: MARIB0R TEATANIC-DINAMO KIJEV, posnetek iz Maribora Tabaluga, 20/26 Dolga pot domov, amer. film
Po Sloveniji Dr. Ouinnova, 14/27 Nikoli v dvoje brez tebe, 21/60
Na robu, 8/22 Kaunas: evropska liga v košarki (M), ŽALGIRIS-UNI0N 0LIMPIJA, prenos Poseben pogled: olje na ogenj, franc. film Čmi sneg, 12/12
—m— ^ —
....... * ...i
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Topshop
09.35	Umazane laži, nan.
10.30	Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
12.30	Newyorška policija, nan.
13.30	Umor je napisala, nan.
14.30	Brata, nan
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00 Raztresena Ally, nan.
20.55	Nikita, nan.
21.50	Prijatelji, nan. 22.20 Brez zapor z Jonasom
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Columbo: Dvojni trik, amer. film
24 ur, ponovitev

09.00 09.05
10.35 10.40 10.45 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 19.55 20.00
21.30 21.35
22.05 22.10 22.15
NAJ SPOT DNEVA NAJ SPOT, ponovitev glasbene oddaje VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: LEPOTICA IN ZVER, 2. del risanegafilma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU FILMINA VTV: ROMERO, ameriški film - drama REGIONALNE NOVICE KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 94. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 29. oktobra
SLOVENIJA 1	
09.30	Oddaja za otroke
10.05	Mladi geniji
10.20	Tedi, oddaja za mularijo
10.55	Partizani, 2/3
12.05	Znanje je ključ
12.25	Zenit
13.00	Poročila, vreme, šport
13.45	Borštnikovo srečanje,
	posnetek iz Maribora
14.40	Po domače
15.30	19. EBUfestival sodobne
	Ijudske glasbe v Portorožu
16.00	Podoba podobe
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
17.40	Afriške pravljice
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Otroci sveta
18.40	Portreti
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.40	Žur, 2/13
22.20	Odmevi, vreme, šport
23.00	Šport
23.10	Dan RTV Slovenija
23.40	Polnočni klub
SLOVENIJA 2	
10.05	Videoring s Tanjo
10.30	Dr. Ouinnova, 14/27
11.15	Dogodek v mestu Gogi, tv
	priredba
13.25	Evropska liga v košarki
	(M), ŽALGIRIS-UNION
	OLIMPIJA, posnetek
14.50	Angelska nevesta, am film
16.30	Življenje na otokih, 1/2
17.30	Po Sloveniji
18.05	Popolna tujca, 18/24
18.30	Simpsonovi, 34/50
19.00	Nikoli v dvoje brez tebe,
	22/60
19.30	Videoring
20.00	Iskanje izgubljene
	civilizacije, 2/3
20.50	Caroline v velemestu, 16/25
21.15	Misija v Evian, madžarski
	film
22.50	Red in zakonitost, 21/22
23.35	Izgnanstvo, 7/7
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Top shop
09.35	Umazane laži, nan.
10.30	Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
12.30	Raztresena Ally, nan.
13.30	Umor je napisala, nan.
14.30	Brata, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00	Petkova akcija: Tequila
	sunrise, amer. film
22.05	Dosjeji X, nan.
23.05	Teksaški mož postave, nan.
00.05	Obiskovalec, nan.
01.00	Ženske, erotična serija
02.00	24 ur, ponovitev
	...... | kanall
t	
1	y § 46
	
09.05	DOBRO JUTRO	09.00
informativno-razvedrilna oddaja		09.05
10.05	FILMI NA VTV: ROMERO,	10.05
	ameriški film - drama	10.10
11.40	VABIMO K OGLEDU	
11.45	KAKO BITIZDRAVIN	
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 93.	11.35
12.15	TVIZLOŽBA	11.40
12.20	VIDEOSTRANI	18.55
17.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
18.00	MIŠ MAŠ, otroška oddaja	
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.45
19.05	OTROŠKI PROGRAM	19.50
19-25	TVIZLOŽBA	19.55
19.30	OBVESTILA	20.00
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.00	FILMI NA VTV: DEKLE IZ	20.20
	BR00KLYNA, ameriški	M
	film, ponovitev	21.20
21.25	REGIONALNE NOVICE	Gostja
21.30	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	22.00
22.25	NAJ SPOT DNEVA	22.20
22.30	TVIZLOŽBA	22.25
22.40	VIDEOSTRANI	22.35
SOBOTA, 30. oktobra
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
07.30	Zgodbe iz školjke	07.35	Živahni svet iz zgodb
08.00	Radovedni Taček		Richarda Scarryja, 24/26
08.20	Poučno razvedrilna oddaja	08.00	Fračji dol, 5/23
09.45	Denver, 17/27	08.25	Babar, 22/65
10.10	Pes, ki je končal vojno,	08.50	Prijatelja spoznaš v nesreči
	kanad. film	09.15	Telerime
11.40	Lassie, nan.	09.20	Super stara mama, 13/26
12.05	Tednik	09.50	Ozare
13.00	Poročila, vreme, šport	09.55	Evangelistično bogoslužje,
13.10	Vremenska panorama		prenos iz Lendave
13.25	Prisluhnimo tišini	11,00	Audubonov živalski svet
13.55	Petka	11.30	Obzorja duha
15.20	Maite, kubanski film	12.00	Ljudje in zemlja
17.00	Pomp	13.00	Poročila, vreme, šport
18.00	Obzomik, vreme, šport	13.10	Pomagajmo si
18.10	Na vrtu	13.40	70 let Slavka Avsenika
18.35	Ozare	15.15	Prvi in drugi
18.40	Čari začimb, 1/10	15.45	Sonček, 1. del
19,05	Risanka	16.30	Čari začimb, 2/10
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	17.00	Po domače
19.55	Utrip	18.00	Obzornik, vreme, šport
20.15	70 let Slavka Avsenika	18.10	Slovenski magazin
21.50	Zgodbe iz Avstralije	18.40	Naravni parki, 1/4
22.30	Poročila, vreme, šport	19.15	Risanka
23.00	Sorodne duše, 5/13	19.30	TV dnevnik, vreme, šport
23.30	Velika svoboda, 2/9	20.00	ZOOM
00.15	Veličastni Samson, franc. f.	21.30	Zadnji utrip
SLOVENIJA 2		22.20 22.40	Poročila, vreme, šport Orfej in Evridika, opera
09.05	Videoring	00.30	Naravni parki, 1/4
09.25 09.50	Noro zaljubljena, 12/25 Tignes: SP v alpskem	SLOVENIJA 2	
	smučanju, veleslalom (Ž),	09.00	Videoring z Natalijo
	1. vožnja, prenos	09.25	Davov svet, 19/26
11.00	Učitelj, 18/18	09.50	SP v alp. smuč., veleslalom
11.45	Jasno in glasno, kont. odd.		(M), 1. vožnja, prenos
12.50	Tignes: SP-v alp. smuč.,	11.00	Nevarni zaliv, nan.
	veleslalom (Ž), 2. vožnja,	11.55	Ljubezen in zakon, 6/9
	prenos	12.15	Zvezde Hollywooda
13.50	Obljubljena dežela	12.50	SPvalp. smuč., veleslalom
16.20	Glasbeni september,		(M), 2. vožnja, prenos
	oddaja tv Maribor	14.00	Evangeličansko bogoslužje
16.50	Košarka NBA - action	15.30	Mina Tannenbaum, franc. f
17.20	Nesmrtno Ijubljena, am. f.	17.30	Teniški magazin
19.30	Videoring z Natalijo	19.00	Evropska liga v namiznem
20.00	Dan reformacije, prenos iz		tenisu, reportaža
	Cankarjevega doma	19.30	Videoring s Sergejo
21.00	Noro zaljubljena, 23/25	20.00	Dreyfusova afera, 1/4
21.55	Kristina, Lavransova hči,	20.55	Življenje v številkah, 5/7
	norveško švedski film	21.50	Šport v nedeljo
23.45	Sobotna noč	22.35	Motociklizem - VN
01.45	Sla, 15/22	23.35	Argentine, posnetek Zora, amer. nemi film
06.00	Formula 1, prenos treninga
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Kremenčkovi, ris. serija
08.00	Maska, risana serija
08.30	Batman, risana serija
09.00	X-men, nan.
09.30	Skrivnostni svet Alex Mack
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.30	Križarjenje, nan.
11.00	Tarzan, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom
13.00	Formula 1, trening 14,00 Hollywoodski portreti 14.30 Fotomodeli, nan. 15.30 Mala Daniela, nad. 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 BeverlyHills 90210 18.20 Melrose place, nad.
19.15	24 ur
20.00 Frankenstein, amer. film 22.15 Intervju z vampirjem, am. f. 00.30 Brianovo življenje, ang. film
02.00 24 ur, ponovitev .......
• EjZJI
lall
27 46 52
NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: DEKLE IZ BROOKLYNA, ameriški film, ponovitev IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM, risani film TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 839. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program GLASBENI LABIRINT, narodnozabavna glasba NA OBISKU V SLOVENIJI : HYUNG YU PARK iz Koreje 839. VTV MAGAZIN, pono. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 31. oktobra
i _ 05.30 06.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.25 10.50 11.20 12.10 13.00 13.30 15.30 16.30 17.00 19.15 20.00 22.35 23.20 23.50 01.50 03.30
Pred dirko formule 1 Formula 1 Maska, ris. serija Iz knjige vrlin, ris. serija X-men, ris. serija Skrivnostni svet Alex Mack Kalifornijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan.
Beverly Hills 90210, nad. Melrose place, nan. Clean & Clear, glas. oddaja Formula 1, ponovitev dirke Mala Daniela, nan. Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur
Dobri fantje, amer. film Športna scena Šola golfa
Tajna misija, amer. film. Velika zmeda, nizoz. film 24 ur
POMOVITVE ODDAJ: 09.00 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTR 10.45 838. VTV MAGAZIN 11.05 ŠPORTNITOREK 11.20 IZ SREDINE ODDAJE
DOBROJUTRO 12.05 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.10 839. VTV MAGAZIN 12.30 GLASBENILABIRINT, oddaja
z narodnozabavno glasbo 13.30 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBROJUTRO 14.15 VIDEOSTRANI 17.00 FILMI NA VTV: NAPAČNA
ŽENSKA, ameriški film, pon. 18.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja. Gostje: ANDREJ ŠIFRER in skupina VETER 20.00 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI, S.E.M. - 93. 20.30 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 1. novembra
SLOVENIJA 1
10.00	Afriške pravljice
10.05	Rdeči grafit
10.50	Portreti
11.05	Otroci sveta
11.35	Na vrtu
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.40	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Pes, ki je končal vojno,
	kanad. film
14.45	Pomagajmo si
15.15	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Super stara mama, 13/26
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau,
,:„:	22/26
21.00	Slovenci v Avstraliji
22.00	Poročila, vreme, šport
22.20	Kontrapunkt, omizje o
	kulturi
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, 18/24 12.25 Simpsonovi, 34/50 12.45 Iskanje izgubljene
civilizacije, 2/3 13.40 Življenje v številkah, 5/7 15.55 Blanche fury, ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežnareka, 17/26 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Drevak z motorjem, potopis
21.00	Studio city 22.30 Epitaf za Srečka Kosovela,
tv koreoakt 23.00 Brane Rončel izza odra
00.25	Blanche Fury, ang. film
06.00 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30
16.15 17.10 18.00 18.10 19.15 20.00 21.50
22.50 00.00 00.30 01.15
Wm
03.00
1
09.00 09.05
10.05
10.25 10.30
11.30
12,15 12.20 18.55 19.00 19.05
19.25 19.30 19.55 20.00
21.15 21.20 22.15 22.20 22.30
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Športna scena Umor, je napisala Nekdanje skrivnosti, amer. film
Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Športni krog Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Mati Tereza, ang. film Princa VVilliam in Harry, dokum. oddaja Kameleon, nan. M.A.S.H, nan. Krila, nan.
Dvojno presenečenje, amer. film 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, informativno - razvedrilna oddaja
839. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo
NA OBISKU V SLOVENIJI;
Gostja: HYUNG YU PARK iz
Koreje
TVIZLOŽBA
VIDEOSTRANI
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
OTROŠKI PROGRAM: 1.
del risanega filma
TVIZLOŽBA
OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU FESTIVAL BREŽICE, posnetek koncerta; THE^ PURCEL OUARTET REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
TOREK, 2. novembra
SLOVENIJA 1
09.25	VVaitapu, 2/5
09.50	Radovedni Taček
10.10	Waynove dogodivščine
10.35	Recept za zdravo življenje
11.25	Sonćek, 1. del dobrodelne
prireditve
12.10	Gozdarska hiša Falkenau
13.00	Poročila, vreme, šport
14.40	Slovenci v Avstraliji
15.30	Kontrapunkt
16.40	Duhovni utrip
17.00	Zlatko zakladko
17.15	Žlampirji, 4/13
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Velike knjige, 7/8
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klan,5/11
21.00	Pro et contra
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Slovenci v Avstraliji
23.40	Partizani, 3/3
00.50	Velike knjige, 7/8
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Sergejo 10.30 Snežnareka, 17/26 11.15 Drevak z motorjem, potopis 12.10 Studio city 13.40 Štafeta mladosti 15.55 Maite, kubanski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, 5/26 19.00 Lingo, tv ignca 19.30 Videonng 20.0 Liga prvakov v nogometu: BAYER LEVERKUSEN-MARIBOR TEATANIC, prenos
sledi DINAMO KIJEV-LAZIO,
posnetek 23.30 Umetni raj, slovenski film 01.10 Svetporoča
•tei 06.00 09.35 10.30 11.30 12.30
MsaaK
13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.05
18.10 19.15 20.00
21.50 22.45 23.15 00.10 00.45 01.15
03.00
09.00
10.20 10.25 10.30 18.55 19.00
19.25 19.30 19.55 20.00
20.20
20.40
21.10
21.40 22.00 22.20 22.25 22.35
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Princa VVilliam in Harry, dokum. oddaja Umor je napisala Brata, nan. Varuška, nan. Cosby, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Nagradno žrebanje "najljubši naše družine" Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Materina zgodba, amer. film
Zakon v Los Angelesu, nan. Cybill, nan. Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Džungla v zimskem vrtu, amer. film 24 ur, ponovitev
kanall
27 46 92
NAJ SPOT DNEVA FESTIVAL BREŽICE, gosnetek koncerta; THE PURCELOUARTET VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM, risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 840. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja NAŠA ZGODBA, dokumentami film o skupini FOXY TEENS IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, oddaja LOKA TV, Škofja Loka 840. VTV MAGAZIN, pon. ŠPORTNI TOREK, pono. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
SREDA. 3. novembra
SLOVENIJA 1
09.00 Poučno razvedrilna oddaja
09.35	Zlatko zakladko
09.50	Žlampirji, 4/13
10.15	Velike knjige, 7/8
11.05	Proetcontra
11.55	Klan, 5/11
13.0	Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Slovenci v Avstraliji
15.30	Pomp
16.30	Mostovi 17.00 Čudežno mesto, plesna oddaja
18.00	Obzomik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, 9/10
19.00	Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sedmi pečat: Nora
zapomika, amer. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmidan
23.30	Ženska s tisoč obrazi,
portret plesalke
00.30	Življenje ptic, 9/10
SLOVENUA2
10.05 10.30 11.15
15.15 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00
22.00
23.45
Videoring
Veter v hrbet, 5/26
Liga prvakov v nogometu:
BAYER LEVERKUSEN-
MARIBOR TEATANIC,
posnetek
DINAMO KIJEV-LAZIO, reportaža Sever, amer. film Po Sloveniji Ženska v belem, 8/12 Nikoli v dvoje brez tebe Videoring s Tino Evropska liga v košarki (M), VARESE ROOSTERS-PIVOVARNA LAŠKO, pren. Liga prvakov v nogometu: OLYMPIAKOS-PORTO, posnetek Sever, amer. film
06.00 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.45 22.40 23.15 00.10 00.45 01.15 3.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Pop'n'roll Umor, je napisala Brata, nan. Varuška, nan. Cosby, nad. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Izgubljena vera, amer. film Newyorška policija, nan. Cybill, nan. Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Čakajoča, amer. film 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO 10.05 840. VTV MAGAZIN, pono. 10.25 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 NAŠA ZGODBA, dokumentami film o skupini FOXY TEENS 11.20 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV, oddaja LOKATV, Škofja Loka 11.50 TVIZLOŽBA 11.55 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: 1.
del risanega filma 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VEČERNI KLEPET; Gost: JANEZ ŠMID, dr. med., zdravnik s Planine pri Sevnici 20.45 VIDEO TOP, oddaja z glasbenimi videospoti 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI
nrima ^fltbk. KRAČA PREKAJENA 1KG pnmd	mhka pn« rpi a 7iTn 1
Cash&Carry -?
469 SIT MERLOT VIPAVA 1L	259 SIT
MOKAPOS. BELAŽITO 1KG 85 SIT COCKTA 1,5L PVC	125 SIT
MARGARINA NAM. 250g 99 SIT MAJONEZA HELLMANS 630g 458 SIT
^O^ Cash&Corrv Gorica vr Velenje
28. oktobra 1999
MODRO@
m KRONIKA
W (as 15
Z rezultati prvih devetih mescev na PU Celje niso povsem zadovoljni
Slabsa raziskanost kaznivih dejanj
V	ponedeljek, 25. oktobra, so na Policijski upravi Celje pred-stavili devetmesečne rezultate dela. Direktor uprave Celje Dušan Mohorko je podčrtal, da z rezultati kljub temu, da imajo boljše pokazatelje kot je poprečje v Sloveniji, niso za-dovoljni. Zato je pričakovati, da bodo v prihodnje na nekate-rih področjih opravili posebne aktivnosti, da te rezultate iz-boljšajo.
V	Sloveniji število kaznivih dejanj na področju kriminali-tete narašča, na območju Poli-cijske uprave Celje pa so sicer zabeležili za 2 odstotka manj tovrstnih kaznivih dejanj kot lani v enakem času in sicer
3.317, a se s temi rezultati ne gre hvaliti, pravijo na upravi, saj se ne ve, koliko pa je tistega, še neodkritega.
Slabša raziskanost kaznivih dejanj
V primerjavi z lanskim letom so raziskali 10 odstotkov manj kaznivih dejanj, nekaj čez 61 odstotkov, kar je v Slovenskem merilu, kjer je raziskanost 47 odstotna, relativno dobro, a v Celju s tem niso zadovoljni.
Najbolj občuten je padec po-slovnih goljufij na področju tr-govanja z vrednostnimi papiiji (akvizitersko trgovanje), ki so bile lani in predlani pravi "hit".
"Zdaj, ko večina delnic, ki jih
Najboljši policisti z območja Policijske uprave Celje. Skraj-no desno, Slavko Šmigoc, vodja policijskega okoliša na
območju Mozirja.
i Najboljši pollcistl
/V;i Prvlifticti ttnram ( Ii. > t
Na Policijski upravi Celje so razglasili rezitltate akcije za iz-bor najboljšega policista na območju te uprave.
Na področju preventivnega dela so kot najboljšega nagra-dili Janeza Goričana iz policijske postaje Vojiiik, drugi je Slav-ko Šmigoc iz postaje Moziije, tretji pa Marjan Jelenko, vod-ja policijskega okoliša na področju Zreč. Na področju klasičnega policijskega dela so za najboljšega izbrali Rajka Kozmela, kriminalista Urada kriminalistične službe Policij-ske uprave Celje, kot drugega Ervina Poljšaka in tretjega Iva-na Drnača, oba sta kriminalista na Policijski postaji Celje.
ljudje posedujejo, kotira na bor-zi, je večji pregled nad dogaja-njem, pa tudi ljudje so spozna-li, da je bolj varno trgovati s temi papirji preko borzno-posredniških hiš, kot preko ak-viziterjcv," pravi Janko Napo-tnik, ki v upravi "bdi" nad gospodarskim kriminalom. "Je pa v porastu tako imenovana računalniška kriminaliteta, pi-ratstvo in vdori v osebne računalnike...", dodaja.
Sicer pa med kaznivimi deja-nji, ki so v porastu, najbolj izsto-pajo tatvine, ropi, ponarejanje denarja in zatajitve, med posa-
meznimi policijskimi postaja-mi pa pri splošni kriminaliteti največji porast beležijo na območju Policijske postaje Ve-lenje.
Več kršitev javnega reda in miru
7 odstotkov več je bilo kršitev javnega red in miru, kjer pa Po-licijska postaja Velenje ne iz-stopa, tako so lani in letos v istem obdobju zabeležili pri-bližno enako število kršitev, 950, najbolj pa se je število kršitev v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo na območju Policij-
Ribe je moril amoniak
Na Uradu kriminalistične službe PU Celje, kjer se ukvar-jajo tudi z iskanjem vzrokov in povzročitelja pogina rib v reki Paki, do katerega je prišlo 15. septembra letos, so poveda-Ii, da su dosedanje preiskave vzorcev pokazale, da je bila kri-tičnega dne povečana vsebnost amoniaka v vodi, v delu do Centralne čistilne naprave Šaleške doline, medtem ko nad njo tega pojava ni bilo zaznati.
Zaenkrat še ugotavljajo, od kod je v reko prišel amoniak, ne izključujejo možnosti, da je nevarne snovi na območju čistilne naprave odložil tudi kdo tretji. Obenem pa so pouda-rili, da kritičnega dne pogoji za živelj v Paki niso bili ideal-ni, reka je bila tistikrat v 3. kakovostnem razredu, skoraj na meji, ki še omogoča življenje.
ske postaje Moziije, za 35 od-stotkov. Največji porast so zabe-ležili na območju Policijske po-staje Celje in sicer za 28 odstotkov.
Največ prekrškov s področja Zakona o kršitvah javnega reda in miru ter Zakona o orožju se je zgodilo na območju Policijske postaje Celje, največ kršitev Za-kona o tujcih ter Zakona o ma-milih pa na območju Policij-ske postaje Velenje.
Največ, kar 15 odstotkov vseh kršitev, se je zgodilo ob sobotah, glede na čas pa med 20. in 24. uro.
Ceste na Celjskem vzele 30 življenj
V	devetih mesecih letošnjega leta se je zgodilo za 2 odstotka prometnih nesreč več kot lani v istem obdobju (3.803 letos, 3.736 lani). Največji porast je zaznan na območju Policijske postaje Žalec, za 11 odstotkov.
V	tem času se je v Sloveniji zgodilo za 13 odstotkov več
prometnih nesreč s smrtnim iz-idom kot lani v istem obdobju, na območju Policijske postaje Celje pa imajo za 24 odstotkov manj smrtnih žrtev v prometu kot lani v tem času, 24. A če pa pogledamo na 20. oktober je to število že popolnoma enako kot lani tak čas, 30 smrtnih žrtev so letos že terjale ceste na Celj-skem.
"Se pa spreminja na bolje. V desetih letih so ceste na Celj-skem v poprečju letno terjale 70 življenj, zadnja leta pa se to število znižuje, lani je bilo smrt-nih žrtev v prometu že manj kot 40. Gotovo je k temu pripo-mogla izgradnja avtoceste," pa pravi direktor Policijske uprave Celje Dušan Mohorko.
Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, zaradi česar je po oce-ni policistov umrlo 13 oseb, na drugem mestu je izsiljevanje prednosti, posledica pa 7 mrt-vih.
■ Milena Krstič - Planinc
Janko Napotnik (levo) je povedal, da letos ni zaznati toliko poslovnih goljufij kot leta pred tem, Aleksander Jevšek pa je spregovoril o preiskavi požara v skladišču hmelja.
Sempeter: samovžig all požig?
Načelnik Urada kriminalistične shižbe Policijske upra-ve Celje Aleksander Jevšek (kmalu naj. bi odšel za direk-torja Policijske uprave Murska Sobota, na njegovo mesto pa prihaja Robert Mravljak, nekdanji komandir PP Vele-nje, zdaj vodja oddelka za organiziran kriminal na PU Celje) je v zvezi z ugotavljanjem vzroka požara v skladišču hmelja v Šempetru povedai, da so z metodo seiekcije iz-ključili večino tehničnih vzrokov, ki bi lahko povzročili požar, ki je izbruhnil 4. oktobra in uničii okoii 400 ton hmelja, več traktoijev in druge kmetijske mehanizacije ter povzročil za okoli 200 milyonov tolarjev gmotne škode.
"Sumimo, da gre za požig, nismo pa izključili samovžig. To možnost raziskujemo v sodelovanju s tujimi strokovnjaki, predvsem ameriškimi, ki imajo s tovrstnimi zadevami veli-ko več izkušenj kot mi. Pri nas primerov požarov v sušilni-cah hmelja ni veliko, v Ameriki pa so imeli v podobnih okoliščinah'tak požar septembra. Primer še raziskujemo, zbi-ramo obvestila, zlasti med tistimi, ki so delali v skladišču hmelja in tistimi, ki so v poslovnih odnosih s podjetjem," je povedal Jevšek.

V križišču v pešce
V	ponedeljek, 25. oktobra, se je ob 15.43 v križišču Foitove, Ceste talcev in Partizanske ceste v Velenju zgodila prometna ne-sreča s hujšimi posledicami.
23-letni Gorazd P. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Foi-tovi, iz smeri Šaleške ceste. V trenutku, ko je zapeljal v semafo-rizirano križišče - na semafoiju naj bi se že prižgala rumena in nato rdeča luč - sta cesto iz njegove desne strani, na drugi strani križišča, prečkala pešca na roleijih, 29-letni Romeo Š. in 16-letna M.K., za njima pa še peška 45-letna Vladimira K, vsi trije so doma v Ve-lenju.
Voznik je kljub zaviranju zadel vse tri, v nesreči se je Romeo Š. hudo poškodoval, medtem ko sta bili M.K. in Vladimira K. lažje ranjeni.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti prosijo morebitne očividce, da se oglasijo na PP Velenje ali pokličejo na številko 113.
Vztrajni vlomilci
Od ponedeljka do srede, med 18. in 20. oktobrom, je bilo v Ve-lenju vlomljeno v tri osebne avtomobile: na Šaleški je iz avtomo-bila Suzane V. "izginil" avtoradio, s Ceste III so iz avtomobila iz-ginili osebni dokumenti in zadnja polica z zvočniki, last Gabi U., na Cankarjevi pa lastnik avtomobila Fikret H., pogreša ojačeva-lec.
V	noči na četrtek, 21. oktobra, je neznanec na Stantetovi cesti v Velenju iz osebnega avtomobila Seat Ibiza, last Romana Š., de-montiral in odnesel avtoradiokasetofon vreden okoli 25.000 tolar-jev. V noči na nedeljo, 24. oktobra, pa je neznanec na območju Ve-lenja vlomil v tri osebne avtomobile jugo. Vlomilec je bil tokrat skromen. Všeč so mu bili samo štirje plišasti medvedki, vseeno pa
je z vlamljanjem vsem trem lastnikom povzročil materialno škodo.
Tudi jeklenke kradejo, mar ne?
V	noči iz torka na sredo 20. oktobra, je neznanec vlomil v pri-ročno skladišče trgovine Era Prehrana na Stantetovi cesti v Vele-nju. Iz skladišča je odnesel 15 deset kilogramskih jeklenk z gospo-dinjskim plinom vrednih 125.370 tolaijev.
"Risanje" po avtomobilih
V	torek, 19. oktobra, med 18. in 23. uro, je neznanec pred Do-mom učencev na Efenkovi v Velenju poškodoval osebni avto Saxo, last Viktorja K. in ga oškodoval za okoli 60.000 tolaijev.
Na Šmarški cesti v Velenju pa se je neznanec z ostrim predme-tom lotil vozila Pontiac transsporter. Lastniku, Robertu D., je povzročil za kar 250.000 tolaijev škode.
Zagorela "katrca"
V	petek, 22. oktobra, ob 13.15, je v križišču Tomšičeve in Efen-kove v Velenju zagorel osebni avto R-4. Ogenj, v katerem je zgo-rel sprednji del vozila, so pogasili gasilci.
"Oplenil" neregistriran tovornjak
43-letni S.N. je osumuljen, da je v soboto, 23. oktobra, v kamno-lomu v Gorenju z neregistriranega tovornega avtomobila znam-ke Mann demontiral vmesni menjalnik, vodni hladilnik, sprednji in zadnji diferencial z zavornimi cilindri in pet platišč s pnevma-tikami. Z dejanjem je Jožefa R. oškodoval za okoli 500.000 tolar-jev.
Ne gre zaupati vsakomur!
Da ne gre zaupati vsakomur, ki ti kaj ponudi, se je prepričal Rado K. iz okolice Žalca. V Salamonovem oglasniku je zasledil oglas,
s katerim je naročnik ponujal osebne avtomobile višjega cenovne-ga razreda. Poklical je na objavljeno številko mobilnega telefona in se dogovoril za nakup skoraj novega vozila. Kmalu sta se pri njem oglasila dva mladeniča, s katerima je podpisal pogodbo o naku-pu in poravnal akontacijo za pokritje stroškov.
Ker se je dobava vozila zavlekla, se je Rado K po telefonu za-nimal, kaj je z vozilom. Prodajalec je nekajkrat tarnal o težavah, kmalu pa ga nesojeni kupec niti po telefonu ni mogel več prikli-cati. Postalo mu je jasno, da niti avtomobila, kaj šele akontacije v višini nekaj več kot 80.000 tolaijev, ne bo videl.
Požar na gospodarskem poslopju
Nekaj minut čez polnoč, je v nedeljo, 24. oktobra, zagorelo na go-spodarskem poslopju last Angele O. iz Kasaz. V požaru, ki so ga ga-sili gasilci iz bližnje in daljne okolice, je zgorelo ostrešje gospodar-skega poslopja, pod njim pa okoli 15 ton sena, poškodovani so bili kmetijski stroji in dva elektro motoija. Policisti in kriminalisti so ugo-tovili, da je do požara prišlo zaradi samovžiga sena. Gmotna škoda, ki jo je povzročil požar, je ocenjena na 5.000.000 tolaijev.
Nabral si je orodja
Med 19. in 20. oktobrom je neznanec vlomil v delovno barako gradbišča ceste Prebold - Trbovlje, v Marija Reki. Odnesel je vr-talni stroj in ročno krožno žago, oboje znamke Iskra. Podjetje Iiez d.o.o. je oškodoval za okoli 45.000 tolaijev.
Odnesel registrsko tablico
V	četrtek, 21. oktobra, popoldan, je neznanec na parkirnem prostoru na Čopovi v Žalcu z neznanim predmetom po celi levi strani poškodoval osebni avto Honda Prelude, odnesel pa je tudi registrsko tablico CE DENY-1. Dejan M. je oškodovan za okoli 100.000 tolaijev.
Odšel z mobitelom in denarnico
V	petek, 22. oktobra, med 13.55 in 14.05 uro, je neznanec prišel v odklenjeno stanovanjsko hišo last Mojce G. na Bregu pri Polze-li. Iz predprostora je iz ženske torbice vzel mobitel Ericson in de-narnico. Mojca G. je oškodovana za 70.000 tolaijev.
16 NjIŠ CAS
ŠPORT IN REKREACIJA
28. oktobra 1999
Publikum - Rudar 0 : 0
Se naprej dobro v gosteh
Jadran Sepič • Esotech 3:5 (2:2)
Novo zmaga v gosteh
Nogometaši Ešotecha so na sedmem gostovanju znova zmaga-li in tako uspešno nadaljevali lepo bero točk na tujih igriščih. Proti ekipi Jadran Sepić v Krvavem potoku so zaigrali zelo dobro in spretno izkoristili vse slabosti domačinov. Dosegli so tudi 5 za-detkov, kar je letos največ.
Z zadetkom Vedenika po gneči v domačem kazenskem prosto-ru so povedli že v 5. minuti, vendar so gostitelji že čez dve minuti izenačili. Obe moštvi sta igrali odprto in si priigrali kopico priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Šmarčani so drugič pove-dli v 32. minuti, ko je Bauman dobro izvedel enajstmetrovko, vod-stvo pa spet ni trajalo dolgo, saj so domači izenačili v 32. minuti, 2:2 pa je bil tudi izid prvega polčasa.
V začetku drugega polčasa so imeli igralci Esotecha pobudo, znova pa jih je pestila stara bolezen - neučinkovitost. Vseeno je Dragič v 58. minuti zagotovil vodstvo s 3:2, a že pet minut kasneje so domači še tretjič izenačili. Šmarčani so stvari na pravo mesto postavili v zadnjih 15 minutah. Najprej se je med strelc'e za vodstvo s 4:3 vpisal Mujakovič, v 85. minuti pa je piko na i s svojim drugim zadetkom na tekmi postavil Dragič in moštvu zagotovil nove tri točke. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostoval Sentjur, tekmo pa bodo začeli že ob 13.30.
■ Janko Goričnik
Prva SNL, 11. krog:
Publikum - Rudar 0 : 0
Rudar: Lalič, Jeseničnik (Križanič), Oblak, Balagič, Zemljič, Granič, Šumnik (Vogrič), Golob, Jermaniš, Gajser, Vidoievič. Druga SNL, 12. krog:
Jadran Šepič - Esotech 3 : 5(2:2)
Esotech:	Kališek
(Centrih), Mernik, Omeragič, Vedenik, Purg, Repovž, Zlodej	(Mujakovič),
Borštnar, Cugmas, Bauman (Sprečakovič), Dragič.
Strelci: 0:1- Vedenik (5), 1:1- Koradin (7), 1:2-Bauman (32, 11 m), 2 : 2 -Velkovski (39), 2:3- Dragič (58), 3:3- Koradin (63), 3 :4 - Mujakovič (79), 3:5-Dragič (85). Tretja SNL, 11. krog:
Usnjar - Laško 1:1 (0 : 0)
Usnjar: Čanič, Oblak, Softič, Čepelnik, Kotnik, Mir, Fenko, Keršič (Markus), Pudgar (Šabanovič), Švarc, Podgoršek.
Strelca: 0:1- Kocjančič (68), 1:1- Markus (90). Prva SRL • moški, 4. krog:
Slovan - Gorenje 20 : 27 (11:14)
Gorenje: Dubonossov, Tamše 6, Astafei 4, Kavaš 5, Gajšek, Plaskan 5, M. Oštir,
B. Oštir 1, Sovič 2, Rozman 1, Gavriloski 2.
Prva SRL - moški, 6. krog:
Hoteli Morje Portorož -Gorenje 19:20(9:10)
Gorenje, Mrkonjič, Tamše 3, Astafei 1, Gajšek, Kavaš 1, Fricelj, Plaskan 1, M. Oštir 4, B. Oštir, Sovič 3, Štefanič, Lainšček, Rozman 7, Povh, Dubonossov,	Zajc,
Gavriloski.
Prva SRL - ženske, 6. krog:
Vegrad • Robit Olimpija 12:29 (8:14)
Vegrad: Lakič, Koren, Jukič 1, Dešman 1, Perše, Rodič, Nojinovič 3, Krajnc, Notersberg 1, Stevanovič 1, Raukovič 5, Grudnik. Drutja D0L, 4. krog:
Soštanj Topolšica Kovinar Kočevje 3 : 0
Šoštanj	Topolšica:
Mihalinec, Zulič, Pavič, Buijak, D. Sevčnikar, S. Sevčnikar, Brišnik, Kugovnič, Duplišak, Sovinek, Hriberšek.
Kosarka, osmina pokala:
Elektra - Loka kava 57:86 (36:40)
Elektra: brinovšek 2, Kovačevič, Rupreht, Rizman, Nuhanovič, Božič 22, Maličevič, Vugdalič 11, Goršek 2, Zupanc 4, Milič 14, Črešnik.
Usnjar - TIM Laško 1:1
Marcus v zadnjih trenutkih
			
Tak		222	
Elektra Soštanj: Loka kava 57:86 (36:40)
Izpadli iz pokala Slovenije
V	osmini finala slovenskega pokala so košarkarji Elektre v domači dvorani igrali proti ekipi lige Kolinska Loka kavi.
V	prvem delu niso mogli zaustaviti razpoloženega Ivanoviča, na katerem so se v obrambi zamenjali kar štirje
igralci, vendar je kljub temu do odmora dosegel 17 točk, v drugem delu pa je komaj kaj stopil na parket. Poleg njega je domači obrambi pod košem velike težave povzročal še Bošnjak, ki je izkoristil fizično premoč nad Elektrinimi centri.
Hoteli Morje Portoroi - Gorenje 19:20
V soboto šaleško -koroški derbi
Rokometaši velenjskega Gorenja so se tudi z gostovanja v Izoli vrnili z zmago. Resda je bila z najmanjšo razliko, pomembnejše je, da je bila četrta zapored. To je gotovo obetavna napoved za soboto (19.00), ko bodo gostili sloven-jgraški Prevent, moštvo, ki je skupaj s Prulami največji kandidat za drugo mesto. Pred moško tekmo bodo rokometašice Vegrada gostile—Začetek ob 17.00. Pomlajena ekipa Gorenja se v novem prvenstvu doslej dobro drži. Zadovoljen je tudi trener Miro Požun: "Res je. Zelo dobro se držimo in zelo sem zadovoljen s prvi-mi šestimi krogi. Začeli smo s porazom, nadaljevali z neod-ločenim izidom, nato pa štirikrat zapored zmagali, pri tem pa je pomembno, da smo kar štirikrat gostovali. Res pa je tudi, da smo doslej igrali le z eno ekipo takoimenovane "velike četverke." To je bilo Trebnje, zdaj nas čakajo še Prevent že to soboto, nato Pivovarna Laško in Prule, gosto-vali bomo še v Ribnici in za konec doma igrali z Jadranom iz Kozine. Težji del prvenstva je torej še pred nami."
Vratar Doubonossov lahko z dobrimi obrambami "potegne" soigralce (vos)
S štirih gostovanj ste prinesli pet točk, kar je gotovo lep uspeh. Tesno ste zmagali tudi v minulem krogu s Portorožem.
"S te tekme smo točke načrtovali, vendar smo igrali slabše od naših sposobnosti. Vodili smo ves prvi polčas, v drugem povedli celo za pet, po dveh izključitvah na naši strani pa so domačini razliko zmanjšali. To jim je dalo krila, zaigrali so ostro in fanatično borbeno in rezultat pred koncem celo izenačili. Tokrat nam je bila naklonjena tudi sreča, saj smo zmagoviti gol dosegli v zadnji sekundi in v precej "čudni" tekmi zasluženo zmagali."
V soboto boste v Velenju gostili naslednjega iz velike četverice, kot ste dejali. To bo koroško - šaleški derbi, kaj pričakujete?
"Prevent je bil že lani drugi klub v prvenstvu. Letos se je še okrepil z romunskim vrataijem in odličnim zunanjim igral-cem Simonovičem, na katerega smo "štartali" tudi mi. Torej je letos še močnejši, imel pa je doslej neugoden razpored, saj je že igral z vsemi najmočnejšimi. tekma v Rdeči dvorani bo za oboje zelo pomembna. prepričan sem, da je s pretek-lim krogom rokomet pri nas precej pridobil, mislim na der-bija v Slovenj Gradcu in posebej v Ljubljani. Dvorani sta bili polni in nekaj takega pričakujem tudi v soboto v Velenju. Prvič zato, ker imajo Slovenjgradčani močno pod-poro navijačev, in drugič zato, ker pričakujem tudi pomoč naših navijačev. Računam na kakovostno sojenje celjskih sodnikov in naj zmaga boljši. Brez dvoma bomo mi dali vse od sebe, potrudili se bomo na vso moč. Ker je Prevent zelo dobra ekipa, seveda pričakujem izredno zanimivo tekmo, v kateri bodo uživali tudi gledalci," je povedal trener Gorenja Miro Požun.	■ vos
Andrej Božič - igralec Elektre: "Prvoligaši so fizično močnejši pod košem, kjer smo izgubili tekmo, drugače nismo igrali tako slabo. Razlika je večja, ker so na koncu dobili priložnost tudi mlajši, ki drugače ne igrajo toliko. Če bomo tudi naprej igrali tako dobro, bomo več zmagovali."
Uroš Ivanovič - igralec Loke kave: "Tekmo smo lepo izkoris-tili za pripravo na Slovana. V prvem polčasu smo igrali slabše.
predvsem v obrambi, v drugem pa prejeli samo 21 točk in to je odločilo, da smo zmagali s tako veliko razliko."
Kadeti so v soboto doma premagali Branik z 92:61, mladinci pa so v nedeljo tudi doma v zelo zanimivi in bor-beni tekmi za točko (75:76) izgubili proti vrstnikom Pivovarne Laško.
■ Tjaša Rehar
Šaleško-celjski derbi ni dal zmagovalca. Tekma se je končala z najmanj popularnim izidom, gledalci namreč niso videli nobene-ga zadetka. Prav zato z igro niso bili zadovoljni, zadovoljen pa je bil velenjski trener Brane Oblak, kajti točki v gosteh ne gre gle-dati v zobe.
Bila je tudi obliž, resda skromen, za poraz v prejšnjem krogu z SCT ob Jezeru z Olimpijo, ki je v nedeljo dobila petico v svojo mrežo. Korotan jo je za Bežigradom prema-gal kar s 5:1. Svoje navijače je gotovo malce razočaral tudi Maribor, ki je izgubil drugo točko v tem prvenstvu, tokrat v svojem Ljudskem vrtu s Primorjem. Sicer pa je bil 11. krog krog gostujočih ekip, saj je Mura sla-vila v Beltincih (3:0), Dravograd v Domžalah 4:2), edino domačo zmago si je priigrala HIT Gorica proti Pohoiju (5:0).
Trener Brane Oblak ima pripombe, vsekakor upravičene, na svojo prvo vrsto, kajti napadalci že na dveh tek-mah niso zadeli. V celju je resda zaradi reprezentančnih obveznosti manjkal Klemen Lavrič, vendar to ne more biti izgovor za neučinkovito igro, saj se tudi ta igralec doslej še ni potrdil kot pravi	Brane Oblak:
strelgc. Zaradi njegove mladosti je pred njim še Iepa bodočnost.
"Ce ne dosežeš zadetka, se pogosto zgodi, da to uspe nasprotni-ku, in tega se bojim. Ce ne bomo dali zadetka še proti Dravogradu, kjer pričakujem zmago, potem je naša prva linija vprašljiva. Dravograjčani so po kakovosti slabši od nas, vendar bo prav goto-vo njihovo glavno orožje velika borbenost. Torej bomo tudi mi morali igrati nadvse zavzeto, s čimer bi nadaljevali uspešne igre v
gosteh. Morebitna zmaga v Dravogradu bi verjetno privabila veliko gledalcev ob naše igrišče v naslednjem krogu, ko bomo gostili Mariborčane," je dejal pred nedelj-skim gostovanjem v Dravogradu velenjski trener Branko Oblak.
V moštvu spet ne bo Damjana Gajserja. V Celju je dobil rumeni karton, ker mu je to četrti, bo moral eno tekmo počivati. Ta kar-ton je bil po oceni Velenjčanov krivičen, saj je domači igralec Gajserja udaril v nogo, sodnik Govedarevič pa je to ocenil kot pretvarjanje. Po vsej verjetnosti se bo vrnil Niko Podvinski, ki zaradi poškodbe na tekmi z Olimpijo v Celju ni igral, ta teden pa je že tre-niral.	■ vos
"Kajje z mojo prvo linijo?"
Sobotna tekma tekma med "usnjarji" in "timovci" je navdušiii približno sto gledalcev. Večina tistih, ki so si prejšnji dan ogledali prvoligaško tekmo v Celju med Rudarji in Publikumom, in prišli tudi v Soštanj, so celo menili, da je šoštanjska bila precej boljša.
Nismo videli tekme v Celju, je pa resnično bila igra v Soštanju za tret-jeligaške razmera na dokaj visoki ravni. Gostje so prišli v Soštanj kot fa-voriti, saj so novo prvenstvo začeli zelo okrepljeni, domači pa imajo po-mlajeno moštvo. Zaradi nevarnih strelov napadalcev sta bila oba vratar-ja, Usnjarjev Feruz Čanič in Laščan Danilo Bantan, med najbolj hvalje-nimi, saj sta najzaslužnejša, da so gledalci videli samo dva zadetka. Ce bi bili domači ostali brez točk, kar bi bilo nazasluženo, bi bil goto-vo največji tragični junak tekme Zoran Keršič. Dvakrat se je znašel iz oči v oči z gostujočim vratarjem, a mu je zmagalo zbranosti, to pa je imel Laščan in obakrat preprečil žogi pot v mrežo. Sam je bil pred vratarjem Laščanov tudi Smarčan v dresu Usnjarja Marko Podgoršek, a je tudi njegovo žogo Bantan ukrotil. Močne udarce dlani gledalcev pa je za nekaj sijaj-nih refleksov "pobral" tudi Čanič.Telesno močnejši gostje so v prvi polovici drugega dela igre izve-dli enega nevarnih napadov. Gostujoči igralec Denis Kocijančič, ki ga je trener Zdravko Martun z boka prestavil v konico, se je znašel v stoodstotnem položaju, streljal z nekaj metrov, toda Čanič je sijajno reagiral in žogo odbil v kot. Po udarcu z leve je Kocijančič popravil zamujeno v prejšnjem na-	Zoran Markus
padu. Skočil je najvišje in žogo mimo nemočnega Čaniča poslal v
njegov spodnji kot. Zmaga gostov ne bi bila zaslužena, toda domači no-gometaši s trenerjev Francem Oblakom so videli, da morajo po tem vod-stvu zaigrati na vse ali nič.
Niso imeli več kaj izgubiti, lahko so samo še dobili. Kot se na nogo-metnih tekmah v zadnjem času vse bolj dogaja, se je zgodilo tudi v sobo-to v Soštanju. Prepričani, da si poraza ne zaslužijo, so še vneteje napadli in uspeli. V 86. minuti je Oblak na igrišče poslal svežo moč - Andreja Markusa. Trener je imel nos, pa tudi Markus. Šoštanjčani so izvedli za-dnji napad, dobili prekršek na levi strani, pred gostujočim vratarjem je bila gneča kot na tržnici, Markus pa na pravem mestu. Visoko je skočil in z lok udarcem poslal žogo pod prečko. Zaslužena izenačitev in veselje v domačem moštvu, v gostujočem pa jeza predvsem na njihovega vratarja, ker je stal za kakšen meter preveč zunaj svojih vrat.	B vos
28. oktobra 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
NilŠ vjls 17
Šahovske novice
Dve lepi zmagi
V	soboto so šahisti ŠŠD Velenje zelo uspešno zaigrali v 2. in 3. krogu 2. slovenske lige -vzhod. Gostovali so v Zagorju in najprej premagali domačine s 5,5:0,5, nato pa so v 3. krogu s 4,5 : 1,5 premagali še Trbovlje. V 4. in 5. krogu naslednjo soboto jih v Celju čakata dva težka nasprotnika Sevnica in Celje.
Igrali so: Drago Kristan (1, 0,5), Milan Matko (1, 0), Miian Goršek (1, 1), Radiša Rajkovič (1, 1), Andrej Novak (0,5,1) in Sašo Brusnjak (1,1).
Dviganje uteži
Novi prostori TAK Rudar
Clani Težkoatletskega kluba Rudar so vendarle dobi-li večje prostore za trening, ki so primerni tudi za izvedbo manjših tekmovanj. Ti so na starem jašku v pritličju in v bližini muzeja premogov-ništva. Za to zelo pomembno pridobitev so člani kluba Premogovniku zelo hvaležni.
V	svoje vrste vabijo kandi-date od 15 let starosti naprej, trener Peter Kolenc in vadite-lja jim bodo dali potrebne napotke za pravilno delo, novince pa bo do prostorov usmeril vratar na jašku Škale.
Atletika
Pozničevi mali maraton
Na 4. Ijubljanskem maratonu je v nedeljo nastopilo 1927 tekačic in tekačev, ki so tekli na 7,21 in 42 kilometrov dolgih progah. Pri članicah je v malem maratonu na 21 kilometrov še drugič zmagala Velenjčanka Slavica Poznič, ki je prvo zasledovalko premagala za minuto in pol, drugo pa za dobre tri. V teku srednješolcev na 7 kilometrov se je z 8. mestom izkazal Boris Vogrinec.
Klasični maraton na 42 kilometrov je dobil Etiopijec Wolly Jarra, ki pa rekorda proge ni izboljšal.
Alpsko smučanje
Vajdič v svetovnem pokalu
Mladi velenjski smučar Bernard Vajdič je trenutno še mladinec in s tem najmlajši član slovenske B reprezentance v alpskem smučanju, v tem pripravljalnem obdobju pa je izjemno napredoval. Veliko je treniral z najboljšimi slovenskimi smučarji iz A reprezentance, posebej hitre discipline, najmanj slalom, rezultat vsega tega pa so odlični dosežki v veleslalomu. Na merjenju časov v avstrijskem Hintertuxu si je minuli petek med vsemi najboljšimi slovenskimi smučaiji izboril nastop na prvi tekmi novega svetovnega pokala v veleslalomu, ognjeni krst med naj-boljšimi udeleženci belega cirkusa pa bo doživel v nedeljo, 31. oktobra, v Franciji.
LK Mozirje
Neuradna svetovna rekorda
Na 7. državnem prvenstvu v disciplinah "flight" (streljanje v daljavo) in "clout" (streljanje na tarčo) so člani mozirskega lokostrelskega kluba dosegli 2 neuradna svetovna in kar 8 absolutnih državnih rekordov.
Pri članicah je Bernarda Perhač Zemljak postavila neuradni svetovni rekord na 165 metrov, saj je dosegla 174 krogov od 180 možnih, poleg tega pa še tri državne rekorde v streljanju v daljavo - 334,82, 432,92 in 464,29 metra. Neuradni svetovni rekord je postavil tudi Dušan Perhač na 185 metrov, od 180 možnih pa je dosegel 171 krogov. Njegovi so tudi trije državni rekordi v streljanju v daljavo - 467,07,553,65 in 576,90 metra, kar je absolutno najboljša daljava državnih prvenstev.
Roman Karničnik je bil trikrat tretji in enkrat četrti, pri veteranih je bil Miran Borštner dvakrat prvi in dvakrat drugi, pri mlajših deklicah je bila Janja Perhač dvakrat prva in enkrat druga, pri mlajših dečkih pa Primož Perhač dvakrat prvi in enkrat drugi.
9. medobčinska liga Škale 99
Zmagovalec je KMN Fori Škale
V Skalah so sklenili 9. medobčinsko ligo malega nogometa. Zmagovalec 1. lige je KMN Fori Škale, ki ima le točko prednosti pred drugouvrščeno ekipo Pološport Škale Zlatorog, pred tretjim Kamnoseštvom Kozjak pa šest. Najboljši strelec v tej ligi je s 24 za-detki Matjaž Hirnšek iz ekipe Kamnoseštvo Kozjak, naslednji najučinkovitejši je za nji zaostal za 9 golov.
Prvak 2. lige je ekipa Liverpool, ki je osvojila enako število točk kot drugi NK Vigo Herbi, ki je bil slabši v medsebojnih srečanjih, odločilna zadnja tekma sc jc končala neodločcno, pet točk za obema pa je na tretjem mestu ekipa Smogovci Čub. Kar 27 golov je dosegel Davor Jeseničnik iz ekipe Okrepčevalnica Mastig in za 8 prehitel najbližjega zasledovalca. Iz 1. lige je izpadla ekipa Muške-tirji Cigrad, vanjo se je uvrstil prvak 2. lige Liverpool, v kvalifikacij-ski tekmi za nastop v 1. ligi pa je predzadnja ekipa iz te lige Kalimero s 6:1 premagala drugouvrščeno ekipo druge lige NK Vigo Herbi.
Izidi 18. in zadnjega kroga -1. liga: Mušketirji Cigler-KMN Cirkovce 2:1, Mins Nol-KMN Bambino 3:0 b.b., KMN Fori Skale-Kamnoseštvo Kozjak 4:2, Texas KK Zbičajnik-Pološport Zlatorog Škale 1:4, Kalimero-Mušketirji Cigrad 4:3; končni vrstni red: 1. KMN Fori Škale 39 (42:24), 2. Pološport Zlatorog Škale 38 (60:24), 3. Kamnoseštvo Kozjak 33 (62:33), 4. Mušketirji Cigler 28 (38:56), 5. Texas KK Zb ičajn ik 28 (52:45), 6. KMN Cirkovce 22 (28:31), 7. KMN Bambino 24 (-2,42:46), 8. Mins Nol 20 (31:40), 9. Kalimero 14 (26:51), 10. Mušketirji Cigrad 9 (24:52). 2. liga: Skaza Trans-Flamengo 0:3 b.b., Konovo-Zavodnje 1:1, Okrepčevalnica Mastig-Smogovci Čub 13:7, Panterji-Veplas 0:4, Liverpool-NK Vigo Herbi 2:2; končni vrstni red: 1. Liverpool 41 (64:28), 2. NK Vigo Herbi 41 (57:20), 3. Smogovci Čub 36 (59:38), 4. Okrepčeval-nica Mastig 35 (62:44), 5. Flamengo 33 (40:27), 6. Veplas 31 (36:29), 7. Zavodnje 12 (22:50), 8. Panterji 12 (-2, 38:67), 9. Konovo (7 (16:58), 10. SkazaTrans9(-8,22:54).	■
Prvak KMN Fori ŠKale je nastopal v postavi (niso vsi na sliki): kapetan Jože Lemež, Aleš Rednjak, Matjaž Vrhovnik, Mitja Mastnak, Dominik 6rebenšek, Božo Skledar, Peter Andrič, Tomaž Kostanjšek, Peter Grm, vratarja Miran Klemenc in Bojan Žižek ter trener Faik Koca
Moto veterani Šoštanj
Zaljubljenci v častitljive lepotce
Katanec jih je razveselil
V Velenju in na Prevaljahje bii od petka do torka kvalifikacijski turnir kadetskih reprezen-tanc Belgije, Danske in Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu leta 2000. V prvi tekmi (v petek v Veienju) so Danci premagali slovenske sovrstnike s 3 : 2, v drugi (v nedeljo) na Prevaljah pa Belgijce z 2 : 0 in si zagotovili nastop na EP. V torek so Slovenci v tekmi, kije odločala le o drugem mestu, ne pa več o uvrstitvi, po izvrstni igri premagali Beigijo kar s 5 : 1. Petkovo tekmo sije ogledal tudi Srečko Katanec, selektor najboljše slovenske izbrane vrste. Med odmorom je v imenu NZS podelil značko nogometaša Rudarjevemu naraščaju, ki
je uspešno opravil prve nogometne korake (testiranja).
Foto: vos
Ni dolgo tega, ko so po središču Šoštanja zapeljali je-kleni konjički častitljivih sta-rosti, se ustavili na slavnosti pred občinsko zgradbo, zape-ljali proti letališču v Lajšah, kjer so vzbujali začudenje in skomine mlajšim občudoval-cem, njihovi lastniki v nekda-nji opremi pa so obujali spo-mine ne lepe, stare čase. Se po-govarjali o skrbi zanje, veselo družili in se podkrepili z okus-nim golažem.
Glavni "krivec" za vse to je Vili Pečovnik, le kdo drugi bi lahko bil. Vili, ki je svoj prvi motor vozil že leta 1959, bil v letih 1996 in 97 pobudnik za ustanovitev Moto kluba Šoštanj, tisti Vili, ki je letos ustanovil še klub Moto vetera-ni Šoštanj. Zakaj pravzaprav ti klubi? V Šoštanju so že leta 1947 ustanovili AMD Šoštanj, ki je takrat ponašal z izjemno pestro dejavnostjo, nato pa "poniknilo." Ob 50 - letnici te dejavnosti so zato v Šoštanju ustanovili prvi klub, ki naj bi ohranjal izročilo, tudi s spo-minsko vožnjo starih motorjev do Zavodenj, ki naj bi bil na-menjen veteranom. Pa se ni izšlo čisto tako, želje in pričakovanja so bila različna, zato se je rodila nova pobuda. Prispeval jo je žal že pokojni šoštanjski župan dr. Bogdan Menih, tudi častni član seda-njega kluba, ki ga vsi zelo pogrešajo. Želel je vsakoletno spominsko vožnjo "oldtimer-jev" do Zavodenj, pa koristnih dejavnosti, in ustanovili so nov klub Moto veterani Šoštanj.
Rečeno - storjeno, klub so ustanovili avgusta letos, pred nedavnim pa so ta dogodek tudi slovesno obeležili. Preko 70 ljubiteljev starih konjičkov je prišlo od vsepovsod in pred
Vse je pozdravila predsed-nica krajevne skupnosti Šoštanj Cvetka Tinauer, ki je izrazila posebno zadovoljstvo ob usta-novitvi novega kluba, ki bo go-tovo obogatil klubski in društveni utrip mesta in se zav-
tehnične omike. Tudi delovanje društva ne bo pomenilo zgolj vr-tenja koles, ampak bodo člani veliko pozornosti namenili delu na humanitarnem področju.To pomeni tudi pomoč ljudem v stiski, ki si sami ne morejo po-
Zagnani člani kluba Moto vete-rani Šoštanj z Vilijem Pečovni-kom na čelu ponudbe gotovo ne bo izpustili iz rok in gotovo bomo o njih še veliko slišali.
Ujp
magati, družba pa jim ne more ali noče. Tako so že pomagali družini pod Pohorjem, ki ji je požar uničil hišo, to bodo krvo-dajalske akcije, prva je že danes (četrtek) v Ravnah, to bo vzgoja mladine pri spoznavanju pro-metnih predpisov in še marsikaj načrtujejo. Vili Pečovnik je dodal, da bodo primerni priložnosti člani čistili obrežje Pake, že v bližnji prihodnosti pa bodo izvedli akcijo odvoza sta-rih avtomobilov iz okoliških gozdov. Seveda je predsednik kluba vesel, da ima v klubu, ta trenutno šteje 25 članov, spod-budo in pomoč, vse ljubitelje in lastnike starih motorjev vabi, da se jim pridružijo (893-052), še najbolj pa si želi, da bi dobro so-delovali z Moto klubom Soštanj, možnosti je namreč do-volj.
Vse zbrane je pozdravil tudi predsednik slovenske zveze so-rodnih klubov Peter Grom, Šoštanjčani so že njeni člani, ki je ponudil sodelovanje in nani-zal kopico tehtnih možnosti.
občinsko zgradbo so svojo odločitev in namero le še potr-dili. Vse je s tehtnimi besedami pozdravil predsednik kluba Vili Pečovnik, kasneje pa z ve-seljem prepustil besedo dru-gim.
zela za tvorno sodelovanje.
O delu in načrtih kluba je spregovoril član njegovega vod-stva dr. Valter Pirtovšek. Posebej je poudaril, da stari motorji niso le kup železa, na katerega je treba pozabiti, ampak so del naše preteklosti in
Posebno priznanje so izročili Lojzu Reberniku, njihovemu častnemu članu in ustanovitelju prvega tovrstnega društva
kmalu po drugi vojni

Ssg mSm
Užitek jih je bilo gledati
18 KAS tAS
OBVEŠČEVALEC
28. oktobra 1999
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37b tel.: (063) 866-572 fax: (063) 866-551
Komunalno podjetje Velenje sporoča, da bo za 1. november 1999 spremenjen prometni režim za dovoz na pokopališče Podkraj od 7. ure do 17. ure. Enosmerni promet bo potekal v smeri od gostišča Jožefe Ostrovršnik - pri Hartlu (Partizanska cesta 52) v smeri pokopališča Podkraj, od tam naprej pa skozi Podgorje in na Šaleško magistralno cesto. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo in usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Policijske postajeVelenje.
KINO VELENJE-
d.o.o., Efenkova 61, 3320 Velenje, p.p.117 Tel.: 063 861 411,861 633 Prodaja: 063 861 791 Fax: 063 862 420 E: vinstor@siol.net URL: www.vinstor.si
Smo trgovsko proizvodno podjetje. Tržimo strešna okna OKVEL, kovinske strešne kritine ALUMET, METROBOND, GASELL, steklene prizme SOLARIS, termo zračene fasade VINYTHERM,...
K sodelovanju vabimo računovodjo podjetja
Pogoji:
-	najmanj V.-VI. stopnja izobrazbe
-	računovodska šola
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu
-	poznavanje dela z računalnikom
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, osebni dohodek zelo stimulativen, nastop dela takoj. Vloge poslati na naslov: VINST0R d.o.o., Efenkova 61,3320 Velenje, dodatne informacije na tel. št.: 063 861 411, 861633
Ifabimo vas vsak dan od 12. do 19., v soboto od 9. do 13. ure z IIELIKOI2BIR0:
MIIRSKIGA BLAGA -NAJNOVEJŠIMATERIALI ZA JESININ ZIMO gumbov, sukancev, zadrg...
modno svetovanje in šivanje pn meri
Velika izbira svečanih materialov!
Novost: Metrsko blago za otroška in moška oblačila
Tovarniška pot 2b, Soštanj, Tel:O63/601-O29
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
PREKAJEN SV.JEZIK1KG	719,90	BIBITA LAHKA 1.5L	99.90
NAPOLITANKE 1KG	449,90	JERUZALEMCAN 12/1L	298,90
BONBONI 500g	349,90	ARIEL 5.4KG	1599,90
SLADKOR 50/1 KG	126,90	WC PAPIR 10/1 BOHOR	229.90
OLJE ZVEZDA V ZAB0JU 1L	194,90	PESNIREZANCI 1Kg	20,90
KAVABAR 100g	139,90	KRMILNA M0KA1KG	19,90
MOKA TIP 500 25/1KG	61,90	BRZOPARILNIK 130L	35.990,00
RIZ SPLENDOR 1KG	134,90	S0D IN0X ZA VIN0 100L	14.490,00
VL0ZENE KUMARE 680G	149,90	HRANA ZA MUCE 5KG	1250,00
VELIKA IZBIRA PERILA, JOR TRENiRK IN BUND ZA PRIHAJAJOČE HLADNE DNI MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. CEI\IE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!*
STUDIO 54 glasbena drama, dolby digital
Režija: Mark Christopher Vlogi: Ryan Phillippe, Salma Hayek, Neve Campbell, Mike Myers
Dolzina: 89 minut Četrtek 28.10. ob 17.30
V	poznih sedemdesetih letih je na ulici 54 , v središču Manhattna, iz zapuščenega TV studia zrasla najbolj znana diskoteka vseh časov STUDIO 54. Klub je utelešal duh tistega časa, v katerem je disco glasba vladal radijskim valovom in je bila v njem razstavljena vsa dekadentnost in ekscentnost tistega časa - droge, glasba, slavne osebnosti in sproščenost pred aidsom.
INSTINKT
psihološki triler dolby digital Režija: Jon Turteltaub Vlogi: Anthony Hopkins, Cuba Gooding Jr. Dolžina: 123 minute Četrtek 28.10. ob 20.00 Petek 29.10. ob 17.30 in 20.00 Sobota 30.10. 22.30 Nedelja 31.10. ob 20.00
V	umu Ethana Powella je zakopana temačna skrivnost, uganka, ki je ne morejo razrešiti niti njegova odtujena družina niti možje zakona, ki so ga našli in vtaknili v okove zaradi brutalnih umorov dveh paznikov v pragozdovih Ruande. Izjemno izobraženi in prefinjeni Powell je svojo resnico našel v letih preučevanja gorskih goril. Uspelo mu je, da je živel z njimi v divjini, saj so ga gorile sprejele za svojega. Powell, ki že leta ni spregovoril se sedaj nahaja v zaporu za poblaznele kriminalce. Mladi psiholog Caulder pa bi zastavil tudi svoje življenje, za spoznanje, kaj je Povvella pahnilo v norost.
MUMIJA
pustolovski, grozljivka DTS
Režija: Stephen Sommers Vlogi: Brendan Fraser, Rachel Weisz
Oolžina: 124 minut Petek 29.10. ob 22.30 Sobota 30.10.17.30 in 20.00 Nedelja 31.10. ob 17.30
Leta 1925 skupina pustolovcev odkrije ruševine Hamunaptra v katerem je pokopan čuvaj mrtvih Imhotepa že 3000 let. Po naključju oživijo grozljivo prekletstvo zlobnega bitja. Začne se dolga in obupna bitka za bogastvo, ki ga mesto skriva in za golo preživetje.
V	ponedelejk 1.11. Nl FILMSKIH PREDSTAV!
Filmski ciklus SP0S0JEN0 IZ KINOTEKE v novembru izjemoma v VELIKI DVORANI ob torkih in sredah ob 20.00: OKUS CESNJE/ DO ZADNJEGA DIHA/
CASABLANCA/ MOLK/ VRTOGLAVICA/ POLNOČNI KAVBOJ/ ZADNJITANGO V PARIZU/ DOBER, GRD, HUDOBEN/ TAKSIST/ DRŽAVUAN KANE.
Vtorek 2.11.ob 20.00 OKUS ČEŠNJE drama, Dolby Digital Režija: Abbas Kiarostami Doižina: 98 minut Torek 2.11. ob 20.00 Sreda 3.11.ob 20.00 Film, ki ga oblasti za beneški festival leta 1996 niso pustile iz Iranaje le strl okove cenzure in pristal leto kasneje na Canneskem festivalu ter dobil zlato palmo. Film pripoveduje o štiridesetletniku, ki se odloči, da bo naredil samomor. Ker nima nikogar, skuša na obrobju Teherana najti nekoga, ki ga bo za dobro plačilo kasneje pokopal. Toda v Iranu kjer je že sama misel o samomoru smrtni greh je to zelo težka naloga. Po mnogih anketah je ta film proglašen za najboljši film leta 1997. Je nedvomno eden vrhuncev filmske umetnosti in sedaj je izjemna priložnost, da ga vidite, ker sicer ni v redni distribuciji!
FUL GAS
akcijska komedija, Dolby Digital Režija: Brett Ratner Vlogi: Jackie Chan, Chris Tucker Dolžina: 98 minut Sreda 3.11. ob 10.00 Četrtek 4.11.ob 17.30 Ko se srečata najhitrejše noge vzhoda Lee, ki ga igra Jackie Chan in največji nakladač zahoda Carter, ki ga igra Chris Tucker, je odlična akcija, polna zabave, borilnih veščin in smeha, zagotovljena.
®MQ)|« iffliEM
SnSB^^I
Sobota 30.10. ob 17.00 Nedelja 31.10. ob 17.00
PALČICA
risanka dolby soround Cena vstopnice 400 SIT! Dve nagradi za obiskovalce!
FUL GAS - akcijska komedlja,
Dolby Digital
Režija: Brett Ratner
Vlogi: Jackie Chan, Chris Tucker
Dolžina: 98 minut
Torek 2.11. ob 19.00 in 21.00
Sreda 3.11. ob 19.00 in 21.00
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi zateden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
SLOVCNSKO DRUŠTVO HOSHC
OBMOCNI ODBOR VELENJE VABI NA PREDAVANJE URŠKE LUNDER, dr. med.
NAČINI
RAZUMEVANJA ŽALOSTI
v petek, 29. oktobra, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje.
Vabljeni!
|» 1 II | <1 V V I H , , S: 497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 28. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 29. oktobra:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Siovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.QONa svidenje.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Sobotno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje.
NEDEUA, 31. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blokčestitk; 14.45 EPP: 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP: 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19 00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 1. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec: 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težavaje vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nikoli samij_Q7 O.
d.o.o.
RAZPIS ZA PROSTI DELOVNI MESTI
1.	ZA PODROČJE PROIZVODNJE IN TEHNOLOGIJE
Razpisni pogoji:
-	VI. ali VII. stopnja izobrazbe - strojna smer
-	znanje angleščine ali nemščine,
-	obvladanje dela na računalniku (Windows okolje -Word, Excel...),
-	zaželene delovne izkušnje, starost do 35 let.
Od kandidatov pričakujemo:
-	samostojnost in pripravljenost na skupinsko delo, vodstvene sposobnosti, komunikativnost, opravljen vozniški izpit kat.B
2.	ZA POSLUŽEVALCA STROJEV IN NAPRAV
Razpisni pogoji:
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe - STROJNA SMER
-	Delo za določen čas
Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki naslovite na: FORI, d.o.o., Hrastovec 24,3320 Velenje, s pripisom "Za razpis" ,najkasneje do 3.11.1999,
28. oktobra 1999
OBVEŠČEVALEC
NAK VAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
NEONSKE LUČI in plastične kabelske kanale, ugodno prodam. Telefon 870-023.
KUPIM
RABLJEN AVTO od letnika 88 dalje kupim. Lahko je karamboliran ali v okvari. Telefon 041/672-374. KUPIM 2 kom. oken 140x 140, 2 kom. vrat 210 x 105 in 1 kom. vrata 210x140. Telefon 897-29-42 in popoldne 861-643. KUHINJSKI KOT V KOMPLETU z mizo in stoli, nov ali malo rabljen, kupim. Telefon 041/547-526.
V VELENJU, NA LEPI LOKACIJI,
oddamo 28 m2 velik prostor, primeren za pisarno. Telefon 856-428.
PREKLIC
FRANC HREN s.p. iz Dobletine 9, Nazarje, objavljam, da bom z 31. 12.1999 prenehal opravljati dejavnost.
RAZNO PRODAM
DARILA ZA RAZNE OBLETNICE,
vhodna masivna vrata in 10 kom polken, poceni prodam. Telefon 720-807.
ŠPORTNIVOZIČEK, avtosedež in stol Trip-Trap, prodam. Telefon 862-863.
PRODAM ŠESTKOTNO VRTNO UTO,
novo. Telefon 893-210. SOBNO PLINSKO PEČ in peč na
petrolej prodam. Telefon 862-446. FIŽOL SIVČEK in 100 do 200 kg težke prašiče, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 722-052.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije vzvezizreševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Četrtek, 28. oktobra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Stravnik Pelek, 29. oktobra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni
dr. Pirtovšek in dr. Puvalič
Sobota, 30. oktobra - dežurni dr.
Slavič in dr. Žuber
Nedelja, 31. oktobra - dežurni dr.
Slavič in dr. Žuber
1.,2., in 3. novembra-še ni
podatkov
Zobozdravstvo:
30. in 31. oktobra ter 1. novembra- dr. Boris Žmavc, v zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 29. oktobra do 5. novembra -Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
ZUNANJI KAMIN prodam. Telefon 894-525.
DVA SODA, 60 in 70 litrska, prodam. Telefon 866-416.
POSEST
KUPIM HIŠO V VELENJU. Telefon 041-209-574.
STANOVANJSKA OPREMA LEPO PISARNIŠKO POHIŠTVO
prodamo, lahko tudi po delih. Telefon 041/615-931.
ZAKONSKO SPALNICO, brez omar, ugodno prodam. Telefon 855-136, po 20. uri.
ODDAM SOBO V NAJEM. Telefon 882-509.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v
Velenju prodam. Telefon 875-228. ODDAM oziroma prodam garsonjero v novejšem bloku v Šoštanju. Telefon 866-252, zvečer. NEVEZANIIN P0ŠTENI GOSPE nudim brezplačno stanovanje v zameno za pomoč in družbo starejši, še popolnoma pokretni gospe. Pozneje možno dedovanje. Telefon 866-416.
do 2000/8 in prašiča 120 kg prodam. Telefon 893-280. TRAKTOR ZETOR 6911, prodam ali menjam za manjšega. Telefon 882-319.
RENAULT-18, letnik 86, tehnično brezhiben, ni registriran, prodam za 135.000 SIT. Telefon 063-868-481.
ZAPOSLITVE
IŠČEM NATAKARICO ZA STREŽBO.
Možna stalna zaposlitev. Telefon 041-720-919.
PRILOŽNOST OMEJENA, ZAČETEK TAKOJ. Visoki prihodki, profesionalni trening. Telefon 063-411-156 ali 041-815-614.
NUDIMO ZAPOSLITEV ZA DVE ŠIVILIJI in enega prirezovalca. Pričetek takoj. Telefon 063-866-410.
VOZILA
R-5, letnik 93, reg. do 2/2000, prodam. Telefon 857-520. ZASTAV0101, letnik 90, registrirano do 2000/1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-864-864.
MOTOR KAVVASAKI KLR, letnik 97, z nekaj dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon 861-438 ali 041-693-344. G0LF DIZEL, letnik 87, II. serija, garažiran, prodam. Telefon 866-382.
KOMBI CITROEN tip 0-25 za rezervne dele, prodam. Telefon 881-758 zvečer.
OTROŠKO GORSKO KOLO, "Scot junior", dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 832-232. JUGO K0RAL 60, letnik 89, reg.
ŽIVALI
TELIC0 SIMENTALK0, cca400kg prodam. Telefon 886-026. KOZO MOLZNICO z mladičem, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 851-
337.
TELIČKO SIMENTALKO in bikca simentalca, 130 kg, prodam. Telefon 885-427.
DVA BIKA SIMENTALCA, 250 kg in
350 kg, prodam. Herman Pogladič,
Lipje 40 a, Velenje.
ŽREBIČKO HAFLINGER, staro 6
mesecev, prodam za 110.000 SIT.
Telefon 063/895-118.
BIKCA, 90 kg, prodam. Telefon 886-
190.
ŽIVE KOKOŠI po 200 SIT in kravo simentalko, prodam. Telefon 886-261.
PUJSKE, TEŽKE od 25 do 35 kg, prodam. Telefon 881-764. PRODAM BREJO KRAVO,
simentalko, staro dve leti in pol.Cena po dogovoru. Telefon 0602/53-316.
(Stuelle
Zelite delafi v manjšem podjetju, kjer je delo raznoliko, dinamično in odgovorno?
sodelavca za področje informatike.
Dela, ki jih to področje obsega, so:
-	operativno vzdrževanje strojne opreme in sistemskega SW,
-	instalacije novih progromskih paketov, zašfita podatkovnih baz,
-	pomoč pri drugem delu v oddelku.
Od kandidata prifakujemo:
-	konfano srednjo šolo (rafunalniški oz. programerski tehnik),
-	izkušnje pri delu v okolju WIND0WS (W0RD, EXCEL) in z operacijskim sistemom NOVELU
-	zaželjeno je znanje programskega jezika Clipper,
-	aktivno znanje nemškega (prioriteta) ali angleškega jezika.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Vlogo pošljite na naslov: OUELLE, d.o.o., Prešemova 8,3320 Velenje do
5.11.1999. V vlogi opišite predvsem vaša znanja in izkušnje s podrofja rafunalništva in tujega jezika, priložite pa tudi dokazila o vaši izobrozbi.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Ivica Friškovec, Škale št. 59 in Gregor Pristovšek, Velenje, Kajuhova c. št. 6; Janeta Kaudik, Kavče št. 22/a in Vinko Mihelak, Kavče št. 12/a; Katja Juvan, Ljubno ob Savinji, Rore št. 2 in Franc Kramer, Rakovnik pri Šentrupertu št. 19.
Janez Plečko, roj. 1945, Žalec, Ul. heroja Staneta št. 6; Frančiška
Ošlovnik, roj. 1919, Velenje, Gregorčičeva c. št. 14; Matija Kneževič, roj. 1965, Velenje, Šercerjeva c. št. 20; Ivan Leskošek, roj. 1910, Šoštanj, Metleče št. 20.
Upravna enota Žalec Poroka:
Magda Hanžič, Rakovlje in Roman Gregorc, Spodnja Gorica.
Jožef Turnšek, star 41 let, Šempeter v Sav. dolini 121; Anton Roter, star 55 let, Vransko 130/b.
Dežurna pogrebna služba PUF> pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
PRODAMO STANOVANJA:
-	3 sobno 94 m2 9.000.000 SIT Velenje, Gorica
-	3 sobno 84 m2 10.000.000 SIT Velenje, Kajuhova
-	3 sobno 73 m2 8.000.000 SIT Celje, Škapinova
-	3 sobno 70 m2 7.000.000 SIT Velenje, Foitova
-	2 sobno 62 m2 6.200.000 SIT Šoštanj, Cankarjeva
-	2 sobno 57 m2 6.100.000 SIT
-	Žalec, čopova
-	2 sobno 54 m2 5.800.000 SIT Šoštanj, Koroška
-	2 sobno 53 m2 5.600.000 SIT Velenje, Jenkova
-	1 sobno 38 m2 4.300.000 SIT Velenje, Kerstnikova
-	1 sobno 33 m2 4.100.000 SIT
-	Žalec, u.V.Pohlina
AUZEUTE IODATI - KUPITI DELNICE?
ifosnraisrvo
Pokličite in obiščite nas v poslovalnicah: Velenje: Foitova 2. tel.: B63/870-070 Celje; Cesta 14. dhrizije 14. tel.: 486-086 Slovenj gradec: Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami.
Srnri ill SlCl'C
otl 1)1 i/njili sid inijliujsi (i(l limeiili Mcdn in uiksii...
PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA
Dovoiite, Go vam v najtežjih trenutkih pnskočimo na pomoć r< poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba Pogoje plačiia dogovar amo posebei
POGREBNA SLUŽBA PUP, POKOPALIŠĆE POOHRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, tašče, stare mame in prababice
MARIJE1MPERL
22. 3.1919 - 17.10.1999 iz Florjana pri Soštanju
Ustvarjen si, da letiš, ujameš pogled nekoga, kite napiše.... Ko vhladnem jutru zaspiš, postaneš pesem, ki nikdar ne mine.
( Mira Slatinek)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-sedom in predstavnikom podjetij ter društev za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem, ki ste ji ob premago-vanju bolezni lajšali bolečine in ji na poslednji poti namenili poslovilne pesmi in besede.
Žalujoči otroci: Rudi, Tončka, Marica, Janko in Slavica z druiinami
Ni smrt tisto, kar nas Ioči, in življenje tisto, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
V SPOMIN
ALOJZU FILIPANCICU
1947- 1996
NJEGOVA DRUZINA
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
OSKARČAS
18. 2.1932 - 16.10.1999
Težko je pozabiti človeka, ki tije drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ter darvali cvetje in sveče.
ZALUJOCIVSINJEGOVI
DEZURSTVA
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE VELIKIVRH ŠKALE GORA
| □18.10. Z19.10. E20.10! O 21.10. H 22.10. B23.10. |
Povsem prenovljena prva etaža
Polepšana Nama
Osemindvajset let je minilo, kar je dobilo Velenje v svojem središču veleblagovnico Nama in z njo pomembno popestrilo svojo trgovsko ponudbo. Takrat je bila blagovnica lepo in sodobno urejena, leta pa so naredila svoje. Opravili so sicer kar nekaj prenovitev, celovitih pa so se lotili šele v zadnjem času. Najprej so posodobili samopostrežno, prejšnji teden pa so slovesno otvorili povsem prenovljeno pritličje, v katerem je še posebej pestra ponudba kozmetike, zlatega nakita, bižuterije, gospodin-jskih apratov, akustike, otroških oblačil in igrač... Ze v teh dneh bodo odprli še prenovljen oddelek čevljev v prvem nadstropju, v začetku prihodnjega leta pa bodo prišli po besedah direktoija Tevža Tavčarja na vrsto še drugi odd-elki v tem nadstropju. Tevž Tavčar, ki je skupaj z
vodjo Name Karmen Lešer in županom mestne občine Velenje Srečkom Mehom, predal namenu prenovljeno pritlično etažo, je izrazil prepričanje, da bodo Velenjčani tudi v prihod-nje radi obiskovali to blagovnico, ki dosega v zadnjem obdobju, po nekaj letni krizi, dobre poslovne rezultate. Podobno je tudi z ostalimi blagovnicami, v Namini verigi jih je deset. Temeljitih obnov so se lotili povsod, saj se, kot poudarja direktor, zavedajo, da ni pomembna zgolj pestra ponudba, ampak je važno tudi, kako trgovec to ponudi. Po slovesni otvoritvi, so pripravili v restavraciji Mami še modno revijo, na kateri so predstavili blagovne znamke, ki jih ponujajo v Nami in dokazali, da bodo tisti, ki jih bodo obiskali lepo in moderno oblečeni.
■ mz, foto sv
Šolski center Velenje
Nov program ima
nacionalen pomen
Velenje, 26. oktobra - Na Šol-skem centru v Velenju so pri-pravili priložnostno sloves-nost, s katero so zaznamovali uradni začetek izobraževanja v novem višješolskem stro-kovnem programu - rudar-stvo in geotehnologija.
V	prvem študijskem letu so zanj razpisali 30 prostih mest za študij za odrasle in prejeli precej več prijav, v prihodnjem študijskem letu pa pričakujejo, da bodo razpisali prosta mesta še za izobraževanje za mladi-no. Med gosti je bil tudi repu-bliški minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga, ki je me-nil, da ima nova možnost izob-raževanja na Ccntru poleg občinskega, regionalnega šc nacionalni pomcn.
V	nadaljevanju srečanja z mi-nistrom, prcdstavniki podjetij
v Dolini in vodstvom Mestne občine Velenje so predstavili idejni projekt za nadomestno lokacijo praktičnega pouka na
območju jaška Škale. Več o obeh dogodkih bomo poročali v naslednji številki našega ted-nika.	■ Tp
S priložnostne slovesnosti ob uradnem začetku novega višješolskega programa na Šolskem centru Velenje
Naj osebnost leta
Z izidom nove številke Našega časa se začenja 3. krog izbora za naj osebnost leta 1999 na območju, kjer prebirate naš časopis. Danes torej stran s sta-rimi kuponi, ti ne pridejo več v poštev! Pošljite no-ve, predlagajte, glasujte, izbirajte... Obenem se z oddano glasovnico pojavite tudi v nagradnem žrebanju. Predvsem pa ste vi tisti, ki boste izbrali najbolj všečno osebnost, najbolj za-nimivega, najbolj nepogrešljivega, najbolj izvirne-ga, najbolj priljubljenega, najbolj... Najbolj take-ga (ali tako) po vašem okusu in vaši meri. Brez vas ne bo šlo, škarje in platno imate vi v rokah. Po preštetih glasovih po tretjem krogu, ki bo za-ključen danes, v četrtek, bomo že "izdali" nekaj
Sodelovanje nagrajujemo!
Nagrajenci 1. kroga izbora naj osebnosti leta 1999: Ljubo Srnovršnik, Selo 7, 3320 Velenje; Boris Goličnik, Aškerčeva 6, 3325 Šoštanj; Ksenija Dreu, Škale 36 b, 3320 Velenje; Jožica Šporin, Pod parkom 32, 3320 Velenje in Alojzija Heindl, Metleče 18,3325 Šoštanj. Nagrado, knjigo Zaleščanski portreti (podarja Naš čas), lahko nagrajenci dvignejo v tajništvu Našega časa, na Fo-itovi 10 v Velenju. Čestitamo!
Kaj iakate?
Izpolnite!
imen, ki so se na vaših glasovnicah pojavila največkrat. Namerno s tem malo počaka-mo, ker je dosedanja praksa pokazala, da običajno potem, v nadaljevanju, izbirate sa-mo med temi, kot da bi Iahko bilo že po tretjem kolu kaj odločeno. Med tistimi, ki boste sodelovali v tem krogu bomo spet izžrebali pet nagrajencev. NA-GRADE za tretji krog prispevajo: Gostišče Obirc, Črnova 35 a, telefon 871-594(kosilo za 3 osebe); Gostišče Kozlevčar, Bevče 19, telefon 861 - 250 (kosilo za 2 osebi); Foto ZOOM, Nakupni ceoter Velenje, Kidričeva 2 b, telefon 861 - 388 (darilni paket); Tr-govina Manca, Breg 13, Polzela, telefon 720 - 064 (bon v vrednosti 3.000 tolarjev) in TVgovina Flikca, Tovarniška 2b Šoštanj, telefon 881 - 029 (bon v vrednosti 3.000 tolar-jev). Ponavljamo pa obljubo:ob koncu akcije bomo med vami, ki boste sodelovali, izžrebali dvajset lepih nagrad.
Kupone in na njih vaše predloge pošljite na NASLOV: Uredništvo Našega časa, Foito-va 10,3320 Velenje. Pred vhodom v naše prostore pa imamo tudi predalček, kjer lah-ko svoje predloge prav tako oddate.
Nćuj
osebnost I leta
1999
GLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
M0J NASL0V:
Ljudski pevci iz Luč so tudi tokrat zelo barvito in ubrano zapeli skoraj pozabljene pesmi
LUČE OB SAVINJI - Nedeljsko popoldne so številni glasbeniki in pevci, ki gojijo izvirno ljudsko pesem, zapolnili z nepozabnim srečanjem v dvorani kulturnega doma v Lučah. Srečanjc so izvedli drugič zapored, pripravila pa sta ga domače kulturno društvo in območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Mozirje.
Predstavilo se je trinajst skupin in posamezni-kov z območja Zgornjc Savinjske in Zadrečke doline. Najbolj so navdušili ljudski pevci iz Luč, kvartet pevk Pušeljc, pevci in godci z Gneča, pevke iz Solčave ter odlični posamezniki Jožica Grudnik z Ljubnega, Mihaela in Andrej Rak iz Šrnihela, Uroš Točaj iz Lcpe njive in Alojz Lip-nik iz Solčave.	■ Jože Miklavc