Leto HL» štev. 106. V Celju» iorek due 13* sepiembra 1921. Pobtnir.p piatsinü o ptovinL ^y^^^g~~^^^^_^____ ^-'uh'jan(-j F ^^^^^^^^L ^l^^^^r ^^H^^F ^^Hfl^^F ^^^^^^^B« cSiSne ceioktno 120 K, mescčno 10 K. ~ Oglflsi za vsaa üira viSIne stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnic* in tahvaie K 150 — Posamezna šfevilka statte K 1*20 Izhaja vsaK torek, četrfek In soboto. Tako govüi'I narodni duhovnik! Ob priliki žalne manifestacije Varaž- dincev je najstarejši mestni zastopnik ka- nonik g. Milan Kučenjak v imcmi prebi- valstva spregovoril sledeče: Tužni zbor! Veličastno zgodovinsko pojavo, pr- v«ga kralja ujedinjene Jugoslavijc, Kralja Petra Velikega, polagajo sedaj mrtvegii v grob v Srbski Topoli. Vsa Jugoslavia v duJni i" v mislih prisostvujc temu žalostnemu dejanju. Tu- di mi tu. na severu prostrane države na- še. obračamo ta hip svoje tužnc poglede tja dol. Tudi mesto Varaždin s svojim prebivalstvom izkazuje v tem svečanem hipu spoštovanje velikanu, ki nas je o- svobodil tujega gospmlstva in inišega robstva. Mi, ki živimo danes. nc moremo oce- niti veličine Kralja Petra. To bo storila zgodovina. Nas zdnižiije cna misel in eno prepričanje, in to je. da se je kralj Peter vse svoje življenje bavil z vclikim probicmom našega ujedinjenia. Ujedinje- nje in osvobojenje iiii?;os!ove::;-.kega naro- ia je bäo ^vczcla — vodnica niegove dr- žavnc politike. Življertie in delo njegovo. njegovo trpljenje in muke. njegova vz- trajnost in nezlomljivost so sra ustvarile ne le za encga največjih vladarjev, ;mi- pak tudi za največjega Öloveka- Kralj Peter je bil prvi voinik naruüuc svobode. Še mlad je že izpostavil svoje zivljenje za svobodo velikega francoske- ga naroda. In ko se je v Bosni dvigniia raja, ki ni mogla vee Drenašati turškega jarma, je šel On in postal'tam navadni če- taš. Z njegovim imciiom je zvezano osvo- bojenje Srbije od Turkov. Z njegovim i- menom je 7-vezano razširjenje Srbije. Z njegovim iirrenom v veliki svetovni voi- ni je zvezana tudi končna zmaga. Ko stopa na presto!, kralj Peter ni kakor so navadni vladarji po svetu, ki ne stoje v nikaki zvezi z narodom. Kralj Pe- ter je bil v neprestanih stikih s srce.m svojega naroda. Nnrodna dnša je hrab- rila in krepila tudi nicgovo veliko dušo. tako da je mogel stvoriti veliko delo o- svabojenja in ujedinjcnja vseh piemen Jugoslavije. Bil si je svcst. du je živa sila naroda eciina zaslomba njeRove svobode. Zato je Jvralj Peter popoinn harmonija med naro- Urednlšfvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55. Upravnišfvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličjc. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. doni in krono, ln dočim so vse balkanske državice iinele tujoe za vladarje, je dvig- nila Srbija svojo kri na prestol, in po Sr- biji je dobila tudi cela Jngoslavija svojo pravo narodno dinastijo. In ko je bil v svetovni vyjni ncprija- telj — velikan koiično noražen in ob tla vržen, se vrača kralj Pöter tiho in nesliš- no v svoj Beograd brez šuma in lirupa brez ovacij in parad. in tam mil je Bog pravice dovolil, da do/ivi nrvc lozke po- četke nove države. Sedaj, ko je on mog^l v mini in zn- tišju uživati plodove mučuega miiugoiet- nega svojega dela, je Bog sklenil dniga- če. Kralj Peter nas je moral zapustiti. A zapustivši nas narn je zapustil' sv: :?1 vzgled, kakšen mora biti človek vsakdo izniad n?^ na mestu, kainor je postavijen. Vzgled mim je zapustil. kako nescbiC.no treba ljubiti svoj narod. kako treba z na- rodom trpeti in ne ga zapustiti, ko nasto- pijo dnevi izkušenj in trpljenja. Izmučen in pod težo let je Kralj Feier mirno dovršil svoje trpljenja lcIho ziv- ljenje. Pa čehidi je umrl, je C>n n:.:;ä:ri ;.i. Uuh njegov nas mor.i i dalje \ cJin na po- tu kulture, pravics in svor.'.j. Po boiii naša zaobljuba ob casu. ko se spti.šOa v grob njegovo izmutenö teio. Razum in sree nam kažeta, da snio Srbi, lirvati in Slovenci eden in isti na- rod, in da že zato moramo tvoriti eno in edinstveno državo. Ruzum nam kaže, da je država tim mocnejša, čim večja jc. da je tem bolj strah in trepet neprijate- ]jem, ki nas povsod obkrožajo. A mi Hrvati, ki smo se osvobodiü skoro tisočletnega suzeiw'stva, moramo biti hvaležni kralju Petru. Da smo se o- svobodili tujega gospodstva. za koje smo se bali, da bo večno trajalo. moramo biti hvaležni kralju Petru. Ko smo že skoro obupavali nad naso narodno bodočnostjo, nas je kralj Peter osvobodil. V tem svečanem trenutkn. one zvoiiovi širom cele Jugoslaviic, mi v^mie po Jugoslaviji topovi in naznanjajo na- rodu, da se spušča v grob mrtvo telo ve- likega njegovega kralja; v tem sv>ečanem trenutku polaga prebivalstvo venec na ta sirnboHčni oder v znamenje, da si je veliJfei pokojnik kralj Peter za svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev spletel krog svoje glave nevsnljiv venec slave. Slava mu.veena! Slava in hvala! 'Kartograf Blaž Kocen. (187' "1—1921) (Letos 7. avgu.s;,! so odkrili si>onim>«Ko p«o$čo na njegovi rojstrii hiši na Ponikvi ob juž. žel.) Narod, ki svojih velikih mož ne spo- 5tn:w', niti vreden ni, da so mu ti možj-e živeli. Vsled tega je tako ra-zveseljivo, da se je« letos počastil spomin enega najime- nitnejših naših rojakov. Da Ponikva ne bo - rezrla stoietnice Kocenovega rojstva in istocasno petdesetletnice njegove smrti, c tem je bil pač vsakdo prepričan. Saj Ponikva ima vec svojih sinov, s katerimi se more panašati in s katerimi se tudi po vsej pravici ponaša; spoštuje rijih spomin m slovesno obhaja njih jubileje. Kdo se ns >i>oininja. kako veličastna k bila Sloin- šKova slaviiost! Res, da je bil veliki Slomšek za naš narod neizmerno veejega pomena, Kocen pa si je prklobil sloveče line V ?t)f!H..CT7 'I' '/.'-I 7fl+^ T>o-/-n:-> -;nn i . A rt _ i-i >vtr Mii ni, tih iicenjak je bil Kocen, ki ie napredoval iz lastne marljivosti na podla- gi lastne duševne sile. Blaž Kocen je bil ¦rojen 24. januarja pred sto leti. toiej dav- no V listem času, ko so -e zbirali najmo- gočnejsi vladarji Evrape v Liubijani, da bi na Ijubljanskem kongresu pni;»v>r>v,v, \ Božja pomoc njegoveir.u nasledni- { ku kralju Aleksandru, — Božja^pomoč in ; naša zvestoba! ' ; Casopisje poroča, da je go vor ^iVo- j lasega duhovnika napravil nepopisno ; globok utis na žalujoee manifestante. Ko- i liko je pač v Sloveniji duhovnikov, ki so i svojemu ljudstvu tako govorili?! Polozaj v Črsti Gorl. Značilna izjava pristaja bivšega kralja NiLUe. Italijanski pisaielj Ma^rini je objavil iiedavno nekaj ertic o razin-jrah v naši er:'- '¦, v'icd dnigim ik.a i.frt tudi značilno i:-.; . ¦••:govr-;:>. !.'. ;a je iniel z voj- votio Vukotičern. bratom bivse • ¦••¦ '':. 'Viiožaju v Crni Oori. »du avstrijskih čet« — .. \'ukotič — «sem odkrito liHsJieiije o zedinjenju Črne (ic: e s Srbijo. Ker do tega ujedinjenja rri moglo priti, ne da bi se žrtvovala dina- stija Petrovič (proü kateri ie v deželi raslo nerazpolozenje zaradi sramotue prodaje Lovčena, zaradi bega kralja Ni- kole iz Podgorice in zaradi Drejšnje oseb- he kraljeve politike, ki je izzvala mržnjo mnogih!). sem se v veliki narodni skup- ščini koncem novembra 1918 v Podgori- ci pridruzid glasovanju, ki je proglasilo kralja Nikola.odstavljenim in ie proklami- ?ttlo zaželjeno ujedinjenje s Srbijo. Sma- tram, da se morajo interesi naroda pred- postaviti rodbinskim in dinastičnini inte- resom; moralni in materijaini interesi Črnogorcev so naravnost zahtevali na- rodno iijedinjenie <; Srbi. čim se najde pri- lika. Po progiašenju ujedinjenja je ostal v masah poslbni ernogorski mentaliter, ki se je ustvanl pod prejšnjo primitivno vlado, organizirano do plemenih in pod ylado Gospodarja, ki je preprečal prila- .sfodenjc rnocJernemu sisfemn Tiprave, Ja so povečali šte- vilo razredov pri gimnaziiah in tako po- trebovali večje število učnih moči. Med takratno dnhovščino je bilo več takih iTi-ož, ki so se pečali z znaiistvenimi raz- iskavanji. Eden izmed njih je bil Blaž K€- cen. Vlada ga je pozvala, naj postane u- citelj na gimnaziji v Celju. PoiiČeval je pa le kot namestni učiteli. Da bi napravil iz- pite, se je podal na Duna.i ter res po eno- letnem Študiranju napravil profesorski iz- pit iz prirodoslovnih ved z odliko. Zopet je dobil mesto profesorja na gimnaziji v Ljubljani. Kmalu pa je bil prestavljen na gimnazijo v Gorico. Pa tudi tukaj ni o- stal, temveč je prišel leta 1858. na gimna- zijo v Olomue na Moravskem. kjer je o- stal do leta 1870. ko je- nastopil vsled bo- lezni dopust, s katerega se ni vcč vrnil, ker je iimri že 29. maja 1871, torej šele 50 let star, in leži pokopan na Heriialskcm pokopališču na Dunaju. To bi bilo njegovo življenje. Vse važ- nejše pa je bilo njegovo delovanje. Že kot kaplan se je zanimal za znanost, R-ajti si- cer bi ga naučna uprava ne vabila za profesorja: pozneje kot učiteli pa se je uglobil v znanstvena Taziskavanja, v pr- vi vrsti v zemljeßisne študije. Največji pomun pa je dosegel s tem, da je podal svojim sodobnikom celo vrsto zemljepis- nih kart in atlantov. Najodličnejši geografi ali zemljepisci od najstarejših časov sem so se bavili z vprasanjem, kako najbolje narisati ze- Nadomestne občlnske volltve za razveljavljene komunistične mandate se vrše sa"mo tam, kjer so dobili ko- munisti večino in torej občinski odbori niso sklepčni. Povsod drugod se vo- litve ne vr^e. Odpadc-io tudi v Ljubljani, kjer bo takoj zopet razpisana župar.ska volitev. Nasilja Madžarov nad jugoslov. prebivalstvom v od nas izpraznenem segedinskem trikotu so vedno neznos- nejša. Poslanec dr. Šečerov je v po- sebni interpelaciji opisal nasilja in zahteva represaii'e nad madžarskim Glementom v naši državi. Boj za zapatino Ogrsko. Mad- žarske čete so zasedle Dunajsko novo mesto. Železno in Bruck ob Litvi. — Govori se, da je dobila Italija od sveta zaveznikov rnandat, da zasede Zapadno Ogrsko s svoiimi ^etami. V Albanijl so miriditski ustaši pri Vadenoji znova potolkli vladne fete. Na Poljskem ;e odstopila vlada Witoseva. HazšiFjajtE „Hoyp Dofao"! mljevide. Tako se je vglobil v kartogra- fijo tudi naš Kocen. V Avstriji so takrat iiporabljali atlante, ki so jih narisali kar- tografi v nemški državi. V vsej Avstriji torej ni bilo ucenjaka. ki bi si upal pre- vzeti tako delo. Šele Blaž Kocen se ga je iotil tQ.r izdal 1860. leta atlant za ljiidške sole, tri leta pozneje pa atlant za srednje Sole, ki se rabi v naših šolah še sedaj v 42.. seveda predelani izdaji. In v tem tiči njegova največja zasluga! Prvi kartograf avstrijske države je bil,naš rojak Pon- kovJjan, Blaž Kocen, cigar stoletnico roj- stva in petdes-etletnico smrti letos pro- slavljamo. Mnogo drugih kart in znamenitih spi- sov je Kocen še izdal. pa bodi dovolj, da omenimo, da je bil Kocen pr\d, ki je nari- sal $e stenske zemljevide nvstrijskih de- žel, m«d njimi tudi na cni karti vse po- krajine, v katerih prebivajo Slovenci. In s tem pridemo k vprašanju, če se je Kocen zavedal svoje narodnosti. Zelo razširjeno ie mnenje. da je Kocen svoje pokoljenje utaiil. Saj so znane izjave m-z- govih učencev, ki trde, da ni hotel Kocen nikoli pokazati, da razume slovenski; iijegovi tovariši — profesorji so trdili, da Kocen ni odobraval narodnostnega siba- nja, ki so ga Slovenci započeli leta 1848. — Morda je na tem kaj resnice, a ravno tako gotovo ie pa tudi, da ie Kocen za- Stran 2. V A U 0 i> A « >sgv. 106 JDS. Dnevui red Kongreaa Dem. strahlte. Letošnja skupščina deinokratskc stranke se bo vršila 30. oktobra po sic tic- ' čem redu: : 1. Predsednik Ljuba Davidovič otvo- ' ri skupščino; : i. Poročilo verifiikacijskega odbo- ra 0 straiikinih ddegatili; : 3. program stranke; ! 4. statuli straiikinc or.iiaiiizacijc, ; 5. referat ministra PribiceviOa o no- ! tran.ii situaciji v državi; ; (). riicrat finanuietfa niinisira Kimm- \ nudija o rinaneni situaciji; I 7. rcferai ministra Kukovca o soci- ' jalni politiki; | 8. porocilo podpredscd- dr. Ki'sit-lja o dosedanjem delovanjii glavncga od- ; bora. I Prcdlo.^i bodo obravnavani saino oni. ki bodu prcdloženi lajništvu st ranke j najkasncjc do 21. oktobra- Predlogi. ki i bi dosli pozneic, sc ne bodo v/jli v pro- i tres. | Delc^aii vscli odborov -so dol/.ni ]>o- j slati do 27. oktobra ob 5. popoklne polno- j močja na tajništvo demokratskc stranko { v Narodni skupščini v UeogrncMi. Polno- j nioci naj se priloži zapisnik o volitval), ! ako ta y.c ni bi! pre.i vposlan na tainistvo. : Pozivljajo so vsi listi demokratske i stranke, da objavijo ta poziv. da bodo ! tako vse strankinc orguni'/ai.U' pravoča- ! Mio informiranc ; Mariborskt novice» Ubijaicc Ant. Truck, ki ie na slavno- j sti v Kiišuli iibi! dijaka Surajnika'. pride 21- tm. pred mariborsko poroto. Za magistratnesa ravnatelia v Mari- | bom j-: iniuiovan okr. komisar ,u'. Anton ! Köchler. | Na občni javni bolnici v Mariboni jc j .sekimdarii u:\ 1'r- Maiinie iinui<;v-;;n za ! asistcnta. I Ccnc pun« v Mariboru so sc-zvišalo | s 1. scpiembroin od 6 na 7 K za knb. met. | Delavska zbr.rnica sc bo ,-dasoni h?- ; vvL ministra dr. Kukovca ustamn ila in- ; di v Mariboru. * \ V Studencih je razpuščeno drustvo j »Deutscher Kindci'K'artenverein ¦. ' Ptujske novice. Županska volitev v Ptuju, ki bi se i- mela izvršiti v spboto popoldne, je bila odgodena, ker obc\ svetnik dr. Fernvevc I vsled i.ezKode na potu iii motfel pravoea- j sno dospeti v Ptuj, na vcera.i 12. tin. Dramatlčno društvo v Celju vabi na društveni sestanek za danes v poridiijek 12. septembra ob osmih zvečer v hotel Balkan. Kolo jugoslov. sester v Celiu vabi odbornice in članice k sestanku, ki se vr- ši v torek 13. tm. ob 2. uri popoldne v rdeei sobi Narodnega doma- Posvetova- nja naj se udeleže posebno one članice, ki "bi hotele sodelovati pri nabiranju za rus- ke begunce. Dalje važni pomenek giede akcije za revue akademike v Ljubljani. Koncert kubanskih kozakov je 13. t. m. zveilter v dvorani hotela Union. Kü- 5el razumevati narodnostiiu gibanje, ko je živel med navdiišenimi Čehi v Olomu- cu. Da se ni sramoval svoiih roiakov Slo- vencev, je poka«aI pač sam najbolje s svojimi deli; z že prej omenjeno karto Slovenije. Avstrijska vlada nam take karte do razpada ni dovolila. Kocen pa jo je že lc- ta 1863. izdaL sioer ne pod imenom S!o- venije. temveč le kot Istro. Goriško, Kra- njsko, Spodnj'e Stajersko in Spodnje Ko-. roško, tako torej. da so bile na km ze- mljevidu vse pokrajine. k.ier prebivajo Slovenci, z izjemo of^rskil; Ssovencev. Na karti avstrijsklh alp pa je označi! kraje z netnškhni in slovenskimi imeni. iT-ega ni storil ne na Ceškctu. ne na zem- Jjevidu kake druge dezöle, Edinn -1--"- -- ska imena je sprejel v svoj atlai> Iz vseffa PBČ vidimo, da stoji iuai \- tern pogledn Koccn pröd nanii kot čist značaj in zato je prav in lej>o. da ga sla- vimo, da se ga spominjamo v številu na- ših slavnih učenjakov. In Ponikva je po- častila saino sebe v tern, da je počastila banski zbor je nastopil v Ljubljani in v Mariboru z velikim uspehom. O koncertu v Alariboni pise »Tabor«: »Koncert ku- banskih koza1"".- v Narodnem domu je privabil sinoči toliko občinstvn, da so ninotfi morali oditi, ker niso dobili vstop- nic. V veliki dvorani se je zbralo čez 500 ljudi. Obeinstvo je z napetim zanimanjcni sledilo pesein za pesmijo. Kako krasni glasovi. kako dovrsena tehnikn, koliko eustev in melodijoznosti je v tern petju! Ta šepet je sei od poslušalca do poslu- šalca. Vsaki točki je sledil buren aplavz. Docini je v dvorani buealo in snnielo na- vdiiSenja, so pevci na odru ohranili čndo- vito rniren in do skrajnosti discipliniran nast'op. Rksoticne so bile kozaškc niolit- ve, muzieke slike s plesom. Oder ie p.ri- kazoval ji'ozd z .^oraini v ozadiu. Luci so bile deloma pogasnjene. dcloma prekrite z rdečiini senčnicami. Koliko orijenta!- skejca tlnha je bilo v tell jutranjih molit- vah, ki se izpreinene v pies veselja in zivjjenja. ko vstane solnce nekjc nad vi- sokim Kazbekom! ... Divno so peli tudi srbsko pesem: »Tamo daleko«. ki k1 kon- čala /. vzklikom »2ivela I^usijü«. Ta vz- klik se je razširii na vso dvonino. Kon- cert je doživel popolni moral^čni in ?;'inot- ni uspeh. Onim, ki so vpijali v duso te krasne fflasovc. ostani sinočnji vecer še dol.iro v spominu! « Slovensko trgovsko drustvo v Cclju uaznani:'. da se vrši lotni redni obeni zbor line 17. scptembra !921 ob S. uri zvečer v klubovi sobi hotela »Balkan« v Celju z običajnim dnevnim redom. Ker ie na dne- x'liein redn tudi spremernb.-t piavil. c.e po- sebno eeljski elani vabijo, da se občne.ica zbora polnoštevilno udeleže. Z^laševanie roistnih letnlkov 187 S - 1898 za mestno občino oelisko sc podnlj- š:i do 17. t. in. Vsi v območju mestno ob- .eii'i' celjske bivajoei j;e pozivaio. da se zi/lase •¦-- ne.^lede nato, če Je kdo bi! vo- jak a!i ne —- do doloeeue^a tine Tin rnest- 11...U! n!aki-st.'*atu, soba štev. H. in sicer med 9. —- \2. uri predpoldne. Kdor sc cio te^a časa ne bi z.dasil, zapade denarni kazni od 100 .... 300 din. ali na tej svoti odp;ovarja,ioei zaporni kazni. Umr! ,ie v vojaški bolnici v Ljubljani na y.rizi y petek 9- tm. popoldne pndna- neKa mladeničn so po/.nnii ^ č saino pod imenom »Lotek.. ...... ... ,,c je ndefezila v nedefjo tudi depntacija »celjskc.^a devi.^keRa kluba« in nm polo- žila na grob dva lepa veuca in vee šop- kov. Prijatelji, ohranite inn bla.u: spomin! Se dva porotna slučaja. Razpisaua sta Se dva porotna slučaia: i5.c). Ferdi- nand Znoj (luidodelstvo uboja), Neza Srednik (hiidodelstvo tatvine). Avtotnobilna zveza Ljubljana-Celje. Na željo iiieresentov se je sprenicnil od včeraj 12. t. m. vozni red v toliko, da odhaja avtobus iz Celja ob 3.30 popoldne (ne kot sedaj ob 1.30) .Prihod v Ljublja- no približuo ob 6.30 popoldue. Otvori se zopet postaja pri »Urbančku« Stožice pri Ljubljani in stane vožnja do tja K 7.—. Prednost pa imajo «otniki na oddaljenej- še postaje. Gospodlujskl tečaj »Kola jugoslov. sester v Celju. V sredo 7. tm. je bll za- kliueen «ospodiujski teča.i. katerega je prii'edilo »Kolo j\ig. sester«. Zadnjej?a o- beda, pri katerem so gojenke pokazale, da so se res nekaj naučile, se je udeležilo tudi več oi"->rn!c '^redsoriica ga. Ser- nečeva se je zahvalila ffospema učitelji- cam za trud in proslla deklice. naj pridob- ljeno dobro uporabljajo, da postauejo vr- le Rospodinje. katcrih nam ie treba. Ob tej prilikl so nabrale mlade kuharice med seboj in odbo:nieami za Jivoslovansko Matico 400 K. Strogo iočitev Sölsklh okbllSev je sklenil okrajni šolski svet eeljski pri svoji zadriji seji. Zato bo poslala mestna deSka'osnovna sola vse dečke, ki so iz ceijske okolice, na okoiiško solo, okoiiSke deklice, ki so bile dose- daj na mestnf dekiiäki ösnovni šoli, pa se dodelijo Solskim sestraiti. Na- sprotno pa morata ta šolska zavoda vrniti mestnima osnovnimä šolama (deški !n dekuški) vse one v mestu i stannjoče otroke, ki so dosedaj obis- i kovalt okoliško solo in zavod pri | šo.Iskih sestrah. Toliko staršem v ved- | nost, da si ne rbodo s prošnjami in i rekurzi. dela.li nepotrebnih potov in • stroškov. Tak red, da obiskuje otrok, ! tisto Solo, v katere okoliši- stanuje, je vpeljan že- od nekdaj na šolah po dežell :n '/x ni'TPhro da se »r-i iz mnogih ozirov drži tudi v meslu. Sa| tudi v Mariboru in Ljub'jsni ni prav nič dmgače. Ml smo minerji s- lil trboveljäki rudar i....^. 'L,i\<...,, in je — k^kor ie časopisj« že potdčalo —¦• dne 4. tm. podminirai ciržaviio C63to priTrojžnah v druzbizne'kim tov. Di^L 7. tm. so ga orožniki v Trbovljsh areti- rali in prepeljali v Celje. Ba3 ko sa ga hoteli odciati v zapore okrožnega sodiSča, pa se je izvil iz verig in zbeža! po Gosposki ulici. Pritekel pa je v bližini hotela Balkan baš v n.a- ročje redarja, ki je bil po strslu orož- nika opozorjen. Mič ni pomugalo, moral je v zapor. Usodepolna pozabljivost. Učite- Ijica ga Slavka Voiuilovic iz Središča je 7. tm. na vožnii iz Grobelnega proti Celju opazila, da ji manjka ročna torbica. V Celju ie. s postaje takoj dala telegrc.firati na postajo v Grobe!- no. Tarn so torbico tutii nasli in že s prihounjim vlakom ji io je pi\oeljal sprevodnik. Toda v torbici je rnanjkalo 11 bankovcev po 400 K. Doz-dajne po- izvedbe so bile brezuspešne. Prijatelj žepnih ur je 26-letni delavec lgnac Kozovinc \z Celja, ki je bil 9. t. m. na kolodvoru aretiran, ker je bil osumljen, da je 8. t. m. Ar.tonu Srebočanu v Guberjih ukradel žepno uro. KoÄovinc ie priznal to in še več drugih tatvin žepnih u~ in denarja. Oddali so ga v zapors. Skozi odprto okno it- p.'.jjj. 5. t.m. popoldne v kuhiujo ga. irme Vevict v Zavodni ter ji ukradia cevlje, ve* obiek in drugo, vsega skupaj za 940 K, Te- re?:ija Faj=; iz Sladkegore, ki pa stanuje sedaj v Vel. Lipoi;!avi pri Konjicah. Fais je bila 8. t. rn. aretirana in oddana v zapore. Imenovanje. Oficijant A. Core^an je imenoviin za upravr.ega asistenta občne javne bolnice v Celju, oficijai Franc iiribernik pa 2a upravitc-l|a hi- ralnice v Voiniku. OBRTNA NADAL.IEVALNA SOL \ \ CELJL. V preteklem šolskem ljtu je bilo na tej soli 205 učencev in 36 učenk, skupaj 241. l)ve tretjini tell je bilo iz inesta, tna 2 Celiu. tSula je bila ru^ü skupiiie: 1 pripravnica /. obrti. 4 prvi razredi (kovinskc. obiaciinc, stavbene in živilne obrti ter šivilje in kro- jačice) in I drus'i razred /. ra/.lieiiimi o- brti. Vsi šolski stroški so znašali 3(:>.154 kron 40 vin., pvejeinkov pa je bilo 3o.3(^ kron 46 vin., torej prjostanka za v 1921/22 209 K 06 v. Država je priM-c^u., 20.137 K 60 v. ostanek so pa pokrili iti- kalni faktorji (prispevki inestne in oko- liške občine, zadru^, denarnih zavodov ;. dr. vstcvši šolnino 4.620 K). Obrtua naüu- ljcvalna sola je bila nretekio lito še na o^novni soli. Po prizadevauju nadtfčitc- Ija g. Joška Bizjaka pa se je pieselila v boljše prostore (večje šolske klopi, 2 ri- salni dvorani, eLktricna razsvotlja\ a i. dr.) na deško in dekliško meščaivsko- solo, kier prevzame — kakor smo že po- ročali — vodstvo te sole ravnateli g. Be- no Serajnik. V zadnji se.ii »olskega od- bora dne 3. septembra 1.1. se ie dozdajni predsednik šolsk. odbora obrtne nadalje- valne sole vludni svetnik L. dr. L. Žužek iskreno zahvalil prejšnjenui dvoktnemu voditelju obrtne sole k. Jošku Bizjaku za nje^ovo vzorno in vestno vodstvu. Nato je prevzel posle predsedstva šol- skega odbora župan eeljski g. dr. Juro Hrašovcc, Prihodnje šolsko leto se prične z 2. oktobr. 1.1. To nedeljo se naj zbe- ! rejo v poslopju lneščanske sole vsi ob.rtni ! vajenci in vajenke ob 8. uri ziutraj. Oo- spodje mojstri sc opozarjajo. da so v o- krožju treh kilomctrov natančno popisani vsi njihovi vaienci in vajenke in jih mora biti, 6e se bodo zglasili vsi. 344. Pomni se naj. da jc vsak moister odgovoren za vpis svojih v.ajencev. Da ne bo zopet ob- čutnih kazni, naj pošlje vsak mojster svo- je učence in ucenke dne 2- oktobra 1.1. ob 8. uri ziutrajV meščansko šolo, Izpred celjske porote. Celje, 12. sept. _......, _.......-io porotnn ??- sedanie, ki bo pa trajalo men ' ' "-"/eletrgovino«, obstojeco iz dvsh pisurniških sob za Kresijo v Celju, o- gromno reklamo na vseh voglih, ko- lodvor:1- v Js^o^isih itd. Danes pa stoji pr- • teko:n nekaj rhL;c;.c\. /..u.cy: v-c. liudodelstev go- iJUflje s torn, da je izvabii iz ljudi de- nar za blage, ki ga nikdar ni ime1. ODtožnica navaja, da^ie na ta način opeharil več ljudi za skoro Četrt tr.ili- jdna kron. in sicer: 1. Spomladi leta 1920 je izvabii od trgovca Dragotina KovaČiČa v Sodražici pod pretvezc, cia rnu dobavi dva vagona koruze, 139 tisoČ kron; 2. tr.eseca marca 1920 od Iv. Strgarja v llirski Bistrici pod ena^o pretvezo za 1 vagen koruze 24 tis-jč kron ; 3. meseca marca 1920 od kmet. zadruge v Kraniu za 1 vagon pšenice 24.000 K; 4. meseca februarja 1920 od Al. Kupca v Sv. Pavlu pri Preboidu za 1 vagon pšenice 5500 K; 5. meseca marca 1920 od Vinka Mrharja v Do- lenji vasi pri Ribnici za ,10.000 kg ovsa 20.C00 K; 6. koncem !eta 1919 od na- kupovalne zadruge v Ljubljani ža 1 vagon fižoia 10 000 K; 7. oktobra 1919 od Jo.i Eschbacha v Putincih za 3 vl- gone sou 15.000 K; 8. oktobra 1919 od tvrdke braca Klobucar v Ladjevcu pri Sunju za l vagon soli 4800 kron. Dobavil ni seveda blaga nobeiiemu, pa tudi danarja ni vrnil. Ko ga }6 julija 1920 pričeia preganjati policiia, je pobe^nü v Gradec, a .tudi tarn je hots! nadaije- vati svoje »veietrgovske« posls, ter js izvabii od neioga Ferd. Slagdrja 10 ^tisoč kroii, češ, da mu dobavi žito is Jugosiavije. Bil pa je aretiran, po vec- mesečnem preiskovalnsm ' zaporu pri dež. sodlšču v Graden obsoj^n na 4 meseca ječe in po prestani kazni od- dan naši državi. Razprciva se v trenut' g-j-3 list v tlsk,' 3e r.adaljuje, in prwieserno razsodbo v prihodnji «tevilki. Sokoistvo. ¦ Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskej^a Saveza pozivlja ponovno vsa sokolska društva, da opuste do 25. sept. t. 1. to je zaČasa globoke iia- j losti po smrti Njt Vol. kralja Petra, ! vse prireditve. DfuSlva, ki so že na- r.^ovedala iavne nastope, iih rnorajo \fO^I. Jnt»oslovfcr»Ski So- ;;i na tiovj ^....^ ..,,..,------.^ , ^„.vah s ]Kčd- | pisanimi sokoiskimi kroji. Pozivljamo ! br. druStvä, da razglädnice sirijö med i Sokolstvorrt. Cena cele serije t. j. 10 ! razgiadnic 20 IC ' SokolstVU. Marsikateri izmed Sa- kolov inia shrarijene različne soko'ska zietne znake. fazne sokolske naplee, : fotogre.fije ali slike od sokolskih na- | stopov, teiovadnic itd.. katere stvarJ leže brej pomana v kakšnem predalu. ; Ker so vsi ti precJmeti velikega po- ; mena za arhiv in zgodovino Sokolstva, i.prosiiT.o vse one brate in sestre, ki | razpolagaio s podobnimi predir.eti, da I jih dsrujejo Jugoslover.skemu Sokot- ! skemu Savezu. Vsa društva in Župe ; pa pozivljamo, da zbirajo podobns | predmt^e ter jih pošljejo istotako | Savezu. i ———~--------------------------------------¦---------------~ "* Turistika in sport. Nogometiia tekma med repie- zentancami Ljubljane in Celja v četrtek 8. tm. v Ljubljani je končala v razmeriu 6:0 za Ljubljano. S. K- Celje glasom poročil ni bil v dobri formi. V ljubljanski reprezentanci je bilo 9 članov üirije ter po eden iz Sparte in Primorja. Obtoženi atentator In sokrivcl. Na podlagi rezultatov preiskave glede umora ministra DraškoviČa so obto- ženi : Alija Alijagič, miz. pomočnik radi umora; Rodoijub Čolakovic in Dimitrij Lopandič, diiaka visoke Sole za trgovino v Zagrebu ter N.kola Pe- trovič dilak iste Sole ; Stefan Ivanko- vič, čevljarsk! pomočnik in NebojSa Marinkovič, sluSatelj filozofije. Vsi so obtoženi prlpadnosti tcrorisiičnim' ko- münisticnim organizaeijam, katerim je bil namen, izvršiti atentate na Draško- viča, PribiCeviča, Kukovca in Pašiča. Za Petroviča, Ivanoviča in Marinko- viča je predlagana kästen 15—20 let težke ječe, za Čolakoviča, Lopandtta in Aujagiča pa smrt na ve&alih. 32. redna -glavna skwpSCina CirJI-Metodove družbe v Ljubljant se z:ev. 106 »NOVA D O B A « Straa 3- je vršHa ob veliki udeleŽbi zastopnikov podružnic zlasti iz Štajerske, odkoder so biü zastopani vsi najvažnejši centri. Zborovanje je pcsetil tudi pokr. na- mestnik lvan^ Hribar. V preteklem letu ie družba izdaia za Ijudsko Solstvo in otroške vrtce 793.690 K. Zborovalci so se hvaležno spominjali zlasti do- brotnika družbe ufnrlega dr. Oeorga v Šmarju, ki ji je zapustil vse svoje pre- mo!enje krog 1 milijona kron. Raz- pravljalo se je o razmerju med CMD in Jugoslov. Matico in se je sklenilo, da naj posebna anketa zastopnikov oben organizacij določi natančno njih de'oxrog ter to javnosti pojasni. V 1. H'20 je bilo delavnih 94 podružnic, rned prvimi zlasti ženska v Ptuju. V družbino vodstvo so izvoljeni: za dobo treh let An dr. Senekovič, Franja dr. Tavčarjeva, Ana Podkrajškova in gospa Šegova, za dve leti g. Ludvik ; v nad- zorstvo dr. Janko Kersnik, Matko Kante, Karol Mahkovec, dr. Ravnihar in Mal. Rode; v razsodništvo Matija MarinČek, dr. Fr. Rosina, Fr. Pahernik, dr. Tekavčič in dr. Triller. Takozvani Peskovi akti so se daü na vpogled zastopnikom vseh pariamentarnih skupin, ki so to želele. Soc. dsm. list »Naprej« objavlja že vsebino teh aktov, ki je naravnost uničujoča. Vkljub temu ima Pesek drzno čelo, da še nadalje slepomiši in hoče slepiti javnost. Oddelek ministrstva pravde pri pokrajinski upravi v Ljubljani bo u- kinjen in prevzame začasno posle po- sebe.i oddelek pravosodnega ministrstva, ki bo podrejen naravnüst ministrstvu. Znižanje mlnistrskih portfeljev od IS na 12 je sklenil min. svet. Združi se ministrstvo pravde z onim za vere, ministrstvo poljoprivrede z onim za agrarno reformo, ministrstvo zdrav'a z onim za soc. politiko. Državnl proračun za 1. 1922, v katerem je sin. minister izdatke silno skrčil, izkazuje v novi predlogi 5 milliard izdatkov in 480o milijonov dohodkov, deficita torej 200 milijonov. Zopet obsojeni »Šlovenec«. Lju- bijanski klerikalni dnevnik »Siovenec« -je fe !eta sem na najbolj nečuven način blatil nadučitelia v Cerkljah na •Goreniskem, g. Jos. Lapajneta. Očital mu ia zlasti vedno, da zlorablja solo v po'.irifne namene." 0. Josip Lapajne . ie ecen izmed najodličnejših tojevnikov zoper klerikalizem, član načelstva de- mokratske stranke, zato seveda kleri- kainim petelinom trn v peti. Končno je büo Lapajnetu »Slovenčevih« obre- kovarva preveč in vložil je tožbo proti listu. Dne 7. tm. se je vršiia pred ljabüansko poroto razprava proti od- govornemu uredniku »Slovenca«, Mo- ?^ercj, ki je bil Se tako drzen, da je •nasiopil dokaz resnice, s katerim pa je seveda sijajno pogorel. Poroiniki so pctrdili krivdo »Slovenčevih« obrekc- •va'cev in je bil odgovorni urednik Mo'-:erc obsojen na en mesec tiri zapora ali 6000 K denarne globe. Rezervnl oficirjj bodo polagali yr.iego v uniform]. Dotični rezervni ofic, kateri nimajo uniforme, naj to iavijo do 15. sept. t. 1. pristojni vojni okrainl komandi. Ker bodo imeli pri vo;ni okruž. komandi pisati tudi pis- meno prisego, naj prinese .vsak 1 polo papirja, peresnik in pečatnik s svojim rfronogramom. Dlrektna brzojavna in telefonska zveza med Beogradom in Prago. Med Jugoslavijo in češkoslovaško re- publiko je bila te dni sklenjena po- godba glede direktnega brzojavnega in telefonskega prometa med Beogradom in Prago preko Bratislave. Z direktnim brzojavnim prometom se je že pričelo, teJeionski promet pa se otvori, čim bo žična zveza dogotovljena. Brzojavna pnstojbina za časopisne depeše znaša 8 centimov za vsako besedo. Razlika ! Če dr. KoroSec na kakem svojem shodu vrže skozi okno na ulico kakšno frazo o draginji, je to v kle- rikalnih listih svetovnovažen politični dogodek. Ce pa se Ijubijanski konsu- menti sestanejo in razpravljajo o tern, kako draginji odpomoči, je to — de- mokratski švinde!. Tako vsai pravi •-'olovenec«. On bo že vedel I i; - Sokolskj zlet v Središču mari- borski »Straži« ne more iz glave Da bi ga čimbolj opljuvala, čveka v 5tev. od 7. tm. med drugim u koruznih nji- vah, >>v katerih je celo noč prav sum- Sjivo šumelo«. |n to naj ge imenujemo dostojen politični bo»? I Ce pa bj mi spomnili dr. Korošca na razne primi- cije, ki jih je obiskoval kot teolog, in tudi na koruzne njive, ki so včasi »zelo sumljivo Sumele«, pa bi »Straža« seveda takoj žavpila, da smo osebni! Ka-li ?! Za poučevanje na novoustanav- ljočih se kmet'jsko - nadaljevalnih šolah so z odliko sposobni sledeči gg. učitelji iz štaierskcga dela Slovenije : Franc Bratoš, učitelj v Poljčanah; Zma- go Bregant, nadučiteli v Pamečah; Venčeslav Čopič, učitelj v Pišecah; J. Droč, učitelj v Zg. Ponikvi pri Celju; Franc Golež, Solski vodja v Ptranicah pri Konjicah; Jože Jarh, nadučitelj, Sv. Rok obSotli; Radovan MejovSek, nad- učitelj v Orli vasi; Ivan Petrak. uČitelj v Braslovčah; Jožef Reichmann, Solski vodja v Sromljah; Robert Senica, nad- učitelj v Št. Petru v Savinjski dol ; Tone Stefanciosa, učitelj v Rogatcu; Ciril Vobič, nadučitelj v Sv. Trojici v Slov. Goricah; Mirko Zdolšek, šolski vodja v Letušu; vsi ti so dovršili te- čaj na drž. kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu. »Siovenski Gospodar« je junaško potegnil rep med noge. Na njegovo drzno trditev, da so učitelji Spiceljni davčnih oblasti, so učitelii drug za drugim začeli vlagati tožbe. JunaSki »Gospodar« sedaj v St. od 8. tm. iz- javlja, da se je njegova trditev »na- našala samo na one učiteljske osebe, ki jih po imenu in dokazih kot bivše obmejne nemškutarje poznamo kot take«. Konček repa torej še vedno miga. Kmalu bo tudi ta izginil. Juna- gtvo oa tako ! Nek blvši ruski polkovnlk iSče primerne službe, da bi si olajšal borno eksistenco. Navadno se trudijo ti Ijudje zastonj najti kak zaslužek, deloma, ker niso vešči našega jezika, deloma, ker ne poznajo razmer in se ne znajo kam obrniti in jim manjkajo k temu tudi gmotna sredstva. Prosi se javnost, naj javi, kdor bi bil voljan sprejeti ime- novanega v službo,»Kolu jugosl. sester« v Celju. Prosilec bi sprejel razne posle, bil je svoj čas poseslnik v'Rusiji in bi znal oskrbovati kako večje posestvo, vešč je raznih mehaničnih del in bi vstopil pri kakem mehaniku za po- močnika, razume se pri električnih na- pravah, in bi sprejel kak posel pri elektrarni; poraben bi bil tudi za pi- smonošo ali slugo v kaki scdni pi- sarni ali banki etc. Zima se bliža in ti reveži so brez zaslužka. Pomagajte jim, kdor more ! »Slovenca« toži radi žaljenja časti naš poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Glavna skupščina Udruzenja ju- goslov. učiteljstva se vrši meseca oktobra v Zagrebu. ZnaČiino ! Nedavno je okiajno sodišče v K. obsodilo obrtnika M., ki je svojetnu tovarišu rekel: »Ti si eel Pegan !«, češ, da je to toliko, kakor če bi mu rekel lopov, lump, denunct- jant ali podobno. (Dr. Pegan je znani šušteršičijanski odvetnik v Ljubljani). Preselitev oddelka ministrstva trgovlne in JndustrJje v Ljubljani. Ta oddelek se dne 13. in 14. sept, preseli iz deželnega dvorca deloma na Turjaški trg št. 3, deloma na Tu:_\iš- ki trg St. 6. Oba dneva se vsled tega stranke ne bodo sprejemale. Narodno gospodarstvo. H M E L J. XVII. brzojavno tržno poročilo: Žatec, 8 sept. 1921. Mirno, čvrsto, ne- spremenjeno 6500—7000 č. K za 50 kg. XVHI brzojavno tržno poročilo: Žatec, 9. sept. 1921. Živahneiša kup- čija na kmetih, cene čvrste, nespre- menjene, do 7000 č. K ža 50 kg. Nürnberg: Čvrsteje, cene za 200 M višje. II. hmeljsko poročilo. Žalec, 1. In 2. sept. 1921. Z mojim 1. poročilom z dne 20. avgusta t. 1. je obiranje gol- dinga konČano. Blago je izredno zeleno ter se je plačalo sprva po K 200s— in teden dni pozneje do K 240'— za 1 kg. Hmelj iz ugodneiših leg se je plačal ceio po K 245— za 1 kg. Tu- patam se je žal pokazala v kupčiji potreba, da se je sprejema! in prevze- mal vlažen hmelj. Danes je trgovina mirnejSaj ker zavzema prevzetje bla- ga obilo časa. Vzlic temu se nadaljuje nakupovanje z znižanimi cenami ter skušajo kupci segati le po zelenem blagu. Producenti pa so odločni in vztrajni ter se upirajo oddaji blaga. 3/4 žetve ie prodane. Poznega hmelia je mnogo manj. kot sa je pričakovalo. Radi dnevno nastopajoče megle je sod- ba glede barve še danes nemogoča. Vsckakor pa bo trganje poznega hme- Ija s 15. sept. t. l. končana. Trgovina s starim hmeljem počiva. la (prvovr* stno) blago letnika 1920 se je proda- lo po K 135— za kg. Za Ietnik 1919 se zahteva 60 do 70 K za 1 kg. Let- nik 1918 je dobiti po 1< 60 za 1 kg. Za starejše blago pa se zahteva 50— 55 K za 1 kg. Emerik Kukec, trgov. s hmeljem v Žalcu. POPIS ŽIVINE IN VOZIL. Ministrstvo vojne in mornarice ie na podlagi sklepa ministrskega sveta z raz- pisoin z due 13. avgusta 1921 Pov. F. Aj. br. 15-421 odredilo, da se ima v mesecu septembru in oktobni 1921 nadaljevati lansko leto ukinjeni popis živine in vozil za potrebo vojske. Za ta popis ostanejo y veljavi določbe. ki so bile izdanc lan- sko leto. Popis bodo vršile voyaske ko- misijü, ki prično poslovati okrog 15. scp- tembra. Podroben načrt bodo izdale ko- mande vojnih okrugov. K temu je pripomniti. da /.aliteva nujna državna potreba ta popis živine in vozil za orgunizacijo naše vojske, da bo y primeru potrebe vsaka vojaška cdinica takoj dobila potrebno vprežno živino in vozila. dalje, da se pri tem nopisii niko- mur nc bo odvzela živina. ampak sanio popisala in stavila v razvidnost. ^ivino bi bilo treba odclati samo v Drimeru mo- rebitne mobilizacije vojske, in sioer ta- krat samo proti pravični odškodnini, ka- kor to določa člen 40 naše ustave. Ker je država samo skupnost državljanov, ki se mora, ako treba, vsa skupaj posta- viti v bran, je dolžnost vsakega držav- Ijana, da priglasi za ta nrimer svojo zi- vino in ¦ vozila državnim organom. ki so predvsem poklic-ani skrbeti za obrambo države, t. j. vojaštvn. 2ig€sanje živine je sploh odpravljeno in se nikomur vcč ne bo žigosala živina. Popis se vrši samo v zgoraj obrazložeiih- namen. Ljudstvo naj se ne pusti begati in zavajati hujska- Cem in drugim državi sovražnim elemen- toni. ki bi inorda poizkuSali ilniQt jo\ o- rice in vesti trositi. O siabl žKnf Ieiinj uiloum; wjj- noveiših statističnih podatkov letos ni1 govora, ramn v Rusiji,, kjer je letos žetev odpovedala. Cene Živijenskih potrebščin na- raščajo nidi v Nemčiji. Narasle so od meseca januarja za 10%. Ljubljanski veliki semenj, Ljubljana, 9. sept. Danes je bilo prodanih nad 5000 novih vstopnic, o- bisk je bil nad 8000. Dozdaj sk/enjene klipčije znašajo nad 1/4 milijarde. Ljubljana, 10. sept. Danes je obiskalo sejem zopet nad 8000 Ijudi. Piedrnet najve^je^a interesa sta b;Ia zlasti : štedilnik Rusa Bogatirjeva ter Urasna stanovanjska hi§a inž. Kralja. Bopza 1O. scptembra Zürich: Devize Berlin 5,50, Newyork 583, London 2174, Pariz 4335, Milan 2520, Praga 7135, Zagreb 3,»BukareSta 575, Varšava 0.15, Dunaj 0.60, avstrijske krone 0.48. Beog rad : Valute: doiar 50.50, funti 195, marke 52.50, Ieji 54.50, levi,39, avstr. krone 4.30. devize: London 196, Pariz 390, Ženeva 880, Praga 61.50, Dunaj 3.99, Berlin 52.80, Solun 255, Milan 220. Ž i t n i trg: Zagreb, 9. t. m. pšenica 1060-1070 K. koruza 870-880 K, mešani fižol 850 K, oves 785-795 K, ječmen 920 K, moka St. 0 16.80 Kz vrečami. Vse cene se razuir.evajo franko vagon Zagreb. Trgo- vina vsled prometnih tsžkoč" stagnira. D «i p i s i» Rogaška Slatina. Q. Rist, lastnik ho- tela Bellevne, rojen Švicar, hoče igrati vlogo treznega in objektivneRa Nemca. Nasi ljiidje mu nasedajo in ga pridno obi- skujejo. Zato Jim bodi v ravnanje slede- če: Ko je šlo za to, da bi Rist neko spor- no zadevo izvensodno poravnal in se mu Je rcklo, naj plača za CMD 400 K, je iz- javil, da placa raje pri sodniji 10.000 K, nego 400 takemu «Kampfv-ereinu«; 2. pre- pov-edal je v svojih lokalih nabiraluik za Sok. dom v Rog. Slatini in porabo plačil- jiih listkov v etiak namep — Sr»ni,»nti sat! Laško. Progovni mojster Stanko Stanič je za svoje zasluge kot dobrovo- ljec v bojih na solunski fronti bil odliko- van z zlato kolajno MiloSa Obiliča. Razne vesti. Kralj milijonarjev. k Novega Jorka poročajo: Imetje anieriškega netrolejskvi- ga kralja I. Rockefellerja ie bilo cenjeao na 2400 milijonov dolarjev. V štirih dneh iz Evrope v Amoriko. Neko veliko nemško podjetie namerava zgraditi zrakoplove Zeppelinovega siste- ma, ki bi prevažali potnike iz Madrida v Buenos Aires. Potovanje bi trajalo §tM dni. Zemlja Šla skozi rep kouieta. Zvez- darna Kö.nigstuhl pri Heidelbergu poroea, da je šla zemlja v noči od 8. do 9. avgu- sta skozi rep nekega kometa. Milljonska tihotapstva zlata skozi Jiašo in iz naše države so izsledili naši kontrolni organi, odkar je finančni mini- ster odredil poostreno kontrolo. v orijent- ¦ekspresnih ylakih med Ljubljano in Beo- gradom. Zasačili so sc tiliotapci s celiml vrečami zlata in srebra. ki so iih spravljali bodisi iz naše države bodisi iz Turčije ali Rumunije preko naše drža- ve v Zapadne dn/ave. Dozdaj so zaprli že veliko tihotapcev. Spomenlk avtorju »Gospod!na Franja*. Ljubljana, 17. sept. Včeraj ss ie v Spod. Lokah pri Krašnji nedaieč od Ljubljane odkrila spominska plošča pisatelja Fr. Maslju-Podlimbarskemu, avtorju znanega romana »Gospodin Franjo«. Slavncstiia seja »Spiošnega slov. ženskega društva« v Ljubljani. ¦Ljubljana, 12. sept. Včeraj se je povodom proslave 20-letn\ce »Spi. siov. žen. društva« vršila pod presedstvom ^ospe Franje dr. Tavčarjeve slavnostna i eja društva ob prisotnosti odposlan- stev narodnega ženstva iz Srbije in lirvatske s predsednico jugoslovenske ženske organizacije gospo Hrističevo iz Beograda. Novi vojaškl poveljnik na Reki. Rim, 11. sept. General Giunti je je včeraj prevzel poveljstvo nad Üe- tami na kopnem in pomorskimi če- tami na Reki. Ponesrečen vlak. Berlin, 11. sept. Ekspresni via!; Strassbcurg— Lyon je včeraj ob 22'30 uri pri kolodvoru Echets skočil s tira Prevrnili so se 4 vagoni. 25 Ijudi ie mrtvih, nad 60 ranienih. Strašna poplava. San Antonio, 11. sept. Po strahovitem nalfvu je narasia reka San Antonio ponoči poplaviia del m?s^ Število človeških žrtev cenijo na 500 Škode je več milfjonov dolarfev. '(Mesfo San Antonio leži ob istoimeni rekš v severnoameriški državi Texas, dp. ur.) Nova poljska vlada V Varšava, 11. sept. Po posveto- vanjih pod predsedstvom deželnega maršala se je ponudila sestava vlade predsedniku poljske ljudske stranke dr. Glombinskemu, ki je izjavil, da je pripravljen prevzeti, če dobi kabinet večino v državnem zboru. Boj za Zapadno Ogrsko. Budimpešta, 11. sept. Mad- žarska vlada dementira vesti o mobili- zaciji ua Ogrskem. Budimpešta, 11. sept Avstrijc» se pripravljajo, da popolnoma izpraznijo Zapadno Ogrsko. — K medžavezniški komisi|i v Šopronju je prišla deputacija Madžarov in je izrazila željo naroda, da ostane pod Madfcarsko. — Povsod se formirajo madžarske garde za vzdržanje reda. — Boljševiški begtinci iz Madžarske ustanavljajo na Dunaju legije za boj proti Madžarski. Socijal- deniokratska stranka v Dun. Novem rnestu daje tem lcgijam orožje. Stariše dijakov in dijakinj, ki pridejo te dni v Celje, opozarjamo, da imamo v našem uredniStvu na razpo- lngo še nekaj naslovov za stanovanja. Listnica nredin^tva. Centraüzem — avtonomija?: O stvari se je dovolj debatiralo. Prečitajte si že enktat zadnji odstavek dr. Kukovčevcga govora .,Na naslov naSega mc§čanstva" v zadnji Štev, „N. D."1 Zdravo! Stran 4. »NOVA DO B A« Stev. 106. Regisircv. kreditrta En stavbena o#w j*m jwiimikTW W^^^mJT** Sprejema hranilne wloge in iih Pi»eftei«nova ul. 15 V WeiJU &4JHkL2ß ML l^J. JIL#^^iYjL *ti>i in pol ad «to f ^K |2 [of Rezervni zaklaiS 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 468 — 65 Hranilne vlogea 2,000.000 K Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tfskarna v Celju« ©e©©Q0ö©.:©SO©ö©Ö0ÖQ©GG©iJ>©ÖGÖ | Zahtevajmo v vseti ® I gosiilnah in Ravarnali | I računske ltste CMD! | ©@Q®Q®QQ*g>SQOÖ®GQe®QOQ®@@©®c? , Vsatowstne tiskouine •"zvršuje v najmodernejši izpeljavi w 2 trezria, pridna in poštena konjska lilapca 2-2 se sprejmeta takoj v službo. Pla- ča po dogovoru. H. Bien, Braslovče. Sprejme se takoj 2-2 dninar z rodbino brez malih otrok v službo. Stanovanje, kurjava in malo poljapros- to. H. Bien, Braslovče. Posestvo pri Št. Jurju ob juž. žel. 9 oralov zemljišča, lepa hiša za K 180.000 na ppodaj. Posestvo v.Vojniku; zidana tlSša, h!ev, okoli 2 orala zemlje za K 85.000 na prodaj. Potem vsake vrste posestva dobre gostilne z mesarijo ali pe- karno, trgovine, hiše, vile. K. Brez- nik, Celje, Dolgopolje 3. 2-2 Učenci in učenke se sprejmejo v tovarni »Zlatarka« d. d. Cledališka ul. 2. preje Fr, Pacchiaffo 864 10—9- Nagrobne spomenilie iz granita, syenita, marmorja in drugega kamenja v najmoder- nejših oblikah in najfinejSi izpelja- vi dobite po najnižjih cenah pri KAMNOSEŠKI fNOUSTRIJSKI DRUŽBI v Celfu. 966 10—1 Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # „Novo Dobo" ¦ Kupi se srednja množina lanskih orehov. Ponudbe naj se stavijo pod šifro: 2 »Orehi« poštno ležeče, Celje. 2 Ilse šolsbe If potrcbščine kupite najboije ppi 3BHK0 BOVHÜ, CELJE, ECfalja Petra c. 31. 944 10—3 Mist, L?&%LL ¦ ' ==? fier ves mrce» mora poginitf, če se vporal. Ijajo moja preiz- kušeno najboijša in povsod h\ ;Ujena sredrfva. kakor: Za poljske in hišne inišl 12 K, za podganelö K, ščurkeposebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinkturaia stenfce 15 K. uničev. moljev 10 in 20 K, praSek proti mrčesom 10 In 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazflo za us! pri Ji- vinl 5 In 12 K, prašek za «si y obleki In periiu 10 in 20 K, UnkUira prct» mrčesi* na «adju'n. zelenjadi (uničevaiec rastlin) pra- šek proti mravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. Pošilja po povr,etju Zavoä za eksport M.Junker, Zagreb $7, SPefrf,i;cUa nllca 3. 550 37 Slavbeno in galan« ferijsko kleparsftvo am. loita nasl. Franjo Dolzan Cclje, Kralja Petra cesta 8 se prlporoča za izAelavo vaakovrstnih stavbealb in galanterljskih del* Krltja ] atreb, zvonlkov, popravila istib, na- prava strolovodov ltd. Izvrftitev točna, Gene zmerne.Za Izvraena dela so jamöl. CEKE ZMERNE5 iiUIn in modna TRGOMINA pRDL PjHR 11= l niJll Gelje, Kralja Pefra c, ^ - Be prlporoCa za - ^ mnogobrof nl oblsk ^ V zalogi vse nove so- % kolsRe poirebfičine!s IPOSTREŽBA TOČNA!