Leto XXXVII Št. 10
Murska Sobota 13. MAREC
1986 CENA 80 DIN
NASLOV
V Dolgi vasi nov mejni prehod
Že nekaj let je očitno, da je mejni prehod v Dolgi vasi pretesen, zlasti v turistični sezoni. V lanskem letu je bil promet za 43 odstotkov večji kot leta 1984. Po najnovejših podatkih uprave za notranje zadeve v M. Soboti so te dni navedli finančno konstrukcijo, mejni prehod pa naj bi začeli graditi v mesecu maju. Sredstva so zbrali sekretariat za notranje zadeve, carina ter nekatere špedicijske organizacije. Novi prehod bo imel štiri vozne pasove (dva izstopna in dva vstopna), uredili pa bodo tudi menjalnico, okrepčevalnice, prostore za špedicijsko dejavnost in druge. Gradnja mejnega prehoda naj bi bila končana do konca letošnjega leta.
Jani D.
VSTANI, MADŽAR...
Smo pred madžarskim kulturnim praznikom, ki je posvečen največjemu madžarskemu pesniku Sandorju Petofiju in hkrati spominu na 15. marec 1848, ko je Petofi v Budimpešti stopil pred številno ljudsko množico ter jo s pesmijo pozval na vstajo. In »pomlad narodov« (revolucija) se je res začela.
Tako kot zadnja leta proslavljajo slovenski kulturni praznik porabski Slovenci, tako pripadniki madžarske narodnosti v lendavski in soboški občini že ves čas pripravljajo prireditve v počastitev madžarskega kulturnega praznika. Le-te so dobile večjo razsežnost predvsem pred 11 leti, ko so ustanovili v obeh občinah samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. To je vplivalo tudi na 'razmah narodnostne kulturne dejavnosti. Najbrž bi’ lahko rekli, da je ta bolj razgibana kot v krajih zunaj narodnostno mešanega območja, da je zanjo tudi večje zanimanje med ljudmi in hkrati pripravljenost za delo v kulturnih društvih. In prav je tako, saj je kulturna dejavnost ena najpomembnejših za obstoj narodnosti, za negovanje maternega jezika ...
Večini krajevnih središč na dvojezičnem območju so že izvedli proslave v počastitev madžarskega kulturnega praznika, osrednjo pa pripravljajo za 22. marec v dvorani Nafte v Lendavi. Nastopili bodo narodnostni pevski zbori, folklorne in gledališke skupine ter recitatorji. Na predvečer madžarskega kulturnega praznika pa bodo v Lendavi odprli spominsko sobo kiparja lendavskega rodu Gybrgya Zale. Prireditve se,bodo udeležili tudi gostje iz LR Madžarske. Madžarskemu kulturnemu prazniku bo posvečeno tudi gostovanje literatov iz Zalaegerszega — 13. tega meseca v Lendavi in 14. na Hodošu.
J. G.
DELAVCI, DELOVNI LJUDJE MEST IN VASI! MLADINA!
OBČANI!
Volitve delegacij in delegatov so pred nami! Uresničimo svojo pravico in interes občana in samoupravljalca! Potrdimo pripadnost neodvisni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji!
Z množično udeležbo na volitvah izrazimo in potrdimo demokratično in samoupravno bistvo delegatskega sistema!
Naj tudi tokratne volitve dokažejo našo neomajnost v boju za socialistično samoupravljanje! Ideali, s katerimi so borci v narodnoosvobodilnem boju, delavci, kmetje, intelektualci ter vse napredne in rodoljubne sile, združene v Ljudski fronti, s Komunistično partrijo Jugoslavije in Titom na čelu, priborili svobodo v socialistični revoluciji, bodo ostali naša trajna opredelitev.
Odgovorni smo za prihodnost Titove Jugoslavije! Samo enotni bomo premagali vse težave.
Na volitvah potrdimo našo pripravljenost za odločno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije na temelju socialističnih samoupravnih odnosov. Z opiranjem na lastne sile si bomo zagotovili dinamičen materialni in družbeni razvoj. Zato izkažimo zaupanje najboljšim mea nami, delavcem, mladim in ženam, delovnim ljudem in občanom, ki so se pri delu dokazali kot odločni in brezkompromisni borci za pravico delavskega razreda, da upravlja s tistim, kar ustvarja in s čimer družba razpolaga. To morajo biti patrioti, dosledni borci za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Volimo pogumne, poštene, sposobne in prizadevne ljudi z vseh področij družbenega dela, ki so se pripravljeni spoprijeti z izzivi sodobnega časa.
Od novoizvoljenih delegacij in delegatov ; htevamO, da bodo ustvarjalno in odgovorno opravljali naloge, ki jih bomo skupno določali kot neposredne in dolgoročne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delo, znanje, sposobnost in odgovornost so največje vrednote in potreba naše družbe!
S povečevanjem proizvodnje in produktivnosti ter z odgovornim in vestnim razpolaganjem z družbenimi sredstvi ustvarjamo dohodek za celovit razvoj dežele, za zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov, za izboljšanje izobraževanja, znanosti, kulture in zdravstva, za skrb za otroke, ostarele in nepreskrbljene.
Razvijajmo sožitje v združenem delu in v celotni družbi na temeljih socialistične morale, solidarnosti in humanizma!	.
Omogočimo mladim, da se bodo s svojim znanjem in sposobnostjo, z mladostno zagnanostjo in z novimi idejami izkazali kot graditelji sedanjosti in prihodnosti! Omogočimo ustvarjalnost vsem sposobnim in prizadevnim ter pogumno uporabo dosežkov znanosti in inovacij! Bodimo odprti do vsega naprednega!
Izgrajujmo Socialistično zvezo kot najširšo demokratično fronto, v kateri uresničujemo svoje kratkoročne in dolgoročne interese, ki povezuje vse napredne ljudi, ob upoštevanju njihovih osebnih prepričanj, zavesti m pogleda na svet!
Najikongresi in konference Zveze komunistov, sindikatov, socialistične mladine in borcev okrepijo idejnopolitično in akcijsko enotnost ter prispevajo k hitrejšemu izhodu iz težav in k večjemu gospodarskemu in družbenemu napredku dežele.
Pospešimo sodelovanje z vsemi narodi in vsemi naprednimi silami sveta! Naj. aktivna vloga neodvisne in neuvrščene Jugoslavije, zlasti v mednarodnem letu miru, prispeva h graditvi in ustvarjanju novega, svobodnega in pravičnejšega sveta ter vseh ljudi in narodov dostojnega življenja!
Varujmo svobodo, neodvisnost in obrambno moč naše dežele. Razvijajmo jugoslovanski socialistični patriotizem!
Nikomur ne dovolimo, da bi ogrožal pridobitve naše revolucije, nase življenjske interese in skupno prihodnost!
Krepimo in branimo bratstvo in enotnost naših enakopravnih narodov in narodnosti pred vsemi delitvami in ločevanji ter se odločno postavljajmo po robu separatizmu, iredentizmu in vsem drugim oblikam nacionalizma in šovinizma!	 x t-
Tudi na tokratnih volitvah potrdimo, da smo odločeni uresničevati Titovo sporočilo, da ostaja naša revolucija takšna, kakršna je vedno bila, neomajna glede osnovnih opredelitev, humana v prizadevanjih zamenen-no razširjanje človekove svobode ter nespravljiva z vsemi, ki bi zete i ogrožati njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.
ZVEZNA KONFERENCA SOCIAU^T^, ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJA
VOLIM, TOREJ SEM
Pridružujemo se tistim pomurskim volilcem, ki bi radi od kandidatov zvedeli, kako nas kanijo popeljati iz krize, ki je dovolj očitna tudi v naši pokrajini. Pa ne gre za to, da bi moral imeti sleherni s kandidatne liste nekakšen (svoj) volilni program. Bolj se nagibamo
k temu, da vsaj približno ve, kaj je recimo tisto iz Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, za kar se kaže v štirih pomurskih občinah v novem mandatnem obdobju še posebej potegovati.
Ker pa je naš volilni sistem piramidalen — to pomeni, da »spo-
daj« še nekaj izbiramo, medtem ko na poti k »vrhu« in sam »vrh« bolj ali manj potrjujemo — je razumljivo, da po podjetjih in na terenu »s strahom in upanjem« ugibajo, kaj more prinesti zamenjava vodilne garniture in sprememba politike v okviru občinskih (repu-
MILAN KUČAN O KRITIČNI ANALIZI V MURSKI SOBOTI
Ne moremo še naprej v istih dresih igrati na različne gole
Na povabil*' mestnih družbenopolitičnih organizacij je minuli četrtek v Murski Soboti o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja govoril član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. Osvetlil je nekatere idejnopolitične vidike kritične analize, dvomesečno razpravo o njej, razčlenil razlike, do katerih pri tem prihaja in vzroke teh razlik, nato pa odgovoril na nekaj vprašanj navzočih.
VOLITVE 86 V PROGRAMIH
RADIA MURSKA SOBOTA
Današnje volitve v organizacijah združenega dela bodo ci Radia Murska Sobota spremljali v posebni dopoldanski ou J 8.00 do 10.00.
Posebna volilna oddaja pa bo tudi v nedeljo, ko se bo Murska Sobota oglasil že ob 7.00. Do desetih bodo novinarj m d pisniki spremljali potek volitev v vseh štirih pomurskih občin ati, tem pa bodo poslušalce obveščali še v posebnih pojo' PP ob enajsto in dvanajsto uro, obširneje v osrednji ned J s„ore-13.30, zadnja poročila o poteku volitev pa bodo P^L^oncem sp da — nekaj pred osemnajsto uro. Da bi bilo Pjedvs soJde|ovaJ -u programu čim več svežih informacij s terena,	. orojj.
vse naše dopisnike, pa tudi volilne komisije in। od	• -J
la lahko pošiljajo na telefonski številki 21-383 m 21-064.
Vabljeni k poslušanju in sodelovanju!
»Logično je, da se v naši družbi ne more zgoditi nič in se tudi nič ne zgodi brez nas in nas zato nihče tudi ne more osvoboditi odgovornosti niti za tisto, kar smo naredili, niti za tisto, kar bi morali narediti, pa tega nismo naredili. Na svetu federacije pred poldrugim mesecem je bila zelo kritična, da ne rečem kriti-zerska razprava o kritični analizi in o celotnem stanju v naši družbi. Zelo ugleden nekdanji revolucionar, spomeničar, heroj, se je vprašal, kako se je vse to lahko zgodilo, da so tudi borci, predvojni komunisti, heroji, zapadli separatizmu in nacionalizmu. Ko sem to poslušal, sem se spomnil nekega dogodka iz mladih let. Leta 1956 se je na grobu takrat rehabilitiranega Laszla Rajka takratni član vodstva madžarske komunistične oz. delavske partije Antal Apro spraševal v imenu madžarskih komunistov, kako se je vse to v tej partiji na Madžarskem od leta 1948 naprej lahko dogajalo. Zavedam se nevarnosti zato, da bi opozoril na aktualnost nevarnosti, da se komunisti zaradi lastne neaktivnosti ali neustrezne aktivnosti ne bi znašli v razmerah, v katerih bi se morali spraševati, kako se je vse to lahko zgodilo. Zdaj pa je v naših vrstah že veliko ljudi, ki se tako sprašujejo in pri tem pozabljajo, kakšen je njihov lasten delež pri nastajanju teh, dovolj kritičnih razmer.«
Predstavil in komentiral je dve skrajni, močno razširjeni tezi. Po prvi naj bi bila javna razprava o kritični analizi odveč, saj je o njej razpravljal CK in ji dal vso podporo. Po drugi-pa v kritični analizi niso zajeti bistveni pred-
logi za spreminjanje sistema, ker se je celotno delo napravilo z željo, da se ne bi nič spremenilo. Ce je Milan Kučan v uvodni besedi spomnil na basen ruskega basnopisca Krilova o žerjavu, ščuki in raku, ki vlečejo voz vsak v svojo smer, ter razvil misel o »dvojni duši« razmer, v kakršnih smo, rekoč, da kritična analiza predvideva manj inštitucionalnih in veliko več sprememb v lastnem obnašanju in ravnanju, je to dovolj zgovorno svarilo na resnost položaja, v kakršnega je zabredla država.
»Ves čas, odkar smo delali v komisiji za izdelavo programa gospodarske stabilizacije — to delo se je začelo pred šestimi deli — smo govorili o tem, da je potrebno kmetijstvo postaviti v položaj gospodarske panoge. Enako je bil govor za stanovanjsko politiko in za vse velike infrastrukturne sisteme, kot so železnica, pošta, energetika in drugi. Od vsega tega v praksi ostaja silno malo. To so še vedno področja, nad katerimi drži roko država in tako imamo zdaj absurdne razmere, ki so značilne tudi za spravljanje o elektrarnah na Muri. Namesto da bi se usmerili in z vsemi ukrepi, tudi državnimi, spodbujali varčevanje z električno energijo, razpravljamo samo o tem, kako ustvarjati nove zmogljivosti. Tako recimo za nekatere najosnovnejše aparate, ki se priključujejo na domače in velike porabnike električne energije, nimamo niti raziskovalnega niti razvojnega dela za razvijanje teh aparatur v naših prednostnih programih, nekaterih stvari pa preprosto tudi v trgovini ni mogoče dobiti.«
V nadaljevanju se je Milan Kučan zadržal pri vsiljeni delitvi na ustavobranitelje in ustavne reformatorje ter maniri, ki jo spodbuja izrazito navijaško in pristransko razpoloženje, v katerem je človek napreden že, če se navdušuje za spremembe, pa pri tem niti ni važno, za kakšne spremembe gre, kaj šele, da bi dokazoval, ali so te spremembe res napredne. Svojevrsten odmev vsega tega je prišel do izraza v kadrovskih pripravah na volitve, kjer se včasih zdi, da je človek napreden že zaradi tega, ker do-zdaj — po domače rečeno — ni bil zraven. Clan predsedstva CK ZKJ Milan Kučan je nato opozoril na vlogo ZK, ki se mora odlepiti od svoje zgodovinske povezanosti z aparatom oblasti, torej z državo, na — po sili razmer — dva sistema odločanja, legalnega delegatskega in nelegalnega, a zelo učinkovitega, ki deluje po telefonskih zvezah ali osebnih poznanstvih, nazadnje pa še na dejstvo, da naša družba že dolgo ve, kaj je korupcija in kaj špekulacija. Zaskrbljujejo podatki o skromnem številu kmetov v ZK, malo je delavcev in prav tako upada udeležba mladih, čeprav hkrati — po besedah Kučana — ne gre pozabiti, da »je naša organizacija na široko odprta za vse, ki želijo vstopiti vanjo. Rekel bi, da preveč nekritično odprta. Morala bi biti tudi dovolj odprta za odhajanje tistih, ki sodijo, da v tem revolucionarnem programu svojih interesov in pogledov na družbo ne morejo pokriti.«
V pogovoru z udeleženci javne razprave je Milan Kučan odgovoril na več vprašanj, zlasti na tista, ki so zadevala smeri nadaljnjega razvoja sistema socialističnega samoupravljanja v krajevnih skupnostih kot temeljni samoupravni skupnosti. Pri tem je ponovno kategorično zavrnil, da bi si bila kritična analiza in dolgoročni program gospodarske stabilizacije v nasprotju, dodal pa prispodobo: »Ne moremo še naprej v istih dresih igrati na različne gole.«
Branko ŽUNEC
bliskih m zveznih) forumov, Po tem, ko je za nami takorekoč vsa predvolilna procedura in smo v velikem finalu, se počutimo vedro in otožno hkrati. Vedro zavoljo tega, ker je bilo za vse sorazmerno lepo poskrbljeno, otožno zato, ker ni mogoče več kaj bistvenega storiti. Dejali bi: je, kar je, in ostaja nam samo še glas, ki ga lahko ali ga ne oddamo. Če je namreč ustavno zagotovljena svoboda volitev, potem mimo pričujoče alternative ne moremo.
Skratka, volilci imamo monopol nad svojim glasom in zdaj smo pred tem, da ga oddamo. Točneje: smo pred tem, da bomo izbirali z volitvami. Bomo res? Zdi se, da ne bo kaj prida izbirati, saj je v Pomurju prevladala odločitev za zaprte kandidatne liste. Torej: volili (očitno pa bo šlo za potrditev!) bomo samo toliko kandidatov, kolikor jih je na seznamu in nič več. Naj to odločitev za zaprte liste razumemo kot bojazen, če smo izbrali najboljše, da več kandidatov pomeni več zmede in več konkurence obstoječim sestavom? Kdo bi vedel. Vemo le to, da bomo 13. in 16. marca izpolnjevali državljansko dolžnost in pravico, spominjajoč se Descartove razsvetljenske maksime: mislim, torej sem ali po naše: volim, torej sem, torej volim!
Branko Žunec
Izvozniki v škripcih
S sprejemom treh novih zakonov o gospodarskih odnosih s tujino, ki so začeli veljati s 1. januarjem letos, je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb pri poslovanju organizacij združenega dela s tujino. Že ob sprejemanju nove zakonodaje so izvozniki opozarjali, da mora biti sistem dovolj elastičen v fazi operacionalizacije, predvsem pa pravočasen pri plačevanju uvoza, delitvi kontingentov in možnostih uvoza.
Žal pa je praksa prvih mesecev pokazala, da je nova zakonodaja prinesla s sabo tudi nove težave. V soboški Muri, ki je največji pomurski izvoznik in največji izvoznik v jugoslovanski konfekcijski industriji, pravijo, da z izvozom težav sicer nimajo, pogodbe so sklenjene tako rekoč za celo leto, izvoz pa poteka normalno. Težave pa imajo s plačevanjem uvoza, saj jih tuji dobavitelji obveščajo, da ne dobivajo plačil, hkrati pa jih tudi opozarjajo, da jim bodo dobavo ustavili. To pa bo lahko negativno vplivalo tudi pri izvozu, saj surovine iz uVoza namenjajo predvsem za izvoz. Dodatna težava, ki se pojavlja v zadnjem času, pa je ta, da tudi nekateri domači dobavitelji napovedujejo, da se bodo v večji meri usmerili v izvoz na klirinško tržišče, ki je manj zahtevno in dohodkovno zanimivejše. Skupen izvoz je namreč zdaj, ko izvozniki več ne razpolagajo z devizami, postal zanje nezanimiv.
S problemom plačil blaga iz uvpza pa se srečujejo tudi v ABC Pomurki in pri drugih pomurskih izvoznikih. Ce se razmere ne bodo uredile, bodo kaj kmalu izgubili ugled, ki so si ga z dolgoletnim sodelovanjem pridobili pri tujih partnerjih, posledice pa bodo nepopravljive. Sicer pa izvozniki pravijo, da tudi izvozne spodbude niso ustrezne in nesorazmerne domačim cenam, kar se v nekaterih organizacijah združenega dela že kaže pri izvozu v letošnjih prvih mesecih.
L. Kovač 

aktualno doma in po svetu
Ameriški predsednik Ronald Reagan uporablja vsa razpoložljiva sredstva v boju proti nikaragovskim sandinistom — tudi tako, da propagira nošenje majic in plaščev z napisom: Zaustavite komunizem v srednji Ameriki (levo). Kje neki na tem svetu bi lahko videli zapornike vklenjene v verige na nogah, se sprašuje agencija AP in hkrati dodaja: v ameriški zvezni državi Tennessee, kjer potem pod strogim nadzorstvom čistijo ceste (desno).
Drugače za najodgovornejše funkcije
Predsedstvo CK ZK Bosne in Hercegovine je predlagalo, da naj bi spremenili republiški »ključ« za najodgovornejša mesta v organih in organizacijah federacije, ker bi sicer imela ta republika in v naslednjem desetletju preveč svojih funkcionajrev v' federaciji.
Sedanji vrstni red je bil sprejet na podlagi družbenega dogovora o kadrovski politiki v zveznih organih in organizacijah leta 1981. Izbira mandatarjev zveznega izvršnega sveta s tem dogovorom
DVE OFENZIVI
Po vesteh iz Teherana je Iran v zadnjih dveh ofenzivah zasedel 1250 kvadratnih kilometrov iraškega ozemlja, uničil in ranil okoli 24 tisoč sovražnikovih vojakov, skoraj 2300 pa so jih ujeli. Tuji opazovalci ocenjujejo, da sta Iran zadnji ofenzivi stali 50 tisoč mrtvih in preko 100 tisoč ranjenih.
Predsednik islamske iranske republike Hamne je Iranke pozval naj se vključijo v množične vojaške vaje. S podobnim pozivom se je na žene Irana obrnil tudi poglavar islamske republike Imam Homei- . ni.
Iz Egipta je prispela vest, po kateri je sovjetski veleposlanik v • Egiptu Alaksander Bilonogov na neki tiskovni konferenci izrazil trdno voljo Moskve, da se bo poslužila vseh možnih sredstev za končanje iraško-iranske vojne.
Za manj diplomatov
Washington je od sovjetske vlade zahteval, naj v naslednjih dveh letih za tretjino zmanjša število svojih diplomatov v OZN, »ker se jih veliko ukvarja z opravili, ki niso v skladu z njihovo diplomatsko
vendarle? |
Najbrž tudi zaradi govo- g ric, ki krožijo v javnosti, da smo tujini dolžni 40 do 70 _ milijard dolarjev, je spod-  budila Svetislava Jakšiča, H
Nočejo jedrske elektrarne
Delegati zbora združenega dela skupščine SAP Vojvodine so se izrekli proti graditvi jedrskih elektrarn in zahtevali bolj dosledno gradnjo enotnega jugoslovanskega energetskega sistema, ki naj bi temeljil na domačih virih energije. Med drugim je bilo na zasedanju slišati trditev, da je Jugoslavija po energetskem potencialu rek tretja v Evropi. Samo Drina lahko zagotovi toliko elektrike kot dva Djer-dapa in pol. Nasprotovali so tudi nameravani gradnji jedrske elektrarne v Vojvodini.
ni zajeta, ni pa urejena tudi z republiškim »ključem«. V BiH menijo, da bi mprali tokrat upoštevati tudi to, da je kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta iz BiH.
Ko so oblikovali omenjeni do-~ govor o kadrovski politiki v federaciji oziroma vrstni red zamenjav na najodgovornejših položajih v državi in v družbenopolitičnih organizacijah na ravni federacije, je bil osnovni namen preprečiti koncentracijo ključnih funkcij iz ene republike ali po-
službo v OZN.« Predlog je v tem, da bi SZ znižala število svojih diplomatskih' uslužbencev od sedanjih 275 na 170. ZDA imajo v svetovni organizaciji akreditiranih 126, Kitajska pa 116 diplomatov.
Dejstvo je, da ima SZ po dogovoru na Jalti v OZN tri glasove, oziroma so v svetovni organizaciji poleg Sovjetske zveze zastopani še Ukrajina in Belorusija.
Nekateri ameriški komentatorji trdijo, da seje Reagan odločil za ta korak zato, da bi ameriški kongres laže prepričal o nujnosti povečanja vojaškega proračuna.
OBTOŽBE ZOPER KANDIDATA
Avstrijska revija Profil in New York Times sta objavila nekaj dokumentov, ki bremenijo nekdanjega generalnega sekretarja OZN in sedanjega kandidata za mesto predsednika Republike Avstrije Kurta Waldheima, ki je bil med vojno oficir v štabu generala Aleksandra LOhra v Solunu in Jugoslaviji. Waldheim teh dejstev ne zanika, trdi pa, da je
krajine. Vrstni red očitno ni bil najbolje sestavljen, v razmerah enoletnega mendata pa ga tudi ni bilo lahko sestaviti.
Če družbeni dogovor ne bo spremenjen — bosensko-herce-govski predlog proučujejo na zvezni SZDL — potem bo novi predsednik predsedstva SFRJ z enoletnim mandatom iz SAP Kosovo, iz Hrvaške bo predsednik skupščine, predsednik predsedstva CK ZKJ bo iz BiH, predsednik predsedstva zvezne konference SZDLJ bo Črnogorec, sekretar pa Makedonec. Iz Makedonije bi bila tudi predsednica konference žensk Jugoslavije, predsednik predsedstva zveze socialistične mladine bi bil iz Kosova. BiH bi morala dati predsednika zveznega odbora ZZB NOV, Srbija pa predsednika sindikatov.
Proti Bulatoviču
Na letošnjem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so se izrekli proti kandidaturi srbskega pisatelja Miodraga Bulatoviča za predsednika Zveze pisateljev Jugoslavije. Na zboru je bilo rečeno, da je Bulatovič nesprejemljiv »zaradi večkratnih javnih žalitev jezikov in literatur narodov in narodnosti Jugoslavije.« Letos je na vrsti srbsko pisateljsko društvo, da predlaga svojega kandidata za predsednika Zveze. Volili naj bi gs aprila na skupščini ZPJ v Mariboru.
Tudi predsedstvo Društva književnikov Hrvaške je mnenja, de Bislatcrič ni primeren za predsednika Zveze pisateljev Jugoslavije.
bil samo prevajalec in ordonanc. New York Times je objavil tudi sliko, posneto maja 1943, na letališču v Podgorici (Titograd), v družbi generala Arturja Pheipsa, poveljnika zloglasne divizije »princa Evgena«. Znani preganjalec nacistov Simon Wiesenthal je v tej zadevi izjavil, da o Waldheimu nima nobenih podatkov.
Predstavniki avstrijske ljudske stranke, ki je Waldheima postavila kot kandidata za predsednika republike so izjavili, da obtožbe ne bodo vplivale na strankino podporo Waldheimu v volilnem boju.
Zagrebški Vjesnik je prejšnji teden objavil dokument iz katerega je razvidno, da je Kurt Waldheim »za hrabrost v bojih proti vstajnikom v zahodni Bosni pomladi in poleti 1942« dobil ustaško odlikovanje »srebrno kolajno kralja Zvonimira s hrastovimi listi.«	>
Kdo komu jamo koplje?
V mnogih, že skoraj akademskih razpravljanjih o nujnosti spreminjanja političnega sistema in še česa, kakor je na primer uvedba zbora združenega dela v skupščino SFRJ, je najbrž najpomembnejše, da je na tak način pravzaprav izgubljeno bistvo dogajanja — ukvarjanje s podrobnostmi, ki da bojda niso važne, kadar je govor o tako velikih (globalnih) zadevah, kakor je globalna politika, kakor so na primer sistemi, kakor . . .
Da se ne bi zapletali v bolj ali manj brezplodna razglabljanja o tem, kar je pravzaprav že zdavnaj rešeno, se raje ukvarjajmo z dogajanjem v neki zemunski krajevni skupnosti, ki povsem zanematja dejstvo, da je v občini Zemun, na ta način da je vstavila v svoj pečat ime glavnega mesta Beograd, iz česar sledi, da bi z enako pravico lahko v pečat zapisali tudi kar Srbija ali pa Jugoslavija. Odvisno pač od tega, kako razumejo v tej krajevni skupnosti svoje mesto v tako imenovanem političnem sistemu oziroma družbenopolitični skupnosti.
Mestna skupnost, kakor jo vidijo v krajevni skupnosti Batajnica, o kateri je pravzaprav govor, je torej negacija občinske skupnosti oziroma samoupravne urejenosti mesta iz skupnosti občin. To, o čemer govorimo„bi lahko bila velika nevarnost, če bi bila krajevna skupnost res skupnost krajanov, kajti takrat bi smeli govoriti o množičnosti, ki ima za sabo neke drugačne namere kot pa jih dajejo ustavne opredelitve. Toda ker ni tako — poznavalci pravijo, da vedrita in oblačita v tej krajevni skupnosti dva veljaka — gre bolj za parodijo kot pa zares. Pravi pečat temu pa daje beograjska domislica — klubi upokojencev, to so prave krajevne skupnosti, kakršne doživljamo.
Nekaj senilnih možakarjev in možač, ki se imajo za do življenjsko oblast med krajani, je sposobnih narediti iz krajevne skupnosti pravo pravcato komedijo. Kakor je v tej nesrečni Batajnici, ki je že dvakrat prišla na televizijo zaradi dvakratnih rušenj svinjakov, ki da občanom smrdijo, čeprav se radi mastijo s pujski. Enega od prizadetih je zadela kap in komaj da je ostal živ, drugi se je menda nehal
pismo iz beograda
ukvarjati s prirejo svinjskega mesa, vsi drugi pa so ostali prenapeti v pričakovanju nadaljnjih dogodkov.
Krajevna veljaka, ali nemara samo eden, pa ukrepata naprej: zaposlenim so prepovedali ukvarjanje z vrtičkarstvom, češ da eno z drugim ne gre skupaj, čeprav vsi dobro vemo, daje delavska plača za štiričlansko družino znatno manjša kot pa stroški štiričlanske družine in da večina manualnih delavcev nima niti polovico toliko dohodkov, da bi bilo dovolj.
Ker ima krajevna skupnost v pečatu Beograd namesto Zemun, je povsem razumljivo, da ne posluša občine. V občini so na primer dali krajanom v najem zemljo iz družbene posesti in jim zagotovili, da jim je ne bo nihče odvzel, v krajevni skupnosti pa so odločili drugače, in potem se je zgodilo, da so tisto, kar so eni posejali, drugi preorali. Naravnost tako kot je bilo z rejo pujskov: občina je dala odobrenje za uporabo gospodarskih objektov, krajevna skupnost pa je izposlovala — rušenje.
Krajani so ostali kratkih rokavov v tem in podobnem smislu: ne vedo več, kdo pije in kdo plača in kaj jim prinaša tak jutri. Poučeni o samoupravljanju, ki nikjer ne predvideva neskončne oblasti posameznikov, ki jih je čas že povozil, vzdihujejo: če bi vsaj odločalo kakih stopetdeset, če že ne vsi v kraju, bi še nekako šlo, toda da se krajani sploh več ne poslušajo ...
. Volitve bodo nemara kaj spremenile, kajti takšen politični sistem, kakršnega prakticirajo v omenjeni krajevni skupnosti, je zagotovo že zdavnaj preživela stvar, prakticira pa se nemara kar po inerciji, ali pa nemara zato, ker . . . Kdo ve, zakaj pravzaprav, saj menda ni res da razen tega enega ali dveh ni mogoče nikogar več dobiti na sam vrh krajevne skupnosti?!
Žal pa mnoge pametne glave prav na takšnem stanju gradijo potrebo po korenitih spremembah političnega in drugih sistemov, kar je za njih najbrž praktično, zato ker v takšnem stanju ne spreminjanja prakse od nekoč lahko najbolj udobno živijo. Sicer jim grozi taka ali drugačna oblika razlastitve moči, na katero so se že tako navadi-
globus
—---—— v žarišču dogodkov —-----------------—
NAFTA SPET PRETRESA SVET
Zahodne industrijske države pa tudi države v razvoju, ki uvažajo nafto, si od nižjih naftnih cen obetajo novih spodbud za nadaljnjo rast. Z druge strani se velike banke bojijo za svoj izposojeni denar in ne izključujejo možnosti hujših težav v finančnem sistemu.
Pregled, ki ga je sestavila informacijsKa agencija Združenih držav, dokazuje, da cenena nafta pospešuje gospodarsko rast v industrijskih državah in olajšuje položaj držav v razvoju, ki nimajo svoje nafte, tiste, ki jo imajo, pa potiska na rob propada.
Mehika: Trenutno je padec naftnih cen najbdlj prizadel zelo zadolženo Mehiko, ki ima za 96 milijard dolarjev dolgov. Vsak dolar manj pri nafti pa prinese za okoli 500 milijonov dolarjev manj dohodkov. S tem ni ogroženo le vračanje dolgov, pač pa tudi plačevanje obresti. Spričo tega v Mehiki menijo, da so bile prejšnje krize prava šala v primerjavi s to, kijo pričakujejo.
Indonezija: Članica OPEČ Indonezija zasluži 70 odstotkov svojih deviz z izvozom nafte. Vse manjši dohodki od nafte so že doslej zaustavili razvoj države. Trajno nizke cene bodo imele, kot pravijo, »katastrofalne posledice« in bodo zahtevale drakonske ukrepe za prilagajanje.
Nigerija: Še bolj je od nafte odvisna Nigerija, ki je članica OPEČ, zadolžena pa je za 20 milijard dolarjev. Z nafto zasluži 94 odstotkov svojih deviz. Vlada je že ustavila veliko razvojnih programov. Tudi industrija, ki je močno odvisna od uvoza, večkrat stoji zaradi pomanjkanja surovin in materiala. Odplačevanje dolgov so omejili na 30 odstotkov uvoznih dohodkov.
Egipt: Ni član OPEČ, moral pa je lani trikrat nižati ceno, izvoz pa zmanjšati za dve tretjini. Lani so zaslužili z nafto okoli 2,1 milijarde dolarjev. Obenem se zmanjšuje še turistični promet, tako da so morali zelo skrčiti uvoz.
Venezuela, Ekvador, Peru: Največja južnoameriška proizvajalka Venezuela je s svojimi 16 milijardami dolarjev deviznih rezerv kljub velikim dolgovom manj prizadeta kot druge naftne države. Kljub temu letos pričakujejo recesijo. Tudi Ekvador je član OPEČ, 62 odstotkov svojih izvoznih dohodkov pa zasluži z nafto. Manjši dohodki bodo zagotovo zaustavili gospodarsko dejavnost. To velja tudi za Peru, ki sicer ni član OPEČ, je pa izvoz nafte glavni vir njegovih izvoznih dohodkov.
Malezija: Malezija ni članica OPEČ, letos pa je hotela svoj izvoz nafte dvigniti za 20 odstotkov, da bi tako kljub nižjim cenam svojih surovin (kaučuk, kositer, palmovo olje) dosegli 6-od-stotno gospodarsko rast. Zdaj pričakujejo le še 2-odstotno.
Kitajska: Dohodki od izvoza nafte so največja posamična postavka v kitajski devizni bilanci. Izpad teh dohodkov bo še nadalje povečal rastoči kitajski trgovinski primanjkljaj, ki je leta 1985 dosegel rekordnih 7,6 milijarde dolarjev. To pa bo gotovo povzročilo nove uvozne omejitve.
Iran, Irak: Oba člana OPEČ, ki sta sicer v vojni, sedita praktično v istem čolnu. Od nafte sta oba odvisna, sredstev jima primanjkuje. Če hočeta financirati svojo pet let trajajočo vojno in zadovoljiti tudi domače potroš-
globus
MADRID — Bivši poveljnik španske armade Luis Otero je potrdil trditev poslanke zahod-nonemškega parlamenta, da je na španskih tleh 32 ameriških jedrskih raket.
DUNAJ — Avstrijski policijski organi so občutno okrepili ukrepe za varnost bivšega kanclerja Bruna Kreiskega, ker so mu zagrozili z atentatom.
MOSKVA - Delegati na 27. partijskem kongresu so v celoti podprli referat generalnega sekretarja Mihaila Gorbačova, ki je omenjal tudi nove zamisli o reformiranju gospodarskega sistema, kar naj bi pomenilo tudi večjo samostojnost delovanja gospodarskih organizacij.
LONDON — Neka britanska tvrdka je v sodelovanju z britansko mornarico izdelala nov radar, ki lahko hkrati spremlja več objektov na območju, velikem kakih 400 kilometrov. Za novi radar se zanimajo vse države pakta NATO.
HARARE — Kobilice, ki pustošijo jug Afrike, utegnejo priti iz Bocvane v Zimbabve, eno redkih afriških držav, ki hrano tudi izvaža.
STOCKHOLM - Sobotnega pogreba švedskega premiera Olo-fa Palmeja se bo udeležilo blizu 600 predstavnikov vlad, partij, državnih in mednarodnih organizacij-
LONDON — Predsednica britanske vlade Thatcherje zavrnila obtožbe, da jedrske elektrarne v V. Britaniji niso vame. To je storila v zvezi s posebno komisijo, ki naj bi preverila ljudske govorice o tem, da se v britanskih jedrskih elektrarnah dogaja marsikaj, kar ogroža okolje.
DUNAJ — V Tirani so podpisali nov sporazum o avstrijsko-al-banskem sodelovanju do leta 1990. Avstrija bo v Albanijo izvažala opremo za razvoj kmetijstva, energetike, rudarstva in bazične industrije.
nike, morata ali omejiti vojno ali pa porabo prebivalstva.
Libija: Ta najbolj radikalna članica OPEČ je svoj uvoz že skrčila za 20 odstotkov, pričakujejo pa nadaljnje zmanjšanje za 50 odstotkov. Prebivalstvo, ki je vajeno velikega uvoza, se srečuje s praznimi policami v trgovinah. Vrste pred trgovinami niso več izjema, pač pa pravilo.
Saudska Arabija in zalivske države: Arabci, ki so obogateli z nafto in so skoraj izključno odvisni od nje, se prvič po dolgih letih srečujejo s hudimi časi. Pri ceni 20 dolarjev po sodu, ki pa je zdaj že precej nižja, izgubi 6 zalivskih držav (Saudska Arabija, Kuvajt, Katar, Bahrain, Oman in Združeni arabski emirati) 20 milijard dolarjev na leto. To bo seveda močno vplivalo na njihove razvojne projekte, vendar pa jih ne bo uničilo, zaradi tega ker imajo še veliko dolarskih naložb. Še najbolj so prizadeti tuji delavci, ki delajo pri razvojnih projektih, in to iz Egipta, Pakistana, Indije in Bangladeša.
Brazilija, Argentina: S 104 milijardami dolarjev najbolj zadolžena država na svetu, Brazilija, pričakuje od cenejše nafte več kot 1 milijardo dolarjev prihranka. Poceni nafta pa bi vsekakor utegnila ogroziti program alkoholnega goriva in vrtine v iskanju nafte pod morjem. Razbremenjena bo tudi argentinska zunanjetrgovinska bilanca, cenejša nafta pa bi utegnila vplivati na vladna pričakovanja, da bi privabili tuji kapital za raziskovanje nafte.
Južna Koreja: Približno 1,2 odstotka dodatne rasti pričakuje Južna Koreja ob ceni .nafte 20 dolarjev po sodčku. Doslej so morali dati vsako leto za uvož nafte 6 milijard dolarjev. *
STRAN 2
VESTNIK, 13. MARCA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Po Vsestranski razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki svetov za samoupravljanje in plan ter predsedniki konferenc sindikata iz nekaterih večjih delovnih organizacij, so na razširjeni seji predsedstva OS ZSS sprejeli poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov sisov družbenih dejavnosti v letih 1981 — 1985. Potrdili so tudi programske usmeritve in predlog bilance sredstev dovoljene skupne porabe za leto 1986. Na seji so spregovorili tudi o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja oziroma o tistem njegovem delu, ki govori o odločanju delavcev v združenem delu in vlogi sindikata v razvoju političnega sistema.
MURSKA SOBOTA . — Člani predsedstva OK SZDL so obravnavali poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov sisov družbenih dejavnosti za obdobje 1981 — 1985 ter se seznanili z njihovimi programskimi usmeritvami in predlogom bilance sredstev dovoljene skupne porabe v letu 1986. Vsi ti dokumenti so v razpravi dobili polno podporo, kar drži tudi za razgrnitev predloga možnih kandidatov za člane občinskega izvršnega sveta, ki ga je podal mandatar Janez Štotl. Na seji pa so sprejeli še zaključni račun in finančni načrt OK SZDL.
MARIBOR — Ob 40-letnici Vodnogospodarskega podjetja Maribor so pripravili slavnostno sejo, na kateri so podelili državna odlikovanja in plakete. Red dela s srebrnim vencem sta prejela tudi vodnogospodarska delavca iz Pomurja: Anica ŠtevanČec in Koloman Podiesek. Plakete Vodnogospodarskega podjetja' Maribor pa so iz naše pokrajine dobili: Jan Ros, Alojz Benko, Štefan Hajdinjak, Štefan Fartek, vse štiri pomurske kmetijske zadruge, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan i« Kmetijski kombinat Radgona. Na slovesnosti je bilo rečeno, da segajo začetki organiziranega urejanja voda v severovzhodni Sloveniji v leto 1875, ko. je cesarski -dvor na Dunaju izdal tako imenovano postavo (zakon) o regulaciji Mure.
LENDAVA — .Na programskc-volilni skupščini Lovske druži-, ne Petišovci so razpravljali o delovanju društva v minulem letu, sprejeli pa so tudi program dela za letošnje leto. Lovska družina je v lanskem letu uspešno delala, v lovišču so opravili 1616 delovnih ur, veliko pa so pomagali tudi pri urejevanju lovskega doma. V letošnjem letu nameravajo urediti še nekaj remiz za divjad in nekaj prež v Murskem gozdu. Čakajo jih še dela pri dokončni ureditvi lovskega doma v Dolini.
MURSKA SOBOTA — Uprava za notranje zadeve je pripravila tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili z delovanjem v preteklem letu. Delo organov za notranje zadeve je bilo dokaj uspešno tako pri krepitvi varnosti kot zatiranju kriminalitete. Dobre rezultate so dosegli tudi pri varnosti cestnega prometa. Delo organov za notranje zadeve bi bilo lahko še boljše, če bi bili deležni večje pomoči vseh družbenih dejavnikov.
do tedna
Pred poklicno odločitvijo mladih
Človek se redkokdaj znajde pred tako težko odločitvijo, kot je izbira poklica ali nadaljnje izobraževanje po končani osnovni šoli. Ni namreč dovolj imeti le poklicno željo, ampak je treba razmisliti tudi, kako shajati med šolanjem in kakšne možnosti se potem obetajo za zaposlitev. Slednje postaja vedno večja uganka, ker nimamo izdelanih dolgoročnih kadrovskih potreb. Nekateri pravijo, da je zelo težko predvideti, kaj bo čez 8 let, ko ena generacija strokovnjakov (kadrov) konča šolanje. Gospodarstvo se mora namreč vse bolj prilagajati kratkoročnejšim razmeram na tržišču in skokovitemu tehnološkemu razvoju v svetu, ki mu izobraževalni sistem ne sledi dovolj. Dilem pred poklicno odločitvijo
pa je še več.
Kam po osnovni šoli — je za marsikoga odločilnega pomena bližina te ali one srednje šole, v katero se učenci lahko vsak dan vozijo zdoma. V Pomurju imamo kar sedem srednjih šol (centrov) usmerjenega izobraževanja (Radenci, Murska Sobota, Rakičan, Ljutomer, Lendava). Kljub temu se zadnja leta že skoraj 30 odstotkov pomurskih osmošolcev ni odločalo za nadaljnje izobraževanje. Med vzroki je bil tudi ta, da so v srednjem šolstvu precej zožili programe, v. katerih bi se lahko usposabljali. Tako so se pred leti lahko odločali za gradbenike (zidarje, lesarje), elektrikarje in živilce, potem pa teh programov naenkrat ni bilo več. Letošnji razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1986/87 je naposled za Pomurje nekoliko ugodnejši, če mislimo pri tem pestrost programov, mest v šolskih klopeh pa naj bi bilo celo nekaj manj kot lani — 1196 za učence, ki končujejo osnovno šolo. Teh pa je v pokrajini ob Muri okrog 1710. Nove možnosti pa so za
—-------LJUTOMER------------
vpis v program elektronike na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, za katerega so razpisali 30 mest, za vpis 30 učencev v
KOMENTIRAMO
program rudar in rudarski tehnik v dislocirani enoti na Srednješolskem centfu v Lendavi in na istem centru še za vpis 20 učencev v dvojezični program naravo-slovno-matematična tehnologija. Vse drugo je ostalo tako kot lani, razen da je določen za en oddelek manjši vpis v kovinsko-pre-delovalno usmeritev in v tekstil-no-tehnološko usmeritev na Srednješolskem centru tehnisko-pedagoške usmeritve v Murski Soboti ter za en skrajšani oddelek za program kmetovanje na Srednji kmetijski šoli v Rakiča-nUČasa za premislek ni veliko, sai bodo morali učenci oddati prijave za vpis do 2«^
SKUPŠČINSKO ZASEDANJE V MURSKI SOBOTI
Poleg sestankov je treba tudi delati!
Zadnjič v lem mandatnem obdobju so se na skupnem zasedanju v Murski Soboti sestali delegati vseh treh zborov, skupščine občine. Potemtakem je razumljivo, da so v razpravi namenili največ pozornosti obravnavi poročila o delu skupščine občine in njenih organov v mandatnem obdobju 1982— 1986. Zaostrene gospodarske razmere in bistveno • večji administrativni posegi državnih organov so v mnogočem zmanjševali vpliv delegatov na odločanje, je bilo večkrat poudarjeno. Te ugotovitve se ni mogel izogniti tudi uvodničar, podpredsednik skupščine občine Štefan Ošlaj, ki je naštel tudi ne-
les, v katerih deluje približno 300 delegatov. Vsa delovna telesa so v tem mandatu obravnavala tisoč vsebinskih vprašanj na 382 sejah. Poskušajmo dodati še vse druge sestanke in ni nič čudnega, da bi moral biti delegat istočasno na treh sejah, kar je povezano tudi s problemi kadrovanja. Poleg sestankov pa je treba v prvi vrsti seveda tudi delati!« je nazorno povedal Štefan Ošlaj.
Nato je spregovoril predsednik izvršnega sveta Pavel Pon-grac, ki je podrobno orisal delo IS, ki se je sestal  164-krat. Obravnaval je zares raznoliko problematiko gospodarstva in družbenih dejavnosti, pomemb-
katere uspehe. V tem času se je no pa je, da se je okrepilo sode-
družbeni proizvod povečal povprečno letno za 3 odstotke, industrijska proizvodnja za 2,9 odstotka, kmetijska proizvodnja za 2,8 odstotka, izvoz za 11,5 odstotka, kar je zelo pomemben dosežek, število zaposlenih pa se je povzpelo za 2,1 odstotek. Ob tem pa je navedel tudi vrsto pomanjkljivosti, pri čemer je zlasti opozoril na pasivnost delegatov in prepičlo udeležbo na sestankih. Po njegovem mnenju je treba grajati število neupravičenih izostankov delegatov družbenopolitičnega zbora. »Ne upamo pa si priznati, da imamo sestankov enostavno preveč. Zbori skupščine občine imajo več delovnih te-
lovanje z združenim delom. Precej kritičen je bil v svoji razpravi delegat DPZ Rudi Cipot. »Obsežnost vsebine je prinašala več-krat le formalnost .razprave in površnost obdelave posameznih družbenih vprašanj. To je prispevalo k manjšemu interesu delegacij in delegatov za aktivno in kakovostno delo skupščine. Smatram da je bilo obravnavanih preveč zadev in da je potrebno delegate bolj spodbujati in usposabljati, da bodo o gradivu znali razpravljati. Delo upravnih organov še mora bolj osredotočiti na pripravo in delo predlagateljev gradiv za skupščino. Pri delu IS je potrebno uporabljati več stro-
kovnega znanja delavcev uprave. IS je bil bolj amortizer družbeno konfliktnih situacij v občini, manj pa povezovalec interesov delavcev v združenem, delu in občanov, ukvarjal se je s problemi potrošnje, manj pa mu je uspelo, kljub velikim prizadevanjem, pri združevanju sredstev v nove razvojne in učinkovite programe.« Delegat Mure Jože Vou-ri pa je pripomnil, da je v delovnih organizacijah še premalo skrbi vodstvenih ljudi in družbenopolitičnih organizacij za delegate, slaba pa je tudi kadrovska politika pri. volitvah v delegacije. -Poudaril je, da je dober delavec tudi dober delegat. Silva Čenar, Geza Farkaš in Janez Kučan pa so predvsem govorili o vlogi družbenopolitičnega zbora, ki ni v celoti opravil svoje pomembne vloge, s čimer je povezana tudi odgovornost družbenopolitičnih organizacij. Ivan Karoli je opozoril na premajhno učinkovitost reševanja zadev po delegatski poti, Nikola Belamarič pa. se je zavzel za učinkovitejše metode dela v delegatskem sistemu.
Delegati so sprejeli še bilanco sredstev sisov družbenih dejavnosti za leto 1986, vrstd odlokov in sklep o določitvi KS oziroma območij, ki so manj razvita v soboški občini, prisluhnili pa so tudi informaciji o poslovanju Pa-
- ponije.
Milan Jerše
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V GORNJI RADGONI	-
Neučinkovitost zaradi neenotnosti
Gradivo za programsko-volil-no sejo so prejeli delegati skupaj z vabilom, tako da so se lahko že prej seznanili s delovanjem organov občinske konference, s problemi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi v občini, z orga-nizacijsko-političnimi vprašanji, predlogom programskih usmeritev ter s kandidati za nosilce odgovornih funkcij in organov občinske organizacije ZKS G. Radgona.
Že v gradivu je delovanje občinskega komiteja ocenjeno kar precej kritično, predsednica komiteja Melita Bakračevič pa je v svojem poročilu poudarila, da sta za sedanjo mlačnost komunistov in nepripravljenost prevzemanja funkcij kriva »eenotnost v vodstvu družbenopolitičnih organizacij v občini ter neaktivnost komunistov v svojih delovnih okoljih, od koder bi morali dobiti predloge kandidatov za najodgovornejše funkcije.
Kar nekaj delegatov je omeni-
lo, da je radgonska občina že trenutno stanje pa še posebej.
znana po tem, da se zmeraj kaj zaplete pri volitvah, za kar so krivi isti ljudje. Pa vendar se je ob zavrnitvi predlaganegakandi-data za predsednika izvršnega sveta skupščine občine pokazala dvoličnost komunistov, kajti, kot je omenil medobčinski sekretar Zveze komunistov za Pomurje, kako je mogoče v nekoga, ki so ga vsi enoglasno podprli, čez noč izgubiti-zaupanje. .
Hkrati s poročilom o dveletnem delovanju občinske organizacije ZK Gornje Radgone so udeleženci sprejeli tudi tele za-
oblikovati lastna mnenja, stališča in predloge o kadrovskih vprašanjih v občini — to je najpomembnejša« naloga novoizvoljenega komiteja; občinska konferenca meni, da je potrebno v ustreznih organih CK ZKS ponovno obravnavati evidentirane kandidate iz radgonske občine.
Na konferenci so z večino izvolili novega predsednika občinskega komiteja ZK Branka Kur-busa, člane komisij občinskega komiteja ter člane komisij pri občinski konferenci ZK. Prav tako
ključke: zagotoviti večjo akcijsko enotnost v vrstah ZK; izboljšati načine in metode dela, ki so / opredeljeni s statutom, da bi učinkoviteje reševali probleme žnotrhj ZK in v širšem družbenem prostoru; pripraviti analizo o družbeno-moralnem stanju delavcev v šolstvu; zahtevati takšen družbenogospodarski položaj kmetijstva, da bo le-to lahko izpolnjevalo svoje naloge do družbe; ZK mora vedno, glede na '
SKROMNA UDELEŽBA NA OBČINSKI KONFERENCI ZSMS GORNJA RADGONA
Tihi mladi delegati
Javne razprave po osnovnih organizacijah ZSMS so minile bolj neuspešno kot uspešno, bolje rečeno, bile so preveč skope. Takšna je bila ocena predsednika OK ZSMS Gornja Radgona Borisa Edšida. Kaj je temu vzrok, bi vedeli povedati le mladi sami. S tem pa ni rečeno, da jih ne zanimajo problemi, ki se pojavljajo v njihovi ožji ali širši okolici. Predstavnik RK ZSMS Stanko Šalamun, ki se je udeležil petkove občinske konference je dejal, da je potrditev tega ravno aktivnost mldih glede načrtovane gradnje hidroelektrarn na Muri, saj gre ravno mladih zahvala, da so se prebivalci Pomurja zavedli pomena tega projekta.
Kriza mladinskega prostovoljnega dela
•	.	।	ki	v nrnctem času ra it
le težko dovolijo.mladim, da bi zapustili proizvodni proces in se udeleževali mladinskih prostovoljnih akcij. V krajevnih skupnostih ne najdejo dovolj prostovoljcev, ker je v poletnem času precej dela na kmetijah. Mladi se ne udeležujejo akcij tudi za to,
Čeprav naj bi bila osnovna tema občinske seje OK ZSMS Ljutomer Mladinsko prostovoljno delo v letu 1985 in nekateri poudarki za srednjeročno obdobje 1981 — 1985, pa so mladi v Ljutomeru ta republiški dokument uporabili zgolj kot izhodišče za oceno stanja v občini Ljutomer. Žal se tudi ti mladinci srečujejo z podobnimi problemi kot so zapisani v republiških dokumentih. Težavno pridobivanje zadostnega števila mladih za mladinsko delovno brigado Janko Ribič, neaktivnost mentorjev na osnovnih šolah pri usmerjanju osnovnošolske mladine v pionirsko brigado .. . Seveda so razlogi različni: v Organizacijah združenega dela
V pripravah na občinski ireferendum, ki je bil januarja, sta OK ZSMS in Izobraževalna skupnost razpisala nagrade za najboljše literarne m likovne prispevke na temo samoprispevek in referendum. Na tej seji so nagrade izročili: Alenki Fric, Borisu Novaku, Danielu Blagoviču Nataši Potočnik, Simoni Sčavničar\Suzani Balažič, Mateji Likar in Osnovni šoli Cvetko Golar.
ker v prostem času raje gredo na
počitniško ali delovno prakso in si s tem izboljšujejo svoj materialni položaj, kupujejo šolske knjige ali porabijo denar za počitnice. Seveda pa so na konferen-’ ci mladi le ugotavljali vzroke za takšno stanje, manj pa je bilo nakazanih rešitev. No, nekatere smo le slišali: boljše vrednotenje mladinskega prostovoljnega dela, večji vpliv na štipendiranje, zaposlovanje, študij . . .
Na tej seji pa so potrdili tudi delegate za kongres slovenske mladine: Simona Kuhar, Dragica Ropoša, Branko Kranjec in Anton Vrbnjak. Kongresa jugoslovanske mladine pa se bo udeležil
V razpravi je še dodal, da so razlike med razvitimi in nerazvitimi nasprotno od načrtovanega vse večje, da je nezaposleni mladinec v resnici diskriminiran, saj je pravica do dela osnovna ustavna pravica in dolžnost; da se v Sloveniji mnogi ne zavedajo, kako so tehnološko zaostali in daje ravno elektrogospodarstvo največji gospodarski problem. Vsi mladi bi se morali zavedati, kako pomembno vlogo opravljajo njihovi delegati, da se lahko samo prek njih vpliva na odločitve v raznih organih.
Radgonske mladince tarejo problemi (kakor je vidno v zapisnikih z javnih razprav), ki so stari že nekaj let. V večini primerov je na prvem mestu prostorska problematika, potem finančne težave (ali res ni mogoče Izvesti nobene akcije brez denarja), nesoglasja z društvi, premajhna povezanost med samimi mladimi v OO ali med OO, vse manjša zainteresiranost za prostovoljno-delo, na drugi strani pa je vse večja nagnjenost mladih h ko-mercializmu (če ne organizirajo v enem letu vsaj treh veselic, niso uspešni).
Vendar se mladi ne smejo ubadati le z zgoraj naštetimi problemi, tmveč tudi s širše družbenimi. Tako bo GK ZSMS Grnja Radgona v okviru priprav na 12. kongres ZSM Slovenije, ki bo v začetku aprila v Krškem, pripravila marca problemsko konferenco o kmetijstvu. Kmetijska problematika bo tudi tema, o kateri bodo razpravljali pomurski kon-
Boris Paušner.
D. L.
grešni delegati.
'B. Peček
V GORNJI RADGONI BODO 24. MARCA VEDELI
Kdo bo vodil izvršni svet
Kandidat za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona bo izbran izmed že evidentiranih kandidatov, je bil eden od sklepov seje predsedstva Socialistične zveze Gornje Radgone, ki je bila v ponedeljek, 10. marca. Očitek, da je bila seje predsedstva SZDL sklicana skoraj prepozno, je kar upravičen, saj družbenopolitične organizacije niso imele navodil (sprejeli so - namreč tudi poslovnik in koledar nadaljnje aktivnosti), koga naj podprejo v temeljnih delovnih okoljih.
Za funkcijo predsednika izvršnega sveta bi bil najprimernejši kandidat, ki izhaja iz gospodarstva.. Vendar je večina do sedaj evidentiranih iz gospodarstva (kar pet naj bi jih bilo) funkcijo odklonila. Že na prvi kandidacijski konferenci se je pojavil predlog kandidata — to je Feliks Petek, ki je tudi do ponedeljkove seje predsedstva ostal edini predlagani. Sedaj lahko izbirajo le med dvema mož-nostima — podprejo predlaganega kandidata ali pa začnejo celoten kandidacijski postopek znova in tako dobijo tudi druga imena kandidatov. Zaradi kratkega časa in ker so ostale družbenopolitične organizacije predlaganega Feliksa Petka podprle že v ponedeljek na seji predsedstva SZDL, se naj ne bi ponovilo že staro pravilo, da bi bili čez noč spet drugačnega mnenja.
24. marca se bodo delegati na ponovni občinski kandidacijski konferenci odločili (tako kot delovni ljudje in. občani, katere zastopajo), kdo bo sestavljal in vodil izvršni svet v naslednjih letih. Takoj zatem pa bo druga kandidacijska konferenca.
B. Peček
so odločali o delegatih za 10. kongres ZK Slovenije in 13. kongres ZK Jugoslavije.
B. Peček
MUHA - TOZD OBLAČILA LJUTOMER
Skupen nagelj za kirurgijo
V vseh tozdih DO Mura so dostojno proslavili dan žena. 544 delavk tozda Oblačila Ljutomer pa se je enoglasno odločilo, da bodo denar, ki bi ga dali za pageljne, v celoti namenili za dograditev kirurgije Splošne bolnišnice v Rakičanu. Lepa gesta, ki je vredna pozornosti!
Mladim ponuditi več možnosti
Predsedstvi OK SZDL in OK ZSMS v Murski Soboti sta na skupni seji obravnavali poročilo o potrebah in možnostih izobraževanja in zaposlovanja mladih, o čemer bo ta mesec razpravljala in ga sprejemala republiška skupščina. Ob tem je treba povedati, da je izdelavo omenjenega poročila spodbudila delegacija RK ZSMS v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, pripravil pa ga je republiški izvršni svet. V gradivu je osvetlil predvsem socialno podobo izobraževalnega sistema, ki se v zadnjih letih pospešeno spreminja. Da na možnosti izobraževanja vplivajo gmotne razmere družin, pa tudi regionalna razdelitev izobraževalnih programov, zlasti višjih stopenj — je jasno opozorila večurna razprava predstavnikov Socialistične zveze, Zveze socialistične mladine in strokovnjakov iz soboške občine. Ti so sicer podprli gradivo, toda menili so, da njegov naslov povsem ne ustreza vsebini obravnavanega, hkrati pa ni sprejemljivo že vnaprej zavračati mnenja združenega dela o napakah
v usmerjenem izobraževanju.
Resda je vključenost mladih iz soboške občine v izobraževalni proces in združeno delo, kjer so marsikje nosilci razvoja, precejšnja, toda ugotovitev iz poročila, da nezaposlenost v republiki ne dosega kritične meje, ne more držati. Kot je opozorila razprava, se v regiji in drugje vendarle srečujejo s tem problefnom, zato je treba upoštevati posebnosti. Prizadevanja za več novih usmeritev, za kar naj bi se angažirali tudi delegati v posebnih izobraževalnih skupnostih, morajo biti nenehno živa. Po mnenju razpra-vljalcev je nesprejemljivo koncentriranje dveh šolskih središč v Ljubljani in Mariboru, ker je opazen vse večji odliv šolajoče mladine iz soboške občine! Prav pri vpisu in zaposlitvi pa bi morali doseči večjo odgovornost širše družbenopolitične skupnosti. Nekaj polemike je bilo o tem, ali ohraniti pripravništvo oziroma ga v praksi dosledno uresničevati, saj je problem v soboški občini še posebno izrazit. Množica mladih namreč ostaja zaradi tega za nekaj časa brez zaposlitve.
Govor je bil tudi o nalogah družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih in samoupravnih organov v združenem delu, ki morajo nenehno spodbujati strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki zadnje čase zaostaja. Zavzeli so se za kakovostnejše izobraževanje mladih, ki ostajajo na kmetijah, pri čemer naj bi tudi KZ Panon-ka poskrbela za kadrovske štipendije na peti zahtevnostni , stopnji. Razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev v soboški občini pa je za zdaj najslabše v SR Sloveniji. To pa bo terjalo spremembo miselnosti v ozdih, da bi spodbudili izdelavo ambicioznih razvojnih programov, povezanih s pripravo srednjeročnih in dolgoročnih potreb po kadrih. Vsekakor pa bo treba za vsako ceno obdržati obstoječe izobraževalne programe, zlasti na peti zahtevnostni stopnji, hkrati pa se z vsemi silami zavzemati, da se obdrži program zdravstvenega varstva.
Milan Jerše
STRAN 3
VESTNIK, 13. MARCA 1986
Neuradna delegatska prevzem in predaja na najvišji ravni
Proti profesionalnim poslancem,
za enakopravnost med delegati
Čeprav je do IS.tnaja, ko se bosta tudi uradno zamenjala v palači federacije v Beogradu, še daleč, si nismo mogli kaj, da ju ne bi pred tem — Brusa ponovno, Sapača prvič — predstavili širši javnosti. Gre za zdajšnjega delegata zveznega zbora skupščine SFRJ Jožeta Brusa, zaposlenega v Avtoradgoni, prvomajskega nagrajenca, inovatorja, vaščana Zepovec v Apaški dolini, in Ivana Sapača, zaposlenega v Mesni industriji, sindikalnega aktivista, meščana Murske Sobote, ki naj bi Pomurje in Rpmurce v prihodnjih štirih letih »zastopal« na najvišji delegatski ravni.
»Čeprav nisem ne sebi ne vaščanom Žepovec .zrihtai’ ne telefona ne vodovoda, kot bi najverjetneje kakšen zvezni poslanec, nimam slabega ali nelagodnega občutka, ko se poslavljam od naporne in odgovorne funkcije,« je vedro razpoložen pripovedoval v našem uredništvu Brus. Sapač pa je pripomnil, da bi moral — če bi bil cepljen na poslansko miselnost — prej ali slej, s posredovanjem Beorada, urediti razvpit problem ogrevanja stanovanjskih blokov na Lendavski cesti v
Murski Soboti, kjer stanuje. POSKUS INVENTURE ŠTIRILETNEGA MANDATA
Zanimalo nas je, če se je Brus od konca leta 1983, ko smo se pogovarjali z njim, kaj oglasil v zvezni skupščini; namreč s kakšnim delegatskim vprašanjem, pobudo, stališčem. Odvrnil je, da ne, pač da pripravlja za naslednje zasedanje skupščine — menda bo to že 52. zasedanje — delegatsko vprašanje »o zapostavljeni sicer prioriteti kmetijstva in v , primerjavi z naftnim gospodarstvom«. Naslovil ga bo na Zvezni izvršni svet, vendar ga bodo še podrobneje opredelili v slovenski delegaciji.
Znano je, da se delegati iz Slovenije z določenimi ponujenimi rešitvami zvezne vlade oz. zveznih upravnih organov sploh niste strinjali. A bi lahko konkretno opozorili na nekaj takih nestrinjanj in kakšen je bil postopek usklajevanja, da ste vseeno dosegli soglasje? »Nekaj tega je bilo ob zakonu o omejevanju skupne porabe, ki je lani septembra povzročil veliko polemiko in dolgo razpravo. Zakon je določal, da se skupna poraba in dohodki omejijo bistveno bolj kot je bilo predvideno z resolucijo in dokumenti, da bi zmanjšali razlike v osebnih dohodkih med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Po prvotnem predlogu zakona — sprejemal se je seveda po hitrem postopku — je grozilo celo to, da bi zaposleni v zdravstvu, šolstvu in še nekateri ostali v decembru brez osebnih dohodkov. Na ta problem smo resno opozorili in zahtevali rešitve, ki bi upoštevale posebne razmere v naši republiki ter predlagali dopolnitev zakona, ki je bila na koncu le sprejeta. Podobno se je dogajalo pri zakonu o arhivskem gradivu federacije, s katerim se
KAJ NAM JE POMURSKI DELEGAT V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ JOŽE BRUS POVEDAL O RAZMERAH NA
KOSOVU?
»Vrnil bi se k maratonski seji 31. januarja, ko se je razprava o eni sami toči razvlekla na ves dan, vseeno pa namen ni bil dosežen. Ostali smo brez zaključkov k tej točki, ki se je nanašala na obravnavo izseljevanja iz Kosova. Zato smo na seji 26. in 27. februarja sprejeli več konkretnejših zaključkov v zvezi z izseljevanjem iz te pokrajine. Zbor je podprl opredelitve, ki se nanašajo na zajezitev prisilnega izseljevanja in vzpostavitev zaupanja med narodi in narodnostmi na Kosovu. Vse to pa je lahko uresničeno le z vračanjem Srbov in Črnogorcev v svoje domove. Prizadevanja za to uresničitev morajo biti bolj konkretna kot doslej. Pomemben pogoj je prav tako vračanje kadrov v SR Srbiji in federaciji po izteku mandata z družinami na Kosovo. Z vsemi sredstvi političnega boja in za-
kanskimi ukrepi zagotoviti celovito dosledno uveljavitev ustavnih svoboščin in pravic vseh občanov ter odpraviti vzroke prisilnega izseljevanja. Zbor je poudaril, da se morajo napredne sile srbskega in črnogorskega naroda na Kosovu odločno bojevati proti nacionalizmu v lastnih vrstah. Prav tako je treba preprečevati pojave protialbanskega razpoloženja in revanšizma povsod v Jugoslaviji. Občinski pravosodni organi, upravni organi, inšpekcijske službe pa morajo nameniti več pozornosti ugotavljanju protizakonitega razlaščanja. Glede na nerazvitost pa se bodo morali opreti na lastne sile in pospešiti gospodarski razvoj na Kosovu. V tej zvezi je skupščino SFRJ prvega dne zasedanja 26. februarja obiskala večja skupina občanov Kosova, ko sta jo sprejela predsednik skupščine Ilijaz Kurteshi in podpredsednik skupščine Zdravko Čirič z generalnim sekretarjem skupščine Milanom Jonovskim. Ta skupina občanov srbske in črnogorske narodnosti s Kosova je naše predstavnike seznanila z razmerami in pogovor je trajal več ur.«
— v prvotni obliki — tudi nismo strinjali.«
Kako bi se vi osebno opredelili do tehle spoznanj naših raziskovalcev in preučevalcev delegatskega oz. skupščinskega sistema: »Odločanje o družbenih zadevah in upravljanje družbe teija globoko profesionalizacijo in dolgoletno izkušenost, zato je prepuščanje odločanja skupinam profesionalcev .železni. zakon’ političnega procesa. Živ je tudi v našem sistemu in mu vsi samoupravni mehanizmi, ustavne rešitve in ideološki projekti samoupravne demokracije niso prišli povsem do živega. Zato so tudi
sistemi delegatskega informiranja .zakovani’ v Prokrustovo posteljo sformaliziranega sistema ustaljenih in .varnih’ mehanizmov delegatskega odločanja in izvajanja oblasti. Delegatsko informiranje je potisnjeno v okvire uniforme,,preverjene’ informacije, ki ne omogoča razmišljanja delegatov o smiselnosti naložb, o variantnih možnostih, o finančnih posledicah« ? Skušajmo vprašanje razčleniti! Ali res morajo biti v zveznem zboru skup-
Oba zvezna delegata, zdajšnji Jože Brus (levo) in novi Ivan Sapač (desno) sta v našem uredništvu že »opravila« neuradno delegatsko »primopredajo«. (Posnetek Albert Abraham)
ščine SFRJ sami profesionalci oz. naj bi bili sami profesionalci? »Zdaj je zasedba teh položajev 50:50, se pravi polovica je profesionalcev in polovica delegatov iz združenega dela, ki to funkcijo opravljajo ob svojem rednem delu; tako kot jaz. Kar se tiče profesionalcev, menim, da jih nekaj mora biti, ker je veliko zadev, ki jih morajo reševati vsakodnevno. Prav gotovo pa bi se dalo to število za nekaj zmanjšati. Delegat združenega dela je tudi prevzel funkcijo precej nedodelano. Še vedno se iščejo merila za učinkovitejše delo. Obremenjen je na dveh ali več straneh: delo v združenem delu in delegatska funkcija s kupi gradiv, ki bi jih včasih težko premlel v osmih urah in tako dan za dnem. Zato sodim, da ob polnem delovnem času v združenem delu ni mogoče kakovostno opravljati te naloge, ki bi morala imeti prednost. Drugače bi bilo, če bi vsaka občina — vsaka dobi vsa delegatska gradiva — temu namenilo večjo pozornost in zavzela stališča, s katerimi bi nato razpolagal delegat.
Toda tako se ne dela, ker ima vsaka svoje še večje probleme v občinskih mejah. Polprofesiona-lizacija delegatov v zveznem zboru je po veljavni ureditvi že zdaj mogoča, vendar je v Sloveniji nismo uveljavljali. Menim pa, da ne bi bila odveč, ker bi takrat imel delegat več časa za dosledno obdelavo gradiv. Nikakor pa se ne bi strinjal, da bi prešli na tako imenovane profesionalne poslance kot smo jih imeli pred leti.«
STROGO ZAUPNO, DRŽAVNA IN VOJAŠKA SKRIVNOST
Koliko ste pri odločitvah sa
mostojni oz. ali se vam ne zdi, aa so vas kdaj delegate žejne prepeljali čez vodo, da so skratka manipulirali z vami? »Kar se tiče samostojnosti, mislim, da je to enako kot pri občinskih in republiških skupščinah. Za dogovore največkrat ni časa, predvsem ne pri odločanju oz. sprejemanju odločitev po hitrem postopku. Tu pride do povsem osebnega opredeljevanja, za katerim stojimo delegati sami.« Kateri so za vas najpomembnejši viri za odločanje v zvezni skupščini? So to recimo časopis, stališča zveznih družbenopolitičnih organizacij in organov, lastne izkušnje, televizija, strokovnjaki, izvedenci ali kdo drug? Gotovo in razumljivo je, da sta na prvem mestu delegatsko gradivo in delegatski poročevalec. »Prav gotovo moram
dati prednost delegatskemu gradivu in poročevalcu. Nekaj besed o gradivu! Že prej sem omenil, da gre za kupe gradiv. Na to smo delegati ne le v zvezni, ampak tudi republiški skupščini opozarjali — da je preobširno pripravljeno. Pa ne samo to. Dobivamo gradiva, ki jih ne rabimo in bi jih morali poslati v razpravo nekomu drugemu, na primer republiškim delegatom. Kljub opozorilom se to ni zmanjšalo. Menim pa, da nas sredstva obveščanja kar najbolj izvirno obveščajo o delu najvišjih organov federacije.« Je to kompliment ali resnica? »Mislim, da je to res.«
Ali smete kaj povedati o t. i. zaupnih in strogo zaupnih informacijah, vsaj v tem smislu, če jih je kaj bilo in na kaj so se nanašale? Kaj sodite o upravičenosti gradiv z oznako strogo zaupno?
»Takih gradiv je vsako leto od predlogov do aktov, ki so opremljeni z označbo zaupno, strogo zaupno, vojaška tajnost, državna tajnost, precej. Zadevajo predvsem področje državne varnosti in gospodarskih odnosov s- tuji
no ter poslovanje državnih rezerv. V primerjavi z začetkom mandatnega obdobja se je število teh aktov občutno zmanjšalo, vendar jih je še toliko, da je bistveno zožena možnost na teh področjih za širšo delegatsko razpravo. Tako smo se na primer lani delegati zavzeli, da je bila taka oznaka umaknjena z zakona o vojaški obveznosti. V glavnem pa se tu ne da kaj več narediti. Menim, da to vprašanje zasluži vso pozornost ob vstopu v četrto delegatsko obdobje, ko me bo
Tako na sejah skupščine izobraževalne kakor tudi kulturne skupnosti so v minulem mandatnem obdobju največkrat razpravljali o denarnih problemih. Izobraževanje se nikakor ne more rešiti finančnih težav tako pri kritju samega procesa izobraževanja kakor pri zagotavljanju zadostnih sredstev za osebne dohodke pedagogov. Čeprav je v načrtovanem prihodku kulturne skupnosti za leto 1986 za 220 odstotkov več sredstev kot lansko leto, pa se sama dejavnost ne bo bistveno razširila. Največji del sredstev bo namenjen sofinanciranju spomeniškega varstva, Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, Festivala bratstva in enotnosti (ta bo sicer šele leta 1987, vendar se bodo sredstva zanj zbirala že letos). Denar bo namenjen tudi za obnovo kulturnih domov ter razvijanje ljubiteljske dejavnosti (zvezi kulturnih organizacij so nakazali tudi večino sredstev, ki so ostala iz leta 1985) ter pihalnega orkestra.
zamenjal tovariš Sapač.«
Komu ste od takrat, ko smo se nazadnje pogovarjali z vami, poročali o svojem delu oz. koliko so Pomurci skozi vse štiri občinske skupščine seznanjeni z delom svojega delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ? »To poročanje se je nekako opustilo. Ne vem, iz kakšnega razloga, in to v slovenskem merilu, saj ga delegati večidel niso podajali. Kljub temu sem pripravil poročilo d delu in ga podajal na sejah vseh zborov skupščine v Ljutomeru in Murski Soboti. Radgonska skupščina ni dala na dnevni red dela delegata v zveznem zboru in tudi lendavska ne. Sicer pa je za Lendavo zadolžena Ela Ul-rih, prav tako delegatka zveznega zbora; tako smo se dogovorili v slovenski delegaciji. Z Radgono je bilo več sodelovanja. Redno me vabijo tudi na seje izvršnega sveta. Tudi v Ljutomeru v tem pogledu ne zaostajajo. Sodeloval sem še s skupščino skupnosti pomurskih občin. Menim, da se poročila o delu ne smejo opustiti, ker se le na ta način drugi delegati v občini lahko seznanijo z delom ha višji ravni. Prav zdaj pripravljamo poročilo o delu v tem zadnjem obdobju, ki bo podano na sejah zborov občinskih skupščin.«
ZAKULISJA SAPAČEVE KANDIDATURE
O kandidatu za zvezni zbor skupščine SFRJ, ki je prišel v ožji izbor, je zapisano: Ivan Sapač, 1951, živilski tehnik, sozd ABC Pomurka, Mesna industrija. (Tako delo, 22. januarja letos!) Med sodelavci je znan kot Vito, drugi ga spet ponajo kot vnetega rokometaša, tretji kot prizadevnega sindikalnega aktivista. »Je izrazit sindikalni kader,« nam je zagotovila nekdanja predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Pomurja Mira Markova, ki mu — sodeč po funkcijah v Mesni industriji in v občinskem sindikalnem svetu — ne bi smelo menjati določenih političnih izkušenj. Ni mu sicer povsem jasno, kako so prišli ravno do njegovega imena, dejstvo pa je, da so ga zelo hitro »ska-drovali«. Kaj sam pravi? »Nekaj o tem postopku naj bi vedel, čeprav je vse skupaj rečeno z ovinki in ne morem z gotovostjo trditi. Prepričevali so me, da na tej funkciji ne bo veliko dela, da ne bo hudo in naj to častno dolžnost prevzamem, vendar, kot slišim, bo dela precej. Vseeno upam, da jo bom — če bom izvoljen — odgovorno opravljal.« Ob tem se nafti je zdelo prav, da kar naravnost izzovemo: a nimata občutka, da sta v zveznem zboru skupščine SFRJ zgolj zaradi sestave, po nekakšnem ključu, in da sta v primerjavi s profesionalci v drugorazrednem položaju? Jože Brus: »Takega občutka doslej še nisem imel. Kaže, da smo bili kar enakopravni.« Ivan Sapač: »Ce je res v zboru pol profesionalcev in pol amaterjev, vseeno pa skupščina mora imeti soglasje, je delegat-amater enakovreden delegatu-profesional-cu.« Katero vprašanje bi rad (ali ga bo) novi zvezni delegat Pomurja Ivan Sapač naslovil na zvezno vlado v Beogradu? »Najbrž bo povezano z reprodukcijsko verigo v kmetijstvu in izgubami, ki jih ima že nekaj let predvsem živilskopredelovalna industrija, po najnovejših podatkih pa tildi živinoreja, najbrž pa še poljedelstvo.«
Branko ŽUNEC
SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE IN KULTURNE SKUPNOSTI V OBČINI GORNJA RADGONA
SPREJELI FINANČNE NAČRTE
Kulturna skupnost pa bo sofinancirala tudi izdajo knjige Vladimirja Bračiča z naslovom Radgonske in kapelske gorice, ki bo izšla ob pomoči še drugih financerjev letos pri Pomurski založbi.
Novoizvoljeni delegati, ki se še niso sestali, pa so dobili že prvo nalogo — rešiti morajo problem financiranja knjižnice v Gornji Radgoni. Čeprav je kulturna skupnost njen glavni financer, pa so lahko lansko leto kupili nove knjige le ob pomoči republiške kulturne skupnosti. Letos bo več sredstev namenjenih tudi za kulturo in vzgojo mladih, predvsem za obiske glasbenih in gledaliških predstav. Dolgoletno stagniranje pri razvoju kulturne dejavnosti v radgonski občini se že pozna v pomanjkanju kadrov, tudi letošnja zbrana sredstva (okrog 43 milijonov) bodo zadostovala le za pokrivanje najnujnejših- potreb. Razen ozvočenja ne načrtujejo nobenih večjih naložb, tako da se bosta tudi obnovi kulturnih domov v Gornji
CMILAN UTROŠA
Na zadnji seji medobčinskega sveta ZSS za Pomurje so izvolili 34-letnega Milana Utroša iz Lendave za novega predsednika tega povezovalnega organa. Gre za aktivnega družbenopolitičnega in društvenega delavca, ki ga želimo nekoliko širše predstaviti.
Potem ko je končal srednjo šolo, se je 1972. leta zaposlil v Tamu v Mariboru, kjer je opravljal knjigovodska dela. Dve leti pozneje so ga sprejeli v Zvezo komunistov. Po vojaščini 1976. leta je začel delati v Gorenju Varstroj v Lendavi kot referent za SLO in DS, čez leto pa je postal tajnik samoupravnih organov. Bil je aktiven tudi v osnovni organizaciji Zveze sindikatov, zato so ga 1980. leta izvolili v predsedstvo občinskega sveta ZSS Lendava,
PREDSTAVLJAMO VAM
1984. leta pa je postal njegov predsednik. V zadnjem času je bil tudi podpredsednik medobčinskega sveta ZSS za Pomurje. V letih 1982—84 je bil predsednik zbora združenega dela skupščine občine Lendava, dva mandata sekretar OO ZKS v Varstroju, podpredsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje ... Delaven pa je bil (in je še) v društvenih organizacijah, saj je od 1978. leta sekretar rokometnega kluba Polana, bil je predsednik športnega društva v Varstroju, delal je v strokovnem odboru za namizni tenis itd.
Tovariš Utroša, ki je dobro poprijel za delo v osnovni organizaciji sindikata v Varstroju in pozneje v predsedstvu občinskega sveta ZSS Lendava, je dejal, da so občinski sindikalni delavci pri svojem delovanju dali poseben poudarek krepitvi osnovnih organizacij ZSS, zlasti v »mladih« organizacijah, torej predvsem v podjetjih, kjer ni bilo daljše delavske tradicije. Teh pa je v lendavski občini kar precej. V občinski sindikalni organizaciji so namreč ugotovili, da so mnoge »samoupravne« odločitve šle mimo sindikata kot družbenopolitične organizacije. Zelo v redu je tudi praksa, da so imeli (in še
PRAVOČASNO UKREPANJE OBČINSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE	w
MOŽNOST POPLAV
Zaradi obilnih snežnih padavin v Sloveniji in Avstriji je velika nevarnost, da se bo vodna gladina reke Mure zvišala, posebej če se bo hkrati talil sneg. To pa bi lahko povzročilo velike nevšečnosti.
Da bi bili ob poplavah pripravljeni in sposobni hitro ukrepati, so se sestali v Gornji Radgoni v petek, 7. marca, občinski štab civilne zaščite, predstavniki vodnega gospodarstva. Komunale, Radenske, ki upravlja z javnim vodovodom, in gasilcev.
Vodno gladino reke Mure bodo redno spremljali, hkrati pa bodo pazili na brezhibno delovanje prečrpalne naprave za kanalizacijske vode, ob okvari v napeljavi električnega toka pa bo začel delovati rezervni agregat Ob naraščanju gladine vode bode stalno nadzorovali višino vode, gasilci pa jo bodo črpali iz zalitih kleti. Če bi prišlo do nevarnosti poplav, pa bodo dodelali načrt za nadaljnjo aktivnost. bp
Radgoni in Radencih financirali iz sredstev samoprispevka.
Večina sredstev občinske izobraževalne skupnosti, ki se zberejo v glavnem s prispevki delavcev in iz solidarnosti, je bila v minulem letu namenjena financiranju programov sedmih osndv-nih šol, šole s prilagojenim programom, glasbene šole, srednje šole za gostinstvo in turizem ter delavske univerze. Odbor samoupravne delavske kontrole je ugotovil, da je bilo porabljenih za 2 odstotka več sredstev kot pa so jih zbrali. Da ima izobraževalna skupnost za več kot osem milijonov izgube, so kriva predvsem premajhna sredstva iz soli damosti. Prispevna stopnja iz občinskih virov je bila namreč z 6,9 odstotka v oktobru znižana na 4,9 odstotka. Finančno stanje naj bi se zato že letos popravilo, saj načrtujejo za 61,5 odstotka več denarja kot lani, pri tem je že upoštevano povečanje štirih rednih oddelkov, oddelka za podaljšano bivanje ter zaposlitev stro
imajo) seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v posameznih organizacijah združenega dela, zlasti pa v tistih, kjer so zaznali kak problem (na primer statusne spremembe, motnje v gospodarjenju). Ponavadi je tedaj tudi osnovna organizacija zaživela. Lendavski sindi-
kalni delavci so tudi pravilno ugotovili, da je treba članstvo in organe nenehno izobraževati, k čemur so veliko prispevali občinska sindikalna šola, delovni posveti s predsedniki osnovnih organizacij, izobraževanje disciplinskih komisij, članov samoupravnih delavskih kontrol, pa tudi delavcev, ki vstopajo v sindikat. Zanje poslej prirejajo svečan sprejem. Tudi Naš glas, ki ga sindikat izdaja v 1500 izvodih in izhaja že 11 let, veliko prispeva k izobraževanju in informiranju.
Milan Utroša je zdaj predsednik medobčinskega sveta ZSS za Pomurje. Svoje področje dela (in seveda članov z območja vseh pomurskih občinskih svetov) vidi predvsem pri vključevanju v reševanje težav kovinskopredelovalne industrije, za katero pravi, da ni v brezizhodnem položaju, seveda ob povoju, da poprimejo v njej za krmtiv mladi in strokovni kadri. Potem bo treba več storiti za resnično povezavo tozdov oziroma obratov, ki imajo matične organizacije zunaj pomurske regije. Preveč so prepuščeni sami sebi. Položaj družbenih dejavnosti je tudi slab, vendar je to zaradi slabšega gmotnega položaja gospodarstva. Za sindikate (pa ne samo zanje) pa velja tale Utroše-va ugotovitev: sprejete naloge, usmeritve ... je treba končno uresničevati. Š. Sobočan
kovnega delavca. Enkrat tedensko bo potekal fakultativni predmet računalništvo, izobraževalna skupnost pa bo sofinancirala 50 odstotkov osebnih dohodkov kuharskemu osebju za kuhanje kosil učencem. Še iz prejšnjega referendumskega programa je ostala gradnja druge etape šole v Vidmu, v novem programu pa je obnova osnovne šole v Stogovcih s prizidkom kuhinje.
Med največje stroške v minulem letu spadajo nakup 34 računalnikov, sofinanciranje šole v naravi, testiranje šolskih novincev ter regresiranje šolskih ekskurzij, malic in prevozov.
Še vedno pa ostane največji problem — nizki osebni dohodki učiteljev. Tudi njihovi osebni dohodki bi se morali sproti povečevati, tako kot dohodki delavcev v gospodarstvu (predvidena rast teh je 90-odstotna), kajti z nekajmesečnimi poračuni so zaradi inflacije krepko prikrajšani.
B. Peček
STRAN 4
VESTNIK, 13. MARCA 1986
kulturna obzorja
PREJELI SMO:
Razjasnila • Razširjanja
Razkrinkavanja
V zadnjem času so bila v Vest-nikovih kulturnih obzorjih priobčena besedila, katerih avtorstvo je čudno zavito v kopreno inkognitivnosti. Za prvo (Matejevo razmišljanje, Vestnik, 9. 1. 1986) je značilno, da uredništvo ni moglo razbrati priimka avtorja, za drugo (M. Flisar, Pomisli ob članku Francija Justa Pomurska literatura v letu 1985, Vestnik, 23., 30. 1. 1986) pa, da ob ponujenem imenu in priimku še zmeraj ostajamo v nevednosti, za koga pravzaprav gre. Po pripisih uredništva namreč ni mogoče soditi drugače, kot da v danem primeru ne gre za realno osebo, ki bi jo bilo mogoče identificirati v skladu s predpisi, ki te zadeve v SFRJ urejujejo. Iz tega zornega kota pojav izzveni kot skrajnje nekulturno in nemoralno ter s stališča uredniške politike vprašljivo dejanje. Ker se drugo od obeh besedil'eksplicitno nanaša na moj prispevek v novoletni-šte-vilki Vestnika (F. Just, Pomurska literatura v letu 1985, Vestnik, 26. 12. 1985) in ker že sam pojav inkognitivnosti dokazuje, da gre predvsem za poskus diskvalifikacije določenih spoznanj, sem pripravil obsežen odgovor, v katerem sem Pomisli in pomursko literarno sceno sploh opazoval iz optike 1., tiste duhovnozgodo-vinke analize subjekta, kakršno je razvila Katarina Ša|amun-Bie-drzycka (Razmerja med človekom, svetom in literaturo, Naši razgledi, 7. 6. 1985), 2., iz zornega kota modela literature, ki je Pomislim podlaga, in, 3., iz zornega kota uporabe literarnoteoretičnega aparata. Vendar uredništvo Vestnika ne dopušča objave celotnega odgovora, niti takega v obsegu Pomisli, ampak ga omejuje na 3 tipkane strani. Zato je mogoče osnovne teze le nakazati.
Analiza specifičnega odnosa do sveta, ki je lastno slehernemu pisanju, in subjekta v tem odnosu je pokazala, da Pomisli izhajajo iz t. i. realistične posedoval-no-oblastniške pozicije, za katero je značilno, da »svet ima in razglaša, kako je človek velikan, obenem pa otrdeva v samozadovoljstvu oziroma se, če je njegova pozicija ogrožena, izčrpava v vedno novem samopotrjevanju skozi polaščanje.« Prav ta pozicija je Pomislim omogočila namerno prezrtje prostorske omejenosti in esejističnega karakterja mojega novoletnega zapisa, omogočila jim je manipulacijo z mojim prispevkom in posredno tudi s publiko (to je skrajna pozicija polaščanja), pokazala pa je tudi, da ta posedovalni subjekt že prehaja v svojo razkrojeno fazo, ko začne dvomiti, torej v dvomeči subjekt (logična posledica tega je inkognitivnost).
V tesni zvezi s to pozicijo je tudi odnos do literature. Analiza je pokazala, da Pomisli temeljijo na stroslovenskem odnosu do literature iz 19. stoletja (Kopitar, Bleiweis, Šubic, deloma Levstik), da torej operirajo z eno samo, poenoteno, nediferencirano množico recipienta, ki ji ustreza tip splošno bralne, nezahjevne, ‘ se pravi veristične literature. Izkazalo se je, da je podlaga Pomislim vsepoenotujoč, normativni in nedemokratični literarni model, katerega elementi so: poenotena, nediferencirana recipient-ska množica, ki ji je adekvatna veristična literatura, v njem ni prostora za estetsko vrednejšo, individualno ustvarjalno literaturo; zavrača tudi Ijubiteljsko-amatersko literaturo (pojmovano v kakovostno-strukturnem, ne v organizacijsko-finančnem pomenu).
V imenu pluralizma interesov in policentričnega kulturnega razvoja ter na podlagi stvarnega dejstva, da je tudi v Pomurju re-cipientska množica diferencirana, je bil ob ta model postavljen model, katerega elementi so:
a)	na manjše množice diferencirana recipientska množica; tem množicam so lastni različni interesi in zmožnosti- literarnega konzumiranja;
b)	tem različnim interesom in zmožnostim so adekvatni različni tipi literature;
c)	v tem modelu je prostor za t- i. ljubiteljsko-amatersko literaturo, pri čemer se zavedamo njene prave narave, t. j. njenega
estetsko-kognitivno-etičnega manjka, pa tudi potencialne možnosti, da se v singularnih primerih ta primanjkljaj nadomesti in je tako odprta pot v vrednejšo literaturo;
d)	v tem modelu ima literarni ustvarjalec (tudi najkvalitetnejši) možnost, da estetsko komunicira s svojim najneposrednejšim okoljem, se pravi Pomurjem.
Prav ta model, ki je bil tudi ogrodje mojemu novoletnemu zapisu, pa dokazuje, da pojem pomurske literature razumem predvsem kot literaturo na določenem območju, seveda vsestransko, v vse smeri razvito literarno dogajanje in s svojo različnostjo različne interese zadovoljujočo, kar v širšem družbenem smislu pomeni tisto vizijo demokratične družbe, ki jo je Kardelj imenoval pluralizem interesov. Po drugi strani pa je tako razumljen pojem pomurske literature navezan na drugo vizijo, t. j. na vizijo policentričnega slovenskega kulturnega razvoja, ki izhaja prav iz spoznanja, da so obrobna slovenska območja s stališča estetsko vrednejše kulture in v njej tudi literature najbolj prikrajšana.
Ker se neizogibno približujem tretji tipkani strani, mi preostane, da naslov omejim zgolj na »razjasnila« in »razkrinkavanja« (»razširjanja« bo moral zainteresirani pomurski bralec brati v eni od naslednjih številk mariborskih Dialogov), da torej nakažem, kakšna uporaba delovnega orodja, se pravi literarnoteoretičnega aparata je Pomislim lastna.
— Ko Pomisli izvajajo bistvo literature iz bistva naroda, izpuščajo lite-rarnofenomenološko opredelitev literature, torej t. i. genus proximum, ki prav skozi estetski značaj literature le-to uvršča med umetnostne panoge, skratka v umetnost, in t. i. diferentia specifica, se pravi specifično izrazno sredstvo besedne umetnosti, t. j. jezik.
— Kar zadeva formulacijo »(...) katere notranjestilne prevladujejo: snovno-materialne ali idejno-racio-nalne .ali afektivno-emocionalne (...)« na hitro: po literarni teoriji, ki je tej formulaciji podlaga, to niso notranjestilne prvine, ampak temeljne prvine literarnega dela sploh. Pri notranjem stilu gre za poseben način strukturiranja teh temeljnih prvin literarnega dela.
— Prav tako na hitro o očitanem mešanju literarne zvrstnosti in vrstno-sti: balada je lirska pesniška oblika (o tem, katere so njene zgodovinske pojavne oblike, govorijo literarni leksikoni), predvsem pa epskolirska pesniška oblika, kar pomeni, da ne pripada eni sami vrsti. Ze Goethe je ugotovil, da literarno delo ne pripada zmeraj eni sami literarni vrsti (to misel sprejema literarna teorija tudi danes) in prav o baladi je govoril kot o tisti, ki spaja v sebi tako dramske, epske kot lirske sestavine. V primeru literarno-vrstno mešanih form obstajata dve možnosti: da se v tekstu posamezni motivi in teme povezujejo enkrat na način lirike, drugič epike, tretjič dramatike, ali pa, da se v tekstu temeljna. _ vrsta začne rahljati, tako da vanjo prodrejo lastnosti druge vrste in se z njo združijo v mešano strukturo. Ne gre torej za enačenje literarne vrstno-sti in zvrstnosti, ampak za že dolgo obstoječe literarno-vrstno mešane strukture.	...	....
— Mimogrede o Luknji v Lainsč-kovih Baladicah: ne zdi se mi vredno izgubljati časa okrog razlaganja principov duhovnozgodovinske analize. O tem tudi v slovenščini obstaja nekaj literature, še bogatej.jp pa je v tem pogledu nemško govorno področje. Du-hovnozgodovinska analiza namreč pokaže, da so Baladicam adekvaten kontekst v slovenski literaturi npr. Grafenauerjev! Palimpsesti ah pa Snojeve Žalostinke in da Koviča, Zaj-ca ter Brvarja lahko ustrezno »zaob-jamemo« z drugačnimi duhovnozgo-dovinskimi ordinatami.
Morda bo odprtemu umu, ki ga ne zmede in zmanipulira vsaka skrivenčeno zaobrnjena misel, tudi na podlagi teh naključno izbranih literarno-teoretičnih »zvezdic« postala jasna narava Pomisli, meni pa preostaja, da ugotovim, da tako oblastmško-pose-dovalna pozicija kot rekunstruiram h-terarni model v Pomislih za sodobno mišljenje nista zavezujoča, in da na podlagi uporabe literarnoteoretičnega aparata v Pomislih prebesedim Prešerna v tem-smislu, da le flose sodi naj flosar, in še enkrat opozorim na vizijo demokratičnosti in pluralizma interesov, ki je preštevilnim pomurskim flosarjem sicer trn v peti, ki pa seji nikakor ni mogoče približati z ar gumentom (polaščajoče) moči, ampak le z močjo argumenta. Simpatično je, da so prav strani, ki v mojem odgovoru vsebujejo dokaze in argu-merite za postavljene teze morale b.U v pričujočem zapisu izpuščene in bo- j do morale zagledati luč dneva izven | pomurskega prostora Pa naj še kdo J reče, da je Pomurje v kulturnem smislu enakovreden del Slovenije!
Franci Just
Groteskna komedija na ljutomerskem odru
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali po petkovi premieri Slavnostne večerje v pogrebnem podjetju. Groteskno komedijo v petih slikah smo si ogledali v ljutomerskem domu kulture, uprizorila pa jo je gledališka skupina kulturnou-metniškega društva Ivan Kaučič. Vrhunec doseže namreč delo Iva Brešana na koncu, prolog pa, ta pušča gledalca dokaj hladnega, v že tako hladnem okolju, na katerega je poleg pomanjkanja sredstev v kulturi vplivala tudi zima, ki je pritisnila z mrazom in se ne da. Tudi režiser Stane Kralj in krog gledaliških ljubiteljev v Ljutomeru ne in tako ohranjajo tradicijo kraja, ki je naklonjen kulturi. Čeprav so bili klici nekaterih obiskovalcev med predstavo nekulturni, so prepričali, da je krog ljubiteljev gledališča tod širok, to pa je potrdila tudi polna dvorana ljutomerskega kulturnega hrama.
Po Brešanovem tekstu so ljutomerski gledališčniki posegli že drugič in tudi tokrat so v ospredju aktualna, predvsem moralna vprašanja ljudi iz našega vsakdanjika. Tako kot v Smrti predsednika hišnega sveta, ki so jo v Ljutomeru uprizorili p.ed dvema letoma in se z njo uvrstili na srečanje gledaliških skupin Slovenije, tudi tokrat med igralci izstopa Ivo Žnidarič, ki tako očitno ni naključni prejemnik Linhartove značke in Severjeve nagrade.
»Nisem hotel škoditi vam, ampak tistemu pohlepu v vas, ki ne pozna mej in obzirnosti. Želim vam dolgo življenje in več pameti ter poštenja kot do sedaj,« pravi v predstavi, preden izdihne, in misel je tudi moto zahtevnega teksta, ki ga je ljutomerska gledališka skupina postavila na oder kot prva pri nas. Dogajanje na odru pa nas popelje v majhno dalmatinsko vas (dramatik Ivo Brešan izvira iz Vodic pri Šibeniku!), v katere življenje posežeta goljufa, ki pravilno presodita pohlep vodilnih, katerim sta človeško dostojanstvo in poštenost tuji vrlini, pa najsi gre za predsednika mestne skupščine in druge politične predstavnike oblasti ali mestnega župnika, ki ga je dobro upodobil Vito Blažekovič. Potrudili pa so se. tudi drugi člani gledališkega ansambla in kljub nekaterim pomanjkljivostim (predvsem mešanju stilov in opaznemu dialektu) jim je uspelo narediti gledljivo, predvsem pa vsebinsko vedno aktualno predstavo.
Brigita Bavčar
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Ker Vestnik ni specializirana literarna revija, ampak tednik s Kulturnimi obzorji le na eni, običajno 5. strani, na njej ni moč publicirati dvajset gosto tipkanih strani zgoraj podpisanega (ali katerega koli drugega) avtorja. V prihodnje tudi ne bomo več objavljali med pisci (domnevno) že vnaprej dogovorjenih polemik v nadaljevanjih, ki so zanimive le za ozek krog bralcev.
KNJIŽNA IZMENJAVA MED SZOMBATHELYEM IN MURSKO SOBOTO
Širjenje narodnostnih obzorij
Z miklosom Takacsom, direktorjem županijske knjižnice Berzsenyi Daniel v Szombathe-lyu, smo se srečali, ko smo iskali članek v časopisu Vasvarmegye iz leta 1918, kjer je govor o izrabi vodne energije reke Mure oz. gradnji hidroelektrarne v Murski Soboti. Torej kot nalašč priložnost za pogovor o sodelovanju soboške in szombathelyske knjižnice!
»Za sabo imamo več kot 20-letno sodelovanje, saj je prišlo do prvih stikov že v začetku 60-ih let, ko je bila upravnica soboške študijske knjižnice Nikica Brumen. Spočetka smo si vzajemno pošiljali knjige, časopise, revije, z leti pa se je sodelovanje, razširilo, obogatilo ... Letno posredujemo drug drugemu več kot 400 knjig. To pomeni, da naša knjižnica podarja toliko knjig za tiste bralce, ki živijo v Murski Soboti in okolici ter se zanimajo za sodobno madžarsko literaturo, klasiko, leposlovje in strokovne knjige. Iz soboške študijske knjižnice pa dobimo slovenske knjige, ki jih lahko razdelimo med Slovence, ki živijo v naseljih na območju Železne županije, predvsem okrog Monoštra. Gre predvsem za mladinske knjige in otroško literaturo. Prepričan sem, da si tako pomagamo drug drugemu in omogočamo narodnosti na tej in oni strani meje, da laže pridejo do knjig v maternem jeziku ter si tako razširjajo kulturna obzorja.«
Tako je bilo doslej. Kaj pa poslej?
»Izmenjujemo si tudi članke in domoznansko literaturo. Lep primer je ravno ta, ko vi sami iščete načrte o gradnji hidroelektrarn na Muri iz začetkov tega stoletja v madžarskih virih, konkretno v časopisih iz teta 1918, in vam jih lahko posredujemo na
Za madžarski kulturni praznik
Kulturni center Miško Kranjec-je organiziral literarni večer, posvečen madžarskemu kulturnemu prazniku. Prireditev bo na Hodošu v petek, 14. marca, ob 19. uri. Med drugimi bodo nastopili tudi gostje iz Zalaegerszega.
KUD za kirurgijo
Kulturnoumetniško društvo Beltinci želi prispevati k učinkovitejšemu zbiranju sredstev za dograditev kirurgije v Rakičanu, zato so pripravili zanimivo kulturno prireditev, ki bo 21. marca ob 18.30 v novi šoli. Nastopile bodo domače skupine: moški pevski zbor, folklora, tamburaši, banda Kociper-Baranja, upokojenski mešani pevski zbor, ljudske pevke in kot gost moški oktet iz Avto-radgone. Povezovalec na prireditvi bo Jožef Rituper-Dodo.
UNIKATNA
VOŠČILA
kulturni koledar
Akademska slikarka Suzana Kiraly-Moss je avtorica domiselnih unikatnih voščilnic, pravzaprav likovno dodelanih dopisovalnih kartic, ki jih je oblikovala po deset v zavitkih. Spominjajo na namembna Unicefova voščila (lahko bi bila tudi voščila ob dnevu žena) in so vsako zase slikarski dosežek v svoji podobi ter barvnem odtenku. Na posnetku je motiv priljubljene piijtre. bb
mikrofilmu. Naj omenim izmenjavo časopisov in revij. Za Soboško študijsko knjižnico smo naročili Vasi szemle, kolegi iz Sobote pa nam pošiljajo nekaj vrednih revij in časopisov, med drugim Nepujsag, Časopis za zgodovino in narodopisje in še bi lahko našteval. Kar zadeva nadaljnje sodelovanje, mislim, da bi se morali večkrat srečevati. Predlagali smo, naj bi bil vsako leto po en knjižničar iz Murske Sobote naš gost in spoznaval delo pri nas, prav tako pa bi naš knjižničar v soboški študijski knjižnici spoznaval dejavnost tamkajšnjih kolegov. Sodelovanje obeh knjižnic je mogoče še bogatiti s pristnimi človeškimi vezmi.«
Kako boste obeležili jubilej Avgusta Pavla?
»Ob stoti obletnici rojstva in štirideseti obletnici smrti Avgusta Pavla smo v Szombathelyu ustanovili spominski odbor, ki je že lani začel s svojim delom, da bi lahko čim bolj dostojno proslavili spomin na tega velikega moža. Pri tem sodeluje tudi naša knjižnica. Radi bi objavili Pavlovo bibliografijo, kjer ne bi navedli le tega, kar je sam ustvaril, ampak tudi vso tisto literaturo, ki govori o njem, njegovem življenju in delu. Nekaj podobnega smo sicer objavili že leta 1967 skupaj s Pomursko založbo. Toda odtlej je minilo skoraj 20 let in v tem času je o Avgustu Pavlu izšlo že marsikaj novega. V septembru, ko bo tudi simpozij o Pavlu, bomo v županijski knjižnici pripravili razstavo o etnografskem, književnem in zbirateljskem delu tega velikega moža. Ob razstavi in simpoziju načrtujejo druge županijske ustanove še nekatere akcije, povezane s Pavlovim jubilejem.«
B. Žunec
KULTURNI NAGRAJENEC
ROZIKA FEHER
Pred kratkim je Rozika Feher, učiteljica na osnovni šoli v Dobrovniku, prejela zlato Gallusovo značko kot priznanje za njeno dolgoletno delo v vodenju pionirskih pevskih zborov in pevskih zborov odraslih.
»Ljubezen do glasbe mi je vlil oče, ko je igral na ustno harmoniko, mi — otroci — pa smo peli zraven. Na učiteljišču sem se vključila v mladinski pevski zbor in v njem prepevala vsa leta študija. Moje prvo službeno mesto je bilo v Rogašovcih, kjer sem se takoj priključila v pevski zbor odraslih. V Bodoncih, kamor sem se čez čas preselila in tam tudi poučevala, pa sem ustanovila mešani pevski zbor odraslih in ga vodila tri leta, v tem času pa sem bdela tudi nad pionirskim pevskim zborom. Tudi v Dobrovniku nisem mogla brez petja. Na pobudo ravnatelja sem v tej vasi prav tako veliko pripomogla k ustanovitvi mešanega pevskega zbora. Zbor je uspešno deloval 15 let; sodelovali smo na občinskih revijah, gostovali pa smo tudi v Stični, kjer smo zastopali lendavsko občino. V tem času pa sem vodila tudi mladinski pevski zbor na šoli. Zaradi bolezni je bilo moje vodenje pevskih zborov prekinjeno, vendar pa sem kmalu zatem postavila >na noge< pevski zbor v Strehovcih, ki še zdaj deluje, če-
ČETRTEK, 13. MARCA
MURSKA SOBOTA - Ob 19. uri bo v dvorani kina Park gostoval Janez Hočevar—Rifle v vlogi" občinskega svetnika Josefa Švejka: Tekst je napisal, spesnil, zložil in zlimal Tone Fornezzi-Tof, glasbeno spremljavo pa je pripravil Ivo Umek.
PETEK, 14. MARCA
LENDAVA — V Galeriji Lendava bo ob 18. uri otvoritev spominske sobe lendavskega rojaka — umetnika Zale Goyrgya. Znani kipar, ki je s svojimi številnimi stvaritvami obogatil Budimpešto, bo v Lendavi predstavljen z doprsnim kipom Ferenca Deaka in bogato fotodokumentacijo, ki jo je Galeriji Lendava podarila Ljudska republika Madžarska, županijski svet Zala, oddelek za kulturo in prosveto.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled mednarodna razstava z naslovom Pika Nogavička in njena avtorica Astrid Lindgren, ki jo Pokrajinski in študijski knjižnici posreduje Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja. Razstavljene so domače in tuje izdaje Pike Nogavičke, gradivo o pisateljici in ilustracije ter risbe na temo male, izvirne pegaste deklice.
V pionirskem oddelku knjižnice v gradu pa je odprta razstava del mladinskega pisatelja Iva Zormana.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela akademski slikar — domačin Lojze Logar.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak so še vedno razstavljena dela umetnika Antona Repnika.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti — so Jože Zadravec: LJUDSKO ZDRAVILSTVO V PREKMURJU, Judita Trepo: VSE ZA OTROKE (P — Z) in Marija Natter: ABC PLETENJA (Mladinska knjiga).
prav se javno predstavi v glavnem na proslavi dneva žena,« nam je povedala prijazna sogovornica.
V pionirskih in mladinskih pevskih zborih so predvsem prepevali partizanske, narodne, umetne.. . pesmi, odrasle pevce pa je spodbujala za lepo petje slovenskih in madžarskih naroanih pesmi. Seveda je bilo med njenim pevovode-njem veliko nastopov, pa tudi veliko prijetnih vtisov, vendar: »Najlepši vtis imam iz Stične, kjer smo peli na reviji odraslih pevskih zborov. Ko smo jo odpeli in sem se obrnila proti publiki, sem videla, da je bilo tudi veliko starejših ljudi, in ko sem opazila, da seje nekaterim utrnila solza, je minila trema; prav zadovoljna in srečna sem bila, da je naš pevski zbor, četudi amaterski, naletel na lep spre-
Štefan Sobočan
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 5
Kar je, ni, kar naj bi bilo, pa ne more biti
Idealne razmere za človeštvo so tiste, kjer ni nihče bogat, niti ne želi postati bogatejši, in kjer se nihče ne boji, da ga bodo tisti, ki se pehajo za napredek, pustili zadaj. (John Stuart Mili)
Za šesto omizje o humanizaciji dela in življenjski kakovosti smo povabili dr. Štefana Gruškovnjaka in dr. Jožeta Mikliča iz tozda Zavod za socialno medicino in higieno pri Pomurskem zdravstvenem centru ter psihologa Antona Petkoviča s soboškega centra za socialno delo in specialista' medicine dela, prometa in športa Alvijana Šiška iz tovarne oblačil in perila Mura Murska Sobota. Vprašali smo sebe in povabljence: kako v Pomurju do ravnovesja med rastjo prebivalstva, ekonomsko rastjo in zaposlenostjo, uravnovešene vzgoje, huma-nizirane tehnologije, razvitega javnega prometa, varčevanja z energijo, reciklaže surovin in zadostne prehrane?
NA TISOČE BREZPOSELNIH V KMETIJSTVU
Poprej še moramo skleniti zapis o polemiki med sociologom Alojzem Kavašem in ekonomistom, inženirjem kmetijstva Milanom Korenom, ki sta se spoprijela glede menjave lastništva nad zemljo in programi, ki naj bi zaposlili čim več tistih, ki so že v kmetijstvu.
Koren: »Cel kup možnosti je, da se to fomozno lastništvo nad zemljo uredi. Programov, ki bi omogočali produktivno zaposlenost vseh v kmetijstvu — latentno in aktivno brezposelnih — kmetijska stroka ni sposobna ponuditi. O tem obstajajo izračuni, ki jih bo treba ponovno preveriti. Bojim se, da je število latentno brezposelnih na kmetijah preveliko, da bi jih lahko skozi dodatne programe produktivno zaposlili. Veliko je omejitvenih dejavnikov, gotovo pa največji ta, da mora imeti vsak zaposleni iz svojega dela ustrezen dohodek. Ne trdim, da česa ni mogoče storiti, vendar ko razmišljamo o prihodnosti in letu 2000 ter naslednjem tisočletju, se mi zdi, da moram razmišljati tako, da se bomo ukvarjali s tisto proizvodnjo, ki bo dajala ustrezen dohodek. To je to. To ni lan. To niso zdravilna zelišča, vsaj za tolikšno množico ljudi ne.«
»Samo tudi koruza in pšenica nista,« je kot repliko navrgla Ivanka Klopčičeva, sociologinja, vcdja kadrovske službe v tovarni oblačil in perila Mura. »Koruza in pšenica sta v okviru danih možnosti,« je menil Koren in na pripombo Angele Marton, psihologinje, poklicne svetovalke na skupnosti za zaposlovanje v Lendavi, češ, kam pa potem s tisoč in več ljudmi, odvrnil: »Številke so frapantne, toliko jih je. Samo dejansko se bo to zgodilo, priznati to ali ne. Zato se ponovno vračam k tistemu, o čemer sem že govoril z vidika strategije raz
Primatu gre bolje?
Sedanji čas ni ravno naklonjen kovinskopredelovalni industriji, saj je zanjo značilno, da je v ceni končnih izdelkov visok odstotek stroškov za reprodukcijski material, ki pa se nenehno draži in ga ni mogoče vselej vkalkulirati v ceno, saj bi bila, potem previsoka in tržišče takega izdelka ne bi sprejelo. Hudo pa je tudi tam, kjer izdelujejo za prosto prodajo na tržišču in ne vedo, kdo bo sploh kupoval.
Te ugotovitve delno veljajo tudi za lendavsko temeljno organizacijo Skladiščna oprema, ki posluje v okviru mariborskega Primata. Izguba, ki seje pojavila ob zaključnem računu za leto 1984, se je nadaljevala tudi v lanskem letu in najnovejši zaključni račun (za leto 1985) prinaša 40 milijonov dinarjev izgube. Ureditveni program, ki so ga sprejeli v začetku lanskega leta, torej še ni dal dovolj dobrih rezultatov. Za delavce za stroji bi bil seveda največji dosežek, ko bi imeli dovolj dela. Tako v minulem letu niso uspeli uresničiti prizadevanj, da bi imeli delo zagotovljeno vsaj za 3 mesece vnaprej, ampak ga imajo kvečjemu le za 3 tedne, kar pa je seveda premalo za solidno pripravo in organizacijo dela. Torej je v Primatu največji problem pomanjkanje dela, zato so lanski načrt proizvodnje (merjen v tonah izdelkov) dosegli le 78-odstotno. V, prizadevanjih za zaposlitev delavcev (320) so bili prisiljeni poprijeti tudi za dela, ki jih prej niso opravljali; delali so za Ina-Nafto, Varstroj in druge (več kot 20 tisoč ur). Prišli so namreč do spoznanja, da se iz težav ne bodo izkopali, če bodo zgolj vztrajali pri serijski proizvodnji, ampak bo treba sprejemati tudi maloserijska in individualna naročila. Gre predvsem za to, da ne delajo »za zalogo« (za neznanega kupca), ampak za določenega naročnika. Seveda pa to ne pomeni, da bodo opustili izdelavo viličarjev in druge skladiščne opreme, saj je ta za tržišče še vedno zanimiv izdelek. Med lanske uspehe uvrščajo: izdelavo novih viličarjev, 900 kvadratnih metrov velike nadstrešnice, izdelavo rezervoarjev za Ina-Nafto, izvoz viličarjev v Španijo in ČSSR, izvoz skladiščne opreme v Alžirijo (1 milijon dolarjev!), izdelavo viličarja EHU LO/2 za Nemčijo itd. Vse to je pripomoglo k zmanjšanju izgube!
V lendavskem Primatu pa samokritično priznavajo, da imajo še nekaj »skritih rezerv«: odpadni material (ki pa vselej ni za odpad) bi lahko uporabili pri »serijskih« ali drugih izdelkih, delovna disciplina še tudi ni idealna; potrebno je boljše sodelovanje med osrednjo nabavno službo in tovarniško; več je treba*storiti za izboljšanje kakovosti izdelkov. Tudi z obratnimi sredstvi bo treba smotrneje ravnati, posebej še zato, ker jih sami nimajo dovolj. Obresti zanje so »požrle« 15 odstotkov celotnega prihodka, oziroma so predstavljale precej več, kot pa so znašali osebni dohodki vseh zaposlenih.
V lendavski občini so seveda živo zainteresirani za nadaljnji razvoj Primata. Podobno, kot je bila pred časom dana pobuda na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta, sta zdaj tudi skupščina občine in izvršni svet sklenila, da je treba imenovati sanacijsko komisijo v okviru temeljne organizacije, v kateri bodo tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti. Ž združenimi močmi (pomoč od zunaj) naj bi postavili Primat spet na trdne temelje.
Š. SOBOČAN
voja je za Pomurje treba poiskati take dejavnosti in take industrijske panoge, ki bodo dejansko spošobne absorbirati te delavce, ki tu so. Veste najbrž, kako je z migracijo in kako je načrtovana demografska študija za republiko Slovenijo do leta 2000. Inačica 15 je sprejeta in ta je točna. Bistvenega preseljevanja iz regije v regijo ni.«
IZ MALEGA RASTE VELIKO
Tako smo prišli do problematike razvijanja majhnega lokalnega gospodarstva, o čemer se je razgovoril Kavaš: »Sodobni koncepti razvoja temeljijo na tem, da je majhno lepo. Iz majhnega pa raste veliko. Vse to je v Pomurju bilo in je imelo svojo zgodovinsko nepretrganost. Z industrializacijo v 60-ih letih se je to prekinilo, kot da bi presekal. Začel se je razvoj monokultumega sistema: živine, koruze in pšenice. Vse se je dalo mehanizirati. Dobilo se je posojil za mehanizacijo. Z zaposlovanjem ni bilo večjih problemov. Zdaj pa se je vse ukinilo: ni posojil, ni zaposlitve, plače padajo. V letih 1973/74 se je začela kriza na svetovni ravni. Ta industrijski način ravno zaradi tega kaže, da je z njim nekaj narobe in daje treba drugače. Izkoriščanje lokalnosti, malih parcel in izdelava temu ustreznih programov, to se imenuje četrti sektor ali subsistenčno gospodarstvo. To je bodočnost razvoja po letu 2000. Če to imenujeta Grof in Koren, da je dopolnilno ali stransko, sam trdim ravno obratno. Namreč, da bo dopolnilno in stransko nekoč postalo glavno, prevladujoče. Smo na prehodu, na prelomu ...«
»S tem, da bi verjetno kazalo dodati, da je imelo to, kar je bilo prevladujoče stoletja, izrazito sa-mooskrbni značaj v zasebnem kmetijstvu,« se je oglasila Klopčičeva. Kavaš: »Ampak se vrača.« Klopčičeva: »Samo, da nima več enakega izraza. Ravno to,
kako domisliti to drugačnost, -nas postavlja pred razvojno zadrego. Težko je najti zanesljiv odgovor.«
Koren: »Težko je Pomurje kot regijo — z vidika ekonomije — ocenjevati samo skozi kmetijstvo, ampak je treba videti še vse druge dejavnosti. Kmetijstvo bo svoj del, če govorim z vidika zaposlenosti, prispevalo. Ostale dejavnosti prav tako morajo. Mislim, da je glede zaposlitve več priložnosti v drugih dejavnostih; tudi v drobnem gospodarstvu, terciarnem sektorju in drugih dejavnostih, ki jih danes še ne poznamo in jih bo prinesel tehnološki razvoj. Misliti na to, da se bomo vrnili k staremu kmetovanju, resnično ni pametno. To se najverjetneje ne bo zgodilo. Če se pa bo, se bo na račun nizkih dohodkov in nizke življenske kakovosti tistih, ki bodo ostali v kmetijstvu.
UPRETI SE VSILJEVANJU
Dejstvo je, da se bo naše kmetijstvo prek najrazličnejših oblik menjave soočilo s svetovnim kmetijstvom, z njegovo produktivnostjo in organizacijo. Pred nedavnim smo imeli v Mesni industriji posvet, na katerem so sodelovali predstavniki Inštituta za meso iz Beograda. Da me spet ne
r	......j" 7
Bodo prisiljeni I prenehati z delom? Mačehovski odnos do dejavnosti posebnega družbenega pomena — Pomagajo lahko le konkretne rešitve!
Močno sneženje v začetku februarja, ko so delavci DO Komunala Gornja Radgona zmogli delo le z nadčloveškimi ® napori (18 operativcev je delal neprekinjeno praktično 40 ur), je aktualiziralo najmanj desetletje star obupen položaj te de-as javnosti v občini.
»Naša minimalna oprema je dotrajana in brez prave uporabnosti,« gotovo ni brez vzroka povzel besede na skupnem zasedanju zborov SO direktor Komunale Jure Vodenik. »Ekonomski položaj in cene nam zaenkrat omogočajo le poslovne izgube in poslovno leto 1985 smo sklenili, po predvidevanjih, z dvema milijonoma dinarjev rdečih številk. Osebni dohodki zaposlenih — lani v povprečju 35.695 dinarjev — pa so tako mizemi, da smo jih bili letos prisiljeni povišati ne glede na to, da sredstev za to nismo ustvarili.«
Kako bo torej v takem položaju ta delovna organizacija (skupno zaposluje 26 delavcev) posebnega družbenega pomena zmogla zadostiti novemu zakonu in družbenemu dogovo-
? Zaenkrat nikakor, čeprav je zadovoljstva dolil še dogodek v
Kaj pomaga napenjati oči in ušesa
Zaradi primerjave: patent za določen izum ima natančno isto funkcijo kot vpis v zemljiško knjigo ža točno določeno nepremičnino. Po zveznem zakonu o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja »se s patentom zavaruje izum, ki pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti«. K izvornemu pomenu besede patent smo se namenoma podali, da tako izključimo morebitne nejasnosti, čeprav je gospodarjenje z njimi (bolj točno: špe-kuliranje) Pomurcem prejkone »španska vas«. Patentna informatika in patentni procesi v svetu in pri nas — tako so organizatorji: društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Pomurja, soboška občinska raziskovalna skupnost in društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja, naslovili nedavni strokovni posvet v Murski Soboti. Predaval je dr. Borut Justin, direktor Informacijskega centra iz Ljubljane, rdeča nit predavanja in razprave pa je bila, kako se pravočasno dokopati do najbolj svežih informacij o novih tehnoloških rešitvah; če se hkrati strinjamo, da je najbolj sveža informacija vedno patent.
V iskanju projekta Pomurje 2
;xv
bo kdo narobe razumel, ampak v ZDA so farme goveda, koncentracije 20 tisoč — s tem, da so vsi ekološki problemi rešeni — ki jih oskrbujejo štirje ljudje. Tehnologija in tehnika v kmetijstvu napredujeta hitreje kot v drugih dejavnostih. Če se torej vrnemo h klasičnemu kmetovanju, bomo verjetno preživeli, samo naši dohodki bodo, zlasti ko se bomo soočili s svetovnim kmetijstvom, nizki. To je to, kar me moti.« .
Kaj pa drobno gospodarstvo? Tudi recimo delo na domu, kar nekatere organizacije že razvijajo. Klopčičeva: »Verjetno gre v prvi vrsti za odločitve na makro-ravni, na ravni Slovenije. Ravno tu pa vidim razhajanje. Po eni strani gre slovenska akumulacija v velike sisteme, njihovo obnovo oz. širitev (Jesenice, Kidričevo, IMV), po drugi strani pa se vsi načelno opredeljujemo za znanje, opremo, drobno gospodarstvo in manjše enote, ki naj zaposlujejo in naj bodo tržno zanimive. Uskladiti je treba načelno opredeljevanje in konkretno ravnanje, ker je potem tudi na mi-kroravni mogoče pričakovati nekaj več.« Se je Pomurje sposobno »upreti« vsiljevanju določenih programov, kar se je sicer v preteklosti že dogajalo in se še dogaja? Mislimo na vsiljevanje iz republiškega centra in zlasti področje agroživilstva. Koren:
bilo ob reorganizaciji Elementa dogovorjeno, da bo delitev premoženja takšna, da bo omogočila Komunali normalno delovanje in s tem reševanje družbenih problemov na tem področju.
»Ce bo šlo tako naprej,« je dejal Jure Vodenik, »bomo prisiljeni opuščati posamezne dejavnosti. Obstaja možnost, da bomo prisiljeni prenehati z delom. Ne dela nam niti en tovornjak, niti eno vozilo za odvoz smeti. Delavci nimajo niti sanitarij, umivalnic, vso zimo se bodo morali pretolči z enim parom škornjev. Prav tako smo brez ustreznih poslovnih prostorov.
Zato prosimo za konkretno pomoč in rešitve, saj načelne ne vodijo nikamor!«
Gotovo je olje na ogenj ne-
Pri patentih smo v temi
Še ena primerjava: če se pri
nas med samoumevne infrastrukturne objekte štejejo ceste, vodovodno, kanalizacijsko, telefonsko in električno omrežje, je v razvitem svetu kot infrastruktura čedalje pomembnejša telekomunikacija (telefon, teleks, prenos podatkov), skupaj z računalniškimi sistemi bolj znana kot tele-matika. Medtem ko ima Evropa okrog 2500 baz podatkov, ki vsebujejo na milijone tržnih, patentnih in drugih informacij, jih je v Sloveniji vsega 230. V svetu se letno pojavi približno milijon novih patentov. Skoraj polovica njihovih avtorjev je Japoncev, sledi ZR Nemčija s l 46 tisoč patenti, nato ZDA, Francija, Sovjetska zveza, Italija z 12 tisoč in nekje na dnu lestvice Jugoslavija z reci in piši 800 patenti. Koliko od tega jih je v Sloveniji, dr. Justin v svojem predavanju ni povedal, kaj šele, da bi imeli kakršenkoli uporaben podatek za pomursko gospodarstvo. Pravzaprav lahko'v naši pokrajini samo približno slutimo, kako neusmiljena je konkurenca na področju intelektualne lastnine in vredno si je zapomniti, da je najmanj 50 odstotkov svetovnega znanja objavljenega v patentni literaturi in ga torej drugje ni mogoče najti. Da bistveno pomagajo pri preprečevanju podvajanja naložb, da bolj kot karkoli omogočajo najti in proizvajati izdelke, ki jih
»To sta vedno dve vprašanji.« Klopčičeva: »Ja, province in centra.« Koren: »Ne bi rekel. Ko smo govorili o tem, da se bo Slovenija samo oskrbela s hrano v 80 odstotkih, je logično, da je na osnovi regij iskala tako porazdelitev kmetijske proizvodnje, ki bo dajala najboljše rezultate. Če gledamo s tega vidika, je v Sloveniji Pomurje najprimernejši prostor za pridelavo žit. Mi smo se temu zoperstavili in se še zoperstavljamo, vendar nekaj logike tu je, če obračamo tako ali drugače. Veste, pa koliko delovne sile zahteva pridelava žit in kako se organizira. Dejstvo je, da se pašništva ne bomo šli, ker se nimamo kje. Ostanejo nam območja Slovenskih goric, Goričkega in še katero, kjer bi se dalo kaj več napraviti glede intenzivnosti dela: vinogradništvo, trsničarstvo, sadjarstvo, semenarstvo. Poleg tega danes ni mogoče pridelovati brez ustreznih proizvodnih sredstev, torej kmetijskih strojev. To pa je danes tako drago, da jih dejansko ni mogoče drugače uporabljati kot na večjih površinah.«
LEGITIMIZIRATI PRAVICO DO RAZLIČNOSTI
Kakšen razvojni model je torej mogoč za Pomurje in Pomurce?
Prihodnjič: Za šesto okroglo mizo se bomo poglobili v problematiko zdrave zdravstvene politike, zdrave prehrane in zdrave ekonomije, kar vse sodi v okvir zdravega ekosistema oz. humaniza-
cije dela in življenske kakovosti.
BRANKO ŽUNEC
LENDAVA
sredini preteklega tedna, ko so komunalcem kratko malo odvzeli prostor za shranjevanje krst delavci še ne tako dolgo »bratskega tozda Gradbeništvo Elementa«, od novega leta pa poslovne enote Obrtne zadruge 14. oktober. »Zavedamo se, da zgolj nove višje cene niso rešitev,« je menil tovariš Vodenik. Ker pa je to v skladu z novim zakonom edini način ustvarjanja prihodka, smo predlagali občinski komunalni skupnosti, da se povišajo za trikrat. Če bi hoteli preživeti, bi jih morali povišati petkratno. Zato upravičeno pričakujemo širšo druž-.beno pomoč.«.
V zvezi s položajem komuna-jle v občini je zbor združenega ;dela SO G. Radgona pred časom že razpravljal in sprejel sklep, da mora poskusiti rešiti stanje v tej DO občinski izvršni svet še pred koncem svojega mandata. Vendar edini odgovorni niso zgolj člani izvršnega sveta. Ta je tudi po zadnji skupni seji občinskih zborov takoj ukrepal. Kot prvo pa zahteval od nekdanjih tozdov Elementa in te še enovite delovne organizacije, da pripravi poročilo o konkretni delitvi premoženja in s tem o prispevku razvoju komunale.
Vlado Paveo
tržišče potrebuje dz. bo po njih povpraševalo — to je le del argumentov, ki govorijo v prid spoznanju o usodni odvisnosti gospodarstva od tovrstne zaščitene intelektualne lastnine, vse od časov podpisa mednarodne kon-
vencije lastnine 1883.
za zaščito industrijske v Parizu daljnega leta
Kako
svetovno znanje pripe-
lja,ti k lastnemu pragu? Za gospodarstvo Pomurja je to vprašanje prav takšen, če ne še večji zalogaj koti za vsa druga regijska gospodarstva v državi. Dr. Borut Justin, direktor Informacijskega centra iz Ljubljane, v predavanju, ki mu je sledila praktična demonstracija, ni ovinkaril: »če naj vsaj preživimo, je treba kopirati, krasti — vendar v dovoljenem smislu, recimo z odprtimi očmi in ušesi na vsakovrstnih domačih in tujih sejmih in razstavah — skratka pridobivati vse, kar je na voljo in koristi razvoju«. In če upoštevamo, da znanje zastari v petih letih, da se vsaki dve leti pojavi nova tehnologija, da se poklici menjajo vsakih sedem let in da je ob vsem tem znanje v svetu najmanj triinpol-krat več vredno kot stroji, potem komentar k temu, kje smo in kako gospodarimo v Pomurju, ni potreben.
Branko Žunec
Kavaš: »Za nekaj se moramo odločiti, čeprav se recimo v Eureko ne moremo vključiti. Nimamo ne kadrovskih ne tehnoloških in drugih možnosti ali predpostavk. Dvomim, da bi kakšna firma kaj takega imela. Vztrajam, da izhajamo iz izkustvenih podatkov. Tako bi dejal: kar je, ni, kar naj bi bilo, pa ne more biti. To je koncept, ki ga forsira poslovna struktura na ravni regije. Ker še nismo dovolj industrializirani, moramo še industrializirati. Ker še ni polne zaposlenosti, moramo doseči polno zaposlenost. Ko bomo to dosegli, bomo šele videli, kako naprej. V tem trenutku je to nesprejemljivo. To je zaustavljanje razvoja in čakanje, da se bo nekaj samo po sebi spremenilo. Vso to vztrajanje je katastrofalno. Na ravni regije imamo 36 tisoč in nekaj kmetijskega prebivalstva, od tega je v soboški občini aktivnega 15506. Z vsem tem, pa z realnimi površinami, ogrskim dednim pravom in ne vem kakšnimi vse podedovanimi zgodovinskimi zakonitostmi, je treba računati zdaj in tu in na tej podlagi oblikovati programe, ki bi bili gospodarsko učinkovitejši v smislu doseganja življenske kakovosti, ki bi bili zanimivi s stališča različnosti del... Enkrat je že treba legiti-mizirati pravico do razlike. Ne moremo biti vsi v Muri, ne moremo biti vsi kmetje s sto hektarji zemlje in dvema traktorje-
ma...«
Kaj je z računalniki?
V okviru lanske akcije Računalnik v vsako šolo so v lendavski občini pridobili 43 računalnikov Comodore, prav toliko kasetofonov, 23 televizorjev, 4 disketne enote in l pisalnik. Sredstva za računalnike in opremo so zbrali v združenem delu, na šolah in v občinski izobraževalni skupnosti.
Kaj je z računalniki? To vprašanje so upravičeno zastavili na izvršnem svetu skupščine občine, saj po poteku akcije nakupa ni bilo kaj dosti slišati, kakšno usodo je doživela ta oprema. Zdaj pa so v Vzgojno-izobraževalnem zavodu ugotovili, da računalniki ne mirujejo.
Deset osnovnih šol v lendavski občini obiskuje 2937 učencev. Na vseh šolah imajo računalniške krožke in med učenci je veliko zanimanje za računalniško »opismenjevanje«. Doslej je osnove računalništva obvladalo 127 učencev, 262 pa jih zdaj obiskuje računalniške krožke. Računalniki so dnevno vključeni povprečno po 4 ure. Glede na to, da se je že prej za delo z računalniki usposobilo 36 učiteljev z vseh osnovnih šol, računalnike uporabljajo tudi pri rednem pouku (obe šoli v Lendavi, Genterovci, Dobrovnik, Odranci), in sicer največkrat pri pouku kemije, fizike, matematike, tehničnega pouka in glasbe. Prav gotovo bodo računalnike vključili v učni proces še na drugih šolah, še posebej pa tedaj, ko se bo usposobilo še več učiteljev. Trenutno se uči ravnanja z računalnikom 26 učiteljev ter celo 2 tajnici. Na os-. novnih šolah v Lendavi, Dobrovniku, Odrancih, Bistrici in Veliki Polah? so za računalnike uspeli najti poseben prostor.
Š. SOBOČAN
ČRENŠOVCI
Priložnost za obrtnike
V poslovno-stanovanjski zgradbi, ki jo bodo začeli sredi leta graditi v središču Črenšovec (nasproti zadružnega doma), so predvideli tudi prostore za obrtne delavnice. Le-ti bodo obsegali od 40 do 50 kvadratnih metrov, za kvadratni meter pa bo treba odšteti okrog 170 tisoč dinarjev. V krajevni skupnosti Črenšovci želijo na ta način dobiti predvsem: servis za gospodinjske stroje, televizijski in radijski servis, fotografski atelje, frizerski salon, šiviljsko in krojaško delavnico, urarstvo in slaščičarno. Vsi prostori še niso oddani, zato se obrtnikom, ki bi radi delali v večjem krajevnem središču, "ponuja priložnost. Ker bo stavba grajena tako, da bo možno obseg površin povečati, se v krajevni skupnosti Črenšovci ne bodo otepali tudi obrtnikov drugih dejavnosti. Skratka: v središču naselja so za drobno gospodarstvo našli odličen
prostor.
S. S.
STRAN 6
VESTNIK, 13. MARCA 1986
kmetijska panorama
Tudi letos sredstva za kmetijstvo
Sredstva, ki se zbirajo v skladih za posege v kmetijstvu in proizvodnjo hrane, sicer ne rešujejo težavnega položaja, v [ kakršnem se je znašla ta go- ! spodarska panoga, za kmetijstvo pa vseeno pomenijo veliko. Verjetno celo več, kot jih posamezni kmetijski proizvajalci zaznavajo, saj so ta sredstva skrita bodisi v nižji ceni reprodukcijskega materiala, bodisi v višjih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov.
Da sredstva, ki jih iz teh skladov namenjamo kmetijstvu, niso tako majhna, potrjuje tudi podatek, da je samo soboška občina v lanskem letu zagotovila za intervencije v kmetijstvo okrog 115 milijonov dinarjev in v pretežni meri so to sredstva, ki so -jih prispevali zaposleni od svojega osebnega dohodka. Veliko več sredstev pa je dobilo soboško kmetijstvo iz republiških virov, saj ocenjujejo, da so ta sredstva od sedem-do osemkrat večja, kot so jih za kmetijstvo namenili iz občinskih virov.
Iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu so lani največ sredstev namenili za povečanje staleža krav, za premiiranje reje telet, za premije za mleko, niso pa zanemarjali tudi razvoja drugih področij kmetijstva. Med njimi naj omenimo sofinanciranje pospeševalne službe, pospeševanje poljedelstva, pašništva in sadjarstva, razvoj prašičereje in konjereje, posebno pozornost pa so namenjali tudi zdravljenju mastitisa. Del sredstev iz občinskega sklada so namenili izobraževanju kmetijskih proizvajalcev, sofinanciranju Kmetijske panorame v Vestniku in kmetijskih oddaj na Radiu Murska Sobota, s temi sredstvi pa so krili tudi del stroškov pri zložbah kmetijskih zemljišč. Seveda so sofinancirali tudi del tistih nalog, ki so predvidene v republiških programih.
Sredstva republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu pa so na tem območju usmerjali predvsem v rastlinsko pridelavo, zlasti za pšenico in sladkorno peso, medtem ko so za regresiranje semenske koruze namenili sredstva občinskega sklada. Tudi v letu 1986 bodo zaposleni v soboški občini prispevali 0,5 odstotka sredstev od kosmatega osebnega dohodka v občinski sklad za intervencije v kmetijstvu, enak odstotek pa bodo zaposleni v Sloveniji prispevali tudi v republiški sklad. V soboški občini načrtujejo, da se bo tako v občinskem skladu zbralo okrog 160 milijonov dinarjev, približno 300 milijonov dinarjev bodo dobili iz republiškega sklada, tako da bodo letos namenili za intervencije v kmetijstvu v soboški občini okrog 450 milijonov dinarjev.
In kam bodo letos usmerili ta sredstva? Iz občinskega sklada bodo sredstva v glavnem namenili za pokritje stroškov kalibriranja semenske koruze, za zatiranje mastitisa in premiiranje krav, velik del sredstev pa bodo namenili tudi za ureditve zemljišč. Da bi zagotovili nekoliko boljšo oskrbo v Murski Soboti, bodo del sredstev dali za izdelavo programov za ureditev soboške tržnice, predvsem skladišč, ki so za boljšo oskrbo nujno potrebna. Sredstva republiškega sklada pa bodo usmerjena predvsem v pitanje goveda (okrog 10.000 dinarjev za glavo v nižinskem in 20.000 dinarjev v višinskih predelih), v pridobivanje mleka (2 din za liter v nižinskem in 5 din za liter'v višinskem predelu), v regresiranje pridelave pšenice m koruze, nekaj pa tudi v regresiranje semenskega krompirja.
L. Kovač
KMETIJSTVO V PRIMEŽU IZGUB
Cenovna nesorazmerja med vhodnimi surovinami in gotovimi izdelki, pomanjkanje kakovostnih obratnih sredstev za tekočo proizvodnjo in visoke obveznosti do obresti, to so osnovne težave, s katerimi se je tudi v letu 1985 srečevalo pomursko kmetijstvo. Težave, ki so v tej gospodarski panogi prisotne že nekaj let, se v zadnjem času še zaostrujejo, to pa se seveda neugodno odraža na poslovanju kmetijskih organizacij združenega dela. V najslabšem položaju je vsekakor živinoreja, kjer so že nekaj časa porušena vsa osnovna cenovna razmerja.
Ce so se še do predlani nekatere neurejene sistemske rešitve odražale predvsem v obliki izgube, ki se je akumulirala v mesno-pre-delovalni industriji, so se te prenesle zdaj tudi na samo živinorejo. Mesni industriji, ki je že 12 let zapored zaključila poslovno leto z izgubo, se je zdaj pridružila še živinoreja, pomursko kmetijstvo pa je v letu 1985 ustvarilo kar blizu 300 milijonov dinarjev izgub. V najtežjem položaju se je gotovo znašla temeljna organizacija Prašičereja Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki je poslovala z izgubo že predlani, v letu 1985 pa je znašala dobrih 125 milijonov dinarjev in je skoraj sedemkrat večja od predlanske. Čeprav je izguba za leto 1985 v tej temeljni organizaciji v celoti pokrita, pa le opozarja, da je stanje postalo kritično in s sprejemom ustreznih rešitev ne kaže več odlašati. Podobno ugotavljajo tudi v Ljutomerčanov! temeljni organizaciji Živinoreja in poljedelstvo, kjer znaša izguba 84 milijonov dinarjev in tudi napovedi za letos niso optimistične.
Še bolj pa se letos zaostrujejo težave v mestni industriji. Tu sicer ne zanikajo, da so odkupne cene živine v primerjavi s stroški previsoke, vendar ob sedanjih cenah mesa ustvarjajo v mesni industriji preveliko izgubo, ki bo že po treh mesecih znašala več sto milijonov dinarjev. Samo navijanje cen pa seveda ne vodi nikamor, saj bo ob višjih cenah mesa le-to ostajalo v hladilnicah. Položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker zaradi padanja cen mesa na tujih trgih tudi izvoz postaja dohodkovno nezanimiv.
Kako torej iz začaranega kroga? Odgovora na to vprašanje v tem trenutku še ni, vendar nanj ne bi smeli čakati predolgo. Če ne bo že kmalu nekaterih sistemskih rešitev, bomo zapravili vse tisto, kar smo gradili in razvijali več kot deset let.	L. Kovač
•  " ' 
Nazaj k zemlji — za ceno donosnosti in hitrejšega obračanja kapitala
MAJHNO JE (LAHKO) ČUDOVITO
S tem ko se direktor Panonkinega tozda Semenarstvo v Murski Soboti Viktor Banko ogreva za razvijanje dopolnilnih in spremljajočih programov v kmetijstvu, (ne)hote odpira zelo neprijetna, skeleča razvojna vprašanja, ki zadevajo odgovornost vseh tistih lokalnih (in regionalnih) voditeljev in politikov, ki so že pred leti trmasto in za vsako ceno navijali za pospešeno industrializacijo in urbanizacijo.
Naj soočimo le dvoje, troje krajših presoj naših uveljavljenih strokovnjakov in znanstvenikov, ki se s tovrstno problemtiko zav-zeteje in poznavalsko ukvarjajo.
Dr. Janez Jerovšek: »Večina pokazateljev kaže, da polkmet ni prehoden pojav. Seveda se mora specializirati, da postane njegova dejavnost kapitalno in ne delovno intenzivna. To pa pomeni, da njegovo prilagajanje ne more biti zgolj spontano in prepuščeno samo njegovi iznajdljivosti, temveč mu mora priti nasproti vlada z ugodnimi posojili, s subvencijami in z drugimi oblikami pomoči. Ta vidik prilagajanja, to je vlade polkmetu, je posebno pomemben pri nas, ko tržišče ne deluje, ko cene niso uravnovešene in ko je stroškovno okolje podvrženo vladnemu refleksnemu intervencionizmu.«
Stane Krašovec: »Pri nas so tuji strokovnjaki sodili, da so prav mešane kmetije preveč mehanizirane in bi bilo strojno zadružništvo racionalnejše. Možne pa so prilagoditve, ki bi zvečale produktivnost na enoto površine kljub manjšemu delu in zamenjale staro naporno polikulturno obratovanje, predvsem z monokulturami ali specialnimi posevki in sploh s kulturami, ki zahtevajo manj dela, tako da človek opravi najtežje v časih dopustov ali kombiniranih dopustov.« Govor je resda o polkmetih, medtem ko Viktor Banko misli zlasti na čiste kmete; toda sredstva in cilji ostajajo pravzaprav isti.
Kot pomembna politična dejavnost
Kaj se v tej zvezi dogaja v Bo-doncih na Goričkem?
»Bodonci so znana vas, kjer so bili kmetovalci že nekdaj pripravljeni za pridelavo raznih posebnih kultur. Zato smo pred tremi leti tu začeli s pridelavo cvetličnih gomoljnic, predvsem gladi-ol za domače tržišče in za izvoz. Hkrati širimo in razvijamo druga semena, kot so semenski fižoli m podobne posebne kulture.«
Zanimanje je veliko, tem bolj, ker so te kulture zelo donosne, saj se vloženi kapital hitro obrača.
»To je pomembno. Ce vzamemo, da ga vložimo v začetku maja, se ta vrne že v novembru. Na enoto površine lahko dosežemo veliko večji dohodek kot s klasičnimi kulturami. Potrebno je sicer več delovne sile, toda kljub temu je ta pridelava donosna. Zanimanje iz leta v leto narašča.«
Drugi tak »bazen« je Hodoš.
»Na Hodošu smo začeli razvijati to pridelavo na lastnih površinah. Gre zlasti za tratna semena. Tu so zemljišča zelo slabe kakovosti — 6. ali 7. vrednostnega razreda. Zaradi velike divjačine so ogrožene tudi druge kulture. S tem smo rešili problem teh zemljišč, ki so bila 15 let skoraj neizkoriščena in poraščena s pleveli. V zadnjih treh, štirih letih dosegamo tod s pridelavo travnih semen povprečno enake dohodke kot na boljših zemljiščih na drugih območjih.«
Svojčas so bili nekateri naši tekalni voditelji in politiki glede tega drugačnega mnenja; namreč, da" teh zemljišč ni mogoče izkoriščati. »To je bilo živo, saj teh zemljišč v občini Murska Sobota ni hotel nihče prevzeti. Poklicali so — nekje v 60. letih — takratnega sekretarja za kmetijstvo Janeza Perovska in inž. Širca s kmetijskega inštituta in ju
Varno spravljene cvetlične čebulnice v skladišču na Hodoša.
(Posn.: Albert A.)
PA ŠE NAJ KDO REČE, DA MLADI NOČEJO KMETOVATI
Iz tovarne na kmetijo? Naslov morda ne ustreza najbolj dejanskemu stanju, saj je Ivan Vučko iz Srednje Bistrice živel na kmetiji, vendar je, potem ko je končal poklicno šolo in se usposobil za strojnega ključavničarja, nekaj časa delal v Elmi v Lendavi. Tako ni na novo prišel na kmetijo iz tovarne, ampak je na kmetiji le pognal korenine — ostal zvest dejavnosti, ki sta jo začela in uspešno vodila oče in mati.-
Na vprašanje, kaj ga je odvrnilo od redne zaposlitve in s tem tudi od rednega osebnega dohodka, je odgovoril, da mu ni ustrezal 8-urni delavnik. Odgovor, ki ga je mogoče razumeti tako ali drugače. Jaz sem ga razumel takole: če delaš v tovarni, si podvržen določeni uri, ko moraš priti na delo, ko je čas za malico, ko je konec dela... Saj tudi kmet ne lenari, ampak dela krepko čez 8 ur (pozimi seveda ne), poleti pa je njegov delavnik 16 in več ur, vendar je veliko bolj svoboden pri določanju in trajanju delovnega časa. Ivan je potemtakem 23-letni mož, ki rad dela, samo to naj ne bo 8 ur. Ta — premakljivi, skrajšani, podaljšani... — čas pa ugaja še marsiko
mu.
Našel je torej zadovoljstvo na kmetiji staršev in zavihal rokave, saj je moral nadomestiti prerano umrlega očeta. Ker je kmetija že vrsto let preusmerjena v vzrejo plemenskih svinj (in odojkov) in
povprašali, kaj narediti s temi zemljišči. Po tem, ko sta si jih ogledala, sta izjavila, da nisi uporabna za drugo kot za pogoz-ditev.«
Oglejmo si pobliže nekatere te progrme! .Gre predvsem za štiri: semena trav in detelj ter drugih krmnih rastlin, semena vrtnin, določene vrste zelenjave (kumarice, feferoni, zelje, kitajsko zelje za izvoz, korenje) in cvetlične čebulnice.
»Za uspešen razvoj določene posebne dejavnosti v kmetijstvu morajo biti najprej dane razmere, zlasti talne in podnebne, pomemben pa je tudi človeški dejavnik. Ta pridelava je nekdaj že-bila v naših razmerah. Sodim, da bi glede na potrebe jugoslovanskega tržišča, ki od leta 1965 stalno in vsako leto uvaža 80 odstotkov travnih semen, kar je blizu 3200 ton, te lahko pridelali doma. Prepričan sem skratka, da bi lahko z našega območja pokrivali jugoslovanske potrebe. Uvoz' bi tako odpadel. Travna semena so zanimiva ne samo zavoljo tega, ker dajejo 100 do 250 odstotkov višji dohodek kot klasične kulture, ampak zato, ker so tesno povezana z živinorejo, ki je v naši regiji osnovna dejavnost. To pa zato, ker razen semena pridobivamo s pridelavo semenskih tray Še pred semenitvijo ali po njej precejšnje količine zelo kakovostne krme, ki jo lahko uporabljamo v zelenem stanju ali s siliranjem; s siliranjem tudi s koruzo, kjer — če siliramo s koruzo — dobimo ugodno beljakovinsko razmerje v primerjavi s siliranjem čiste koruze. Lahko jih tudi
Iz tovarne na kmetijo
ker ni bilo dovolj zemlje (in potrebe), da bi še naprej redil krave, jih je prodal in se še bolj posvetil delu v svinjskem hlevu, pri čemer so mu še kako prav prišle materine izkušnje. Zdaj imajo Vučkovi 20 plemenskih svinj, ki letno dajo od 300 do 400 puj
skov. Le-te prodajajo temeljni zadružni organizaciji Črenšovci, s katero tudi sicer uspešno sodelujejo. Za kilogram pujskov dobijo tačas 500 dinarjev. Zdaj je menda ta cena še znosna, vmes pa je bila tudi kriza, ko se ni ravno splačala reja plemenskih svinj. Tisti rejci, ki so vztrajali,
so zdaj v glavnem zadovoljni. Poleg tega pa Vučkovi redijo še bekone — po 20 na enkrat.
sušimo. Vlaganja na enoto površine so manjša kot pri drugih kulturah. Trave semenijo od 2 do 5 let iti gre samo za. enkratno osnovno vlaganje. To je v današnjih razmerah zelo pomembno glede na drage storitve. Po-
»Za vse te dejavnosti je potrebna gonilna sila in nanje je treba gledati kot na pomembno politično dejavnost,« je prepričan Viktor Banko.
(Posn.: Albert A.)
membno je tudi to, da moremo s temi kulturami izkoriščati najslabša zemljišča — zlasti na območju Goričkega — na katerih dajejo druge kulture zelo majhne ali negotove pridelke. Poleg tega puščajo travna semena — ko zemljišče preorjemo, ogromno organskih snovi, tudi po 200 ali 250 deciton na hektar, kar zbolj-šuje fizikalne lastnosti tal in za naslednje kulture povečuje rodnost teh zemljišč za 20 do 30 odstotkov,« se je razgovori! Banko. »V Pomurju smo, gledano v jugoslovanskem merilu, razen Zavoda za krmno bilje v Kraševcu, skoraj edini, ki razvijamo to pridelavo na lastnih površinah na območju Hodoša.«
Omenili smo določene vrste zelenjave (kumarice, feferoni, ze-
TURNIŠČE: cene pujskov
' V zadnjem času je nekajkrat izostalo poročilo s sejma v Turnišču, vendar naj zapišesna, da zaradi vremenskih razmer na njem ni bito niti prodajalcev, niti kupcev. Tudi minuli četrtek. 6. marca, so rej-80 tudi Piod*!i Z« Par so zahtevali <5 18.000 do 23.000 dinarjev m vse so tudi prodali. Sejem.se pričenja ob .. uri, prodajalce pa saj ponovno opozorimo, da si preskrbijo živinske potne liste.
Ivan gre po sledeh svojega očeta, ki je bil vrsto let aktiven vaški funkcionar. Tako je zdaj mladi Ivan že podpredsednik zadružnega sveta v TZO Črenšovci, dela v krajevni organizaciji Socialistične zveze, v vaškem gasilskem in športnem društvu (posebno rad ima rokomet in ga tudi igra) in drugod. Veliko priznanje za njegovo delo pa je prav gotovo tudi kandidatura za člana družbenopolitičnega zbora skupščine občine Lendava. Kot »stalni« delegat in kot kmet bo prav gotovo pravilno postavil svojo besedo, kadar bo treba sprejeti odločitve, pomembne zlasti za kmetijstvo. Že res, da se število kmetov v občini Lendava nenehno zmanjšuje, vendar pa se je treba zavedati, da je kmetijstvo — pridelava hrane — osnova za naše življenje, v prehrambeni bilanci pa je delež zasebnega sektorja kmetijstva še vedno nepogrešljiv.
Zgled Ivana Vučka vleče! Pa naj še kdo reče, da mladi nočejo kmetovati. K temu naj še dodamo, da se tudi njegov brat ni izneveril kmetijstvu oziroma živinoreji, saj pravkar dokončuje drugo stopnjo in bo postal diplomirani inženir. Ivanove izkušnje in bratove visoke šole — kako dobra kombinacija!
Š. SOBOČAN.
lje, kitajsko zelje za izvoz, korenje). V kolikšni meri so ti programi pri nas že uveljavljeni oziroma kakšno je zanimanje zanje?
»Tudi te kulture so za naše talne in podnebne razmere ugodne. Na slovenskem tržišču jih rabimo v večjih količinah. Dajejo zelo spodbudne finančne učinke. Vendar je vsa ta proizvodnja specialna proizvodnja, ki rabi določeno znanje in prisotnost dobre strokovne službe. Brez tega in brez dobre komercialne službe zna priti v hude težave. Za vse to intenzivno proizvodnjo morajo biti hkrati oblikovani dobri skladi za tveganje.«
Kako se do teh zadev obnaša naš največji pomurski poslovno-gospodarski sistetn sozd ABC Pomurka?
»Pri ljudeh je stalno zanimanje. K nam v tozd prihajajo vsak dan ljudje, ki želijo do višjega življenjskega standarda ravno na osnovi intenzivnih kultur. Te dajejo v primerjavi s klasičnimi tudi 12-krat večji dohodek. Vsi tisti, ki so to pridelavo nekoč že imeli in dosegli ugodne finančne rezultate, danes ponovno prihajajo, tem bolj, ker so razmere za gospodarjenje ostrejši in vidijo v tej dejavnosti možnosti za večji dohodek in razvoj lastnih kmetij. Seveda pa vsega tega ne moremo razvijati stihijsko. Za te dejavnosti je potrebna gonilna sila. Zanjo je potrebna skupina ljudi, ki imajo poleg strokovne izobrazbe še praktične izkušnje, voljo do dela, vztrajnost, čut odgovornosti in ki gledajo na to delo kot na pomembno politično dejavnost.«
So pa še nekateri drugi programi — spremljajoči, dopolnilni — v sadjarstvu, živinoreji in drugod?
»Nekateri programi se lahko začno takoj izvajati, ker ne rabijo velikih vlaganj. So pa tudi taki, v katere je treba veliko vlagati in šele po določenem obdobju dajejo določene rezultate,« je pojasnjeval direktor tozda Semenarstvo pri kmetijski zadrugi Panon-ka v Murski Soboti Viktor Banko.
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 13. MARCA 1®86
STRAN 7

PING PONG Z DVIGALOM
Resda je za njim spoštljivih trideset let, kar pa nikakor ne pomeni, da bi lahko z njim ravnali kot z nedonošenčkom. Še več! Pokazati bi morali znatno več razumevanja, kot ga resnično. Beseda je o dvigalu prvega stanovanjskega bloka v Pomurju na Lendavski cesti št. 10 v Murski Soboti, bolj znanega kot židovski blok. To dvigalo namreč od lanske pozne jeseni nemo stoji in nejeverni Tomaži izražajo dvom, če bo kdaj sploh
sti ne stanuje v tem bloku. Če bi bilo drugače, bi se zadeve, v kar stanovalci židovskega bloka ne dvomijo, na hitrico čez noč uredile, kajti glasnega sopenja velmož nikakor ne bi smeli dopustiti!? Tako pa, kaj mi mar za težave drugih, posebej bolnih, starejših in invalidnih ljudi, ki so zdaj dobesedno odrezani od sveta.
Da je dvigalo v petetažnem bloku z dvajsetimi stanovanji, za kar so stanovalci čez 30 let pla-
KOZERMA
še delovalo. Posebej zato, ker se v samoupravni stanovanjski skupnosti za zdaj ne zmenijo za težave stanovalcev, ki morajo večkrat dnevno pešačiti v tretje ali četrto nadstropje, oprtani z raznimi nujnimi življenjskimi potrebščinami in drugim, kar vsakodnevno potrebujejo. Odgovornim v soboški stanovanjski skupnosti pa je vsekakor moralo biti jasno, da bo nekega dne dvigalo odpovedalo. Žal pa so večkratna opozorila, med drugim tudi strokovnjakov servisa David Pajič, naletela na gluha ušesa. Pa kaj bi se jezili, saj vendarle nihče od odgovornih funkcionarjev stanovanjske skupno-
Zato je razumljiv gnev stanovalcev židovskega bloka v Murski Soboti nad takim samovoljnim
čevali amortizacijske stroške za tekoče in investicijsko vzdrževanje, nujno potrebno, ni nikakršnega dvoma! Za to bi morali pokazati več posluha, kajti najlaže je, brez vsake strokovne in druge presoje, ukiniti dvigalo, kot pa se zavzeti za uvedbo novega. Izgovor, da v teh razmerah ni denarja, ki se je doslej prelival od stanarine, je preprosto rečeno: jalov. Ob takem ravnanju je širši družbeni interes očitno postavljen ob zid, saj prizadetih nihče ni vprašal o ukinitvi dvigala!?
ravnanjem, ki ni združljivo z načeli naše družbe..
Tudi zbor stanovalcev, na katerega so povabili predstavnico soboške stanovanjske skupnosti, se je izjalovil. Nič ni pomagalo tudi protestno pismo, ki so ga zatem naslovili na izvršni svet in stanovanjsko skupnost. Pač pa je pred kratkim prišel odgovor stanovanjske skupnosti, ki ni mogel zadovoljiti stanovalcev. V njem so navedene razne Številke, ki nimajo dosti skupnega z dvigalom, za katerega pa zopet ne morejo najti potrebnega denarja-
V posmeh vsem prizadeva-njem pa je najbolj čudno to, da so vsakemu stanovalcu poslali priporočeno pismo, kot da jih že navadno pismo ne bi dovolj ogrelo?! Koliko denarja so pri tem razmetali, ne bomo niti računali. Saj poznate tisti pregovor: »Dinar na dinar pogača, kamen na kamen palača!« In za koga naj to velja?! Slejkoprej pa dvigalo še naprej stoji, medtem ko se sopihajoči stanovalci z grenkim priokusom sprašujejo: Kako dolgo še? V vsakem loncu namreč enkrat prekipi!
Milan Jerše
PROGRAMOV NAPREJDAVANJE, VSE FELE OBEČAVANJE
Bilo je to v časih, ko je z Jugoslavijo v Prekmurje vdrlo strankarstvo. Izražalo se je kot boj za volilne glasove, ki je prekmurskemu ljudstvu prinesel prav tako malo koristi kot drugim delom Slovenije.
Takrat sta tu vedrila in oblačila nekdanji prekupčevalec živine in industrije Josip Benko ter veleposestnik Geza Hartner, ki sta sklenila tihi dogovor o razdelitvi Prekmurja. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na Jožefa Klekla, ki se je oklical za političnega in duhovnega voditelja ter »narodnega osvoboditelja« in je — »upokojeni pleba-noš« — s svojo klerikalno stranko odločilno vplival na kmečko prebivalstvo.
Takratne volitve — recimo 18. marca 1923 — so bile kot sicer v stari Jugoslaviji, v velikem slogu, obilno začinjene s programskimi gesli, obljubami in prestižem.
. 
KDO BO »KdVET«
IN KOMU »VOTUM«?
Volili so trojezično: v slovenščini (prekmurščini), madžarščini in nemščini, propagando pa »tirali« po »nouti: Marko szkacse«.
Maček skače, maček skače, sred zelene trate.
On vu Prekmurju rad bi šel tud med kandidate.
Kaj tu iščeš, kaj tu iščeš maček ti brkati. Raje lovi svoje miši doli med Hrvati.
-----DARKO REPIČ-----------------------
Od Hodoša dol do More, Od Kuzdoble do Lendave, Fejst teče kortešivanje, I k volitvam pripravljanje.
Vbregaj, v dolaj gostiivanje, Jesti, piti, plačiivanje, Programov naprejdavanje Vse fele obečavanje.
Mi ne bomo, mi ne bomo za te votum dali.
Benko Joško je naš človek njega mo izbrali.
On bo kovet, on bo kovet, njega mo volili.
Maček pa naj brunda, piha za pečjo naj cvili.
Številna Ferenčeva družina je prebivala v majhni, cimprani, s slamo kriti hiši. Imeli 'so majhno kmetijo in deset otrok. Sedem deklin in tri fante. Štiri dekline so bile že godne za možitev. Čakale so kot rdeča zrela jabolka na drevesu, da jih kak fant odtrga in se z njimi posladka. Mati je komaj čakala, da bi se katera omožila, pri kruhu bi se le poznalo, stari Ferenc pa ne. Preveč se je bal za svoje hčerke. Vsak večer je zgodaj zaklenil vhodna vrata, da ne bi katera pobegnila, vsakega snubca pa nagnal, če je prišel trkat pod okno. Nobeden mu ni bi!
SLAMNATI DED
všeč. Ko so se dekline pogovarjale o fantih, je vlekel na ušesa, potem pa za vsakega naše! kakšno napako, da se je lahko norčeval. Ferenc se je vaškim fantom zameril in ti so nekega jesenskega večera, ko so se zbrali na Herbe-ku, sklenili, da se bodo maščevali. Dva sta stekla domov po stare hlače, srajco, suknjič, klobuk in pošvedrane čevlje. Fantje so se tiho splazili na Ferenčevo dvorišče in počakali, da je Ferenc opravi! delo v Stali in se umakni! v hišo. Takrat so v čsiici naskubiH slame in jo nabasali v srajco in hlače, oboje pa povezali z vrvico. Na srajco so potegnili še suknjič, na vrat pa natakniti bučo in jo pokrili s klobukom, hlačnice pa zataknili v čevlje. Ko je bi! slamnati ded gotov, so ga odnesli pred vhod v hišo in ga zadaj podprli s kolom, na prsi pa obesili tablo, na kateri je pisalo: »Ferenc, pusti dekline ven, sicer se bodo omožile s slamnatim dedom.« Zavezati so vhodna vrata, da Ferenc ne bi prehitro prišel ven, nato pa so se odplazili na drugo stran hiše, kjer so bila okna obrnjena na cesto. Postavili so se v vrsto: z zadnjicami obrnjeni proti steni. Eden je potrka! na okno in zaklical: »CHa, Kata, Ana, pridite ven!« Nato pa so vsi istočasno udarili z zadnjicami v steno. V hiši je zabobnelo, stresle so se stene, na katerih so zaplesale nabožne slike, na stropu pa se je zamajala petrolejka. Otroci so zavreščali, stari Ferenc,
ki je sedel na klopi ob peči, je skoči! na noge, kot bi ga pičila kača, in se zadri:
»Žena, kje je sekira? Vse jih pobijem!«
Stekel je v kuhinjo, pograbil sekiro, nato pa k vratom. Zasukal je ključ in pritisnil na kljuko, vrat pa ni in ni moge! odpreti. To ga je še bolj razdražilo, začel se je peniti od jeze. Kričat je, udarjal s sekiro po ključavnici in se kot nor zaganjal v'vrata, dokler se niso s truš-
čem odprla. V medli svetlobi je zagledal moža, ki je stal pred njim. S sekiro je zamahnil proti glavi. Zaslišal se je top udarec in mož je padel na tla. Šele sedaj je razdraženemu Ferencu šinilo v glavo: Kaj če sem ga ubil? Ves skrušen je prišel nazaj v hišo ter se bled, s potnimi kapljicami na čelu sesede! na sto!:
»Mamika« s sekiro sem ga udari! po glavi. Ubil sem ga!«
»Koga?«
»Enega fanta,« je Ferenc komaj izdavi! iz ust.
»Oh, Bog nam pomagaj! Samo tega nam je še manjkalo! Šel boš v zapor in ljudje bodo s prstom kazali za teboj.«
»Morilec!«
Deklinam, ki so se stiskale za mizo, je mati zaklicala: »Poiščite svečo, gremo pogledat, kaj je napravil oče!«
Hvala Bogu, zunaj so našli le ubitega slamnatega deda. Stan Ferenc se je omehčal. Snubci sc trkali na okna in punce so odhajale z njimi v hladne jesenske noči.
Do pusta so se omožile vse tri.
Šlo je za več kandidatov. Omenimo Kuharja, Klekla, Gerjoviča, Hartnerja, Smrekarja, Furhtnerja, Hrupiča, Hrastnika, Vesnika in Benka. Vendar je predvolilna kampanja najraje in najbolj propagirala Benka, Hartnerja in kajpak Klekla.
Što de kovet?

Sto de kovet!
Sto de kOvet, ka povejs brat, Koga mds ti vu szrdci rad?
V-sterga kistico, ladico, Ptlsztis voutuma kruglico?
Sto de? — tou ti tak dobro znaš, Ki je vszigddr za ndsz, kre ndsz; Tam je pri viszikom rouri Z nami vred je zraszo gori!
Tam pri ktlklej trej ceszt v meszti, Tam prebiva vu Soboti.
Vszigddr nam je bio poddni Na szliizsbo gotov, prijazni!
On de za nasz delao, gucsao, Nede v kouti kiicsao, mucsao, Vragometno vsze včpovej,. Ar sze razmi ino vsze vej!
NAjbole znd ka ndsz boli, Gde nasz pecsč, ka nasz tezsi, Za rane nase vrdsztvo szpravi, On bode li kovet pravi!
Csi on na njč sztroubi szrbszki,. Vkiip je sztvori nazarenszki, Po paverszkom, grobianszki: Vszi podijo njegvoj praszki!
Poszltihne ga sztari Pasics, — ’ Di, di-di de reko. Nincsics, Prd^novics, vsziki ics, vies, Escse vsziki brezi ics, vies!
Ka miszlis’ tak, guesi zdaj brat, Na koga dis voutum szam rad? -Tou je mžli kmetov zvčza: Nas kovet de Hartner Geza!
Tiskarna Panonlia. Gorata Radgona.

§ ! Prava lada je te tretja! §
Benko Joško je človek naš njega mo volili.
On je dober naš pajdaš v sreči in v sili.
Drugega mi ne nucamo da pride k naši hiši. Zato pa Maček naj lovi na Hrvaškem svoje miši.
Kjer je treba tam pomaga za nevole naše zna.
Naš poslanec naj bo Benko ki v Prekmurju je doma.
Dragi sosed ne pozabi da boš rekel moško, ko svoj votum dol boš dal: »Živi Benko Joško!«
Agitacijsko-propagandna mašinerija je delovala s polnim zaletom. Tudi Klekla je mlela v svojem kolesju.
Klekli Szkacse, Keki Szkacse po zelenoj trati.
V rokaj noszi, v rokaj noszi papirne plakati.
Kovet sese on, kovet sese on pd zdaj znouva bidti.
Szamo, ka ga, szamo ka ga neseso odebrati.
Dobro bi bilou, dobro bi bilou, v Belgradi pd szpati.
Dobro jeszti, doszta piti, nika nej delati.
Szamo vszdko, szamo vszdko, Tretje strto leto, Edno driigo, kaj zbo'zsnoga, Zberavcom lagati.
Ka sze godi, kakda bode, Vu našem orszdgi?
Mala szkrb je nyemi za tou, Tam vu Beogradi.
Kakda
Kak szirmasko liidszvo zsive,  Za tou sze ne briga,
Naj szamo nyemi dobro bou Szamo na tou miga.
’, kakda bode,
Za liidsztvo szirmasko?
Szamo nyemi, samo nyemi naj neide tesko.
Liidsztvo bode, liidsztvo bode, Zato, ta zsivelo.
Csi de szamo, csi de szamo i’ jedni dvakrat jelo.
Glavno je tou, glavno je tou Naj on bode kovet, Z tem je vredi, vsze povedi. Zse na etom szvejti.
Ki szo pa z tem, ki szo pa r tem Tu nej zadovoljni, Naj sedkajo, vsze do meli, Tam na ovom szvejti!
P. S.: Da ne bo nesporazumov: »kovet« je poslanec in »votum« je glas. In še: vsem tistim, ki bi si kakorkoli drznili volitve iz leta 1923 primerjati z zdajšnjimi, smemo z mirno vestjo pripisati zlobo, če ne še kaj hujšega. Za nameček pa tudi popolno nepoznavanje našega trenutno veljavnega (volilnega) sistema.
s	Pripravil: Branko Žunec
Kako so v KS Videm »fašenik« počastili
Biserjance so povabili v gasilsko dvorano, piičel prikotalili, vaščani se po stari navadi zbrali, stošestnajsti so štrjak praznovali.
Tudi Čakovčani niso zaostali, pri Senčarjevem Tuneku so se. zbrali, vaško kačo poljubovali in mastne gute z vinom zalivali.
Videmčani letos so sklenili, da vedro v gasilski dvorani bodo priredili, vse fele dobrote so napekli, kot bi se za gostiivaje pripravili.
Jamničani tja v jamo prihiteli, v dvorani pri Domajnku se zbrali, harmoniki meh so raztegnili ih vedro po stari vaški šegi proslavili.
Žihlavčani pa tam doli, kar na kolodvoru so se zbrali in z Lotmerka cuk čakali, ker tega niso dočakali, se pri Vogrincu na dvorišču zbrali.
Blagušci letos prvič so se zbrali, v lovski dom kot zajčki priskakljali, vse po vrsti so krstili in piičel pridno so praznili.
Do vsake vesnice pa letos nismo prišli, kako drugi fašeng so proslavili, zato pa boste drugo leto na vrsto prišli.
Občinski možje pa tako so djali, na fašensko nedeljo referendum razpisali, peneze za ceste, šole potrebovali, zato pa ZA volilci so glasovali, tudi tisti ne bodo izostali, ki na referendum niso prišli, ali pa so PROTI glasovali.
Milan ŽGAJNAR
P. s.: Prizadevni stihoklepec Milan Žgajnar je v uredništvo poslal devetnajst kitic poetičnega opisa letošnjega pusta. Žal, moramo bralce prikrajšati za dobro polovico pesnitve. Pomanjkanje prostora je .največji razlog.	V
STRAN 8
VESTNIK, 13. MARCA 198«
naši kraji in ljudje
Za občinskim še krajevni samoprispevek
Krajevna skupnost Radoslavci
»Mislim, da v naši krajevni skupnosti ne bi mogel govoriti o neki visoki aktivnosti krajanov, vendar pa aktivnosti so. Naša krajevna skupnostjo dejansko manj razvita in denarnih sredstev je tudi vedno manj — tudi tistih, ki naj bi jih dobili od širše družbenopolitične skupnosti. Prav zaradi tega pa je naloga nas krajanov in krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi organizacijami, da s sredstvi, ki jih sicer težko zberemo, tudi nekaj storimo. Prav zaradi tega, ker jih težko zberemo, je tudi zanimanje krajanov, kaj se z denarjem dogaja in kaj se bo z njim gradilo, toliko večje. V naši krajevni skupnosti ne želimo neke miloščine, želimo pa, da bi iz sredstev za manj razvite tudi drugi pomagali naši krajevni skupnosti in tako bi naš borni dinar oplemenitili. Tako bi bil tudi naš krajan deležen tistega, česar je povprečen občan deležen povsod.«
volitev tudi referendum za samoprispevek. V referendumskem programu imamo tele naloge: dokončanje vodovoda v Prece-tincih, modernizacijo ceste Radoslavci—Moravci, ki je je za približno 2 kilometra, začeli pa bomo graditi tudi telefonsko omrežje. V naši krajevni skupnosti je telefonija takorekoč na ničli. Povezali smo se s krajevno
Tako je sicer izzvenel povzetek pogovora s predsednikom KK SZDL Radoslavci Mirkom Leba-ričem, ko smo ga obiskali, da bi nam nekaj povedal o življenju in delu v krajevni skupnosti Radoslavci. Že sama pot v to krajevno skupnost, ki jo sestavljajo naselja Radoslavci, Godemarci, Precetinci in Sitarovci in v kateri živi okoli 700 krajanov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, je bila težka. Glavna cesta Ljutomer—Bučkovci je bila sicer očiščena in suha, vendar pa je bila pot do Precetinec, kjer živi Mirko Lebarič težke? prevozna. Kakšna je bila pot takrat, ko je zapadlo toliko snega? No, najin pogovor sva začela nekje tam, kot se ti pogovori pač začenjajo: pravkar se v tej krajevni skupnosti namreč izteka referendumski program, ki so ga sprejeli leta 1980 in v katerem so si zadali kar precej nalog: ceste, vodovod... Ker se je program počasi iztekal, so krajani na zborih ocenili minulo delo in si postavili nove naloge.
Kakšna je bila ocena uresničenega referendumskega programa?
»Naši krajani so se zavedali, da si le z lastnimi silami in lastnim denarjem lahko nekaj naredimo, zato smo si v referendum-
ski program 1980—85 zadali le takšne naloge, za katere smo vedeli, da jih lahko uresničimo. Zato smo denar samoprispevka vlagal : v vzdrževanje krajevnih cest — imamo jih 25 kilometrov, tudi oskrba z vodo je bila v naši krajevni skupnosti še slaba, zato smo začeli graditi vodovod v Go-demarcih, končujemo pa ga v Precetincih. Seveda pa vsega v minulem obdobju nismo uspeli narediti, zato bomo s samoprispevkom nadaljevali.«
In kaj vse bo zajemal referendumski program v naslednjih petih letih?
»To nedeljo bomo imeli poleg
Mirko Lebarič, predsednik KK SZDL Radoslavci
Zimska panorama iz Precetinec
PLANINSKO USPESNI »MATIČARJI«
Na minulem občnem zboru Planinskega društva »Matica« v Murski Soboti, ki je bil v prostorih SDEŠ, so se zbrali ljubitelji planin, pa ne samo tega društva, pač pa tudi gostje iz Lenarta, Gornje Radgone, Ljubljane (Planinska zveza Slovenije) ter soboške »Mure«. Tako so se skupaj pogo-
—— LENDAVA --------------------
vorili o minuli planinski sezoni v letu 1985, ko so opravili pohode in izlete na Stol, Snežnik, Vanečo, Peco, Triglav, Špik, Roglo, Raduho, Gančane, Boč, Ivančico ter kolesarjenje do Blatnega jezera na Madžarskem, izlet v Visoke Tatre na Češkoslovaškem (vzpon na Gerlah, preko 2.600 m) ter
Popularna predavanja tudi letos
Društvo inženirjev in tehnikov Ina-Nafte v Lendavi spada med tista društva, ki so s svojim delom pritegnila širok krog občanov in delavcev tudi izven delovne organizacije, v kateri društvo deluje. Društvo je v lanskem letu pripravilo več popularnih predavanj o možnostih energetskega izkoriščanja dobrin, ki so v občini. Gre v prvi vrsti za raziskave in pridobivanje nafte in plina, premoga, termalnih voda, gline in ne nazadnje tudi izkoriščanje industrijske pare za ogrevanje. Vse te možnosti se ponujajo v,občini, toda še vedno niso popolnoma izkoriščene. Posebej je zanimiva prihodnost uporabe termalnih voda. Te naj bi izkoriščali tudi za pridelovanje zelenjave v steklenjakih in ne le za kopanje in zdraviliški turizem. Vsa predavanja, ki so jih pripravili, so privabila veliko število občanov. Tudi letos snujejo ciklus predavanj, ki bodo namenjene vsem občanom, posebej pa še predavanja za strokovnjake, ki se na tak način tudi dopolnilno izobražujejo.
Jani D.
Dimekov in Hrovatov memorial s spustom po Muri, pa še srečanje oziroma dan pomurskih planincev v Beltincih, ko je PD Matica ob svoji 35-le-tnici razvilo društveni prapor.
Za letošnje leto ostaja neizpolnjena naloga: organizacija planinske šole, ki bi jo naj tokrat izpeljali skupaj s PD Mura. Tudi vnaprej ne bo manjkalo izletniške dejavnosti ter delo po sekcijah: v Panoniji, Potrošniku, Beltincih ter na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
Za pridnost oziroma prehojeno slovensko planinsko transverzalo sta prejela spominski znak Jože Ružič in Janez Buzeti, predstavnik PZS Bojan Žlender je pripel spominski trak PZS na prapor PD Matica, kakor tudi predstavnik krajevne organizacije * ZRVS Beltinci, Planinsko društvo Matica pa je lani ob koncu leta za svojo aktivnost prejelo Plaketo Teles-nokulturne skupnosti Murska Sobota.
skupnostjo Bučkovci, kjer imajo telefonsko centralo in nanjo se bomo tudi priključili. Naše geslo je — telefon v vsako vas, saj se zavedamo, kako pomembna bo ta pridobitev.«
V vaši krajevni skupnosti sicer nimate veliko družbenih organizacij in društev, kljub temu pa — kako v Socialistični zvezi ocenjujete delo teh, ki so?
»V naši krajevni skupnosti imamo krajevni odbor Rdečega križa, dve gasilski društvi in mladinsko organizacijo Ml^di kmetovalci ter počitniško družino. Konec lanskega leta smo vsem tem poslali zahtevo, naj nam dostavijo programe dela za letošnje leto in smernice do leta 1990, finančne programe in tudi poročila, s kakšnimi problemi se ubadajo. Moram reči, da so vsa društva to tudi storila in tako smo dobili vpogled v delo in problematiko društev. Niso sicer ne vem kako aktivna, kljub temu pa se njihovo delo kaže v krajevni skupnosti. V našem gasilskem društvu smo sicer morali zamenjati upravni odbor in tako tudi to društvo sedaj dobro dela. Največji problemi, s katerimi se ubadajo, so seveda prostori, v gasilskem društvu Precetinci so si zastavili, da s pomočjo krajevne skupnosti do našega krajevnega praznika, ki bo 13. julija, uredijo vaško-gasilski dom in s tem bodo dobili tudi ustrezne prostore za delo.«
Pripravljate pa tudi neko posebno akcijo?
»Tako je. Čeprav smo to nameravali storiti že 22. marca, pa nam, kot kaže, zaradi vremena ne bo uspelo, zato smo se odločili, da preložimo to na kasnejši čas, mogoče aprila. V družbenopolitičnih organizacijah smo namreč sklenili, da tudi sami naredimo nekaj za lepše in bolj zdravo okolje, zato bomo eno soboto ali nedeljo družno vsi — mladina in krajani očiščevali okolice hiš, poti in nekaterih objektov v naši krajevni skupnosti in tako prispevali svoj delež v varstvu-narave.«
Zaključek smo pravzaprav napisali že na začetku, zato ga na koncu ne bomo ponavljali. Podobo te krajevne skupnosti pa ste si najbrž ustvarili že sami —
mar ne?
Dušan Lopami k
F. Matko
Ob 89. obletnici inž. prof. Iva Zobca
Če se lotimo preteklosti in se v mislih vrnemo v predaprilske čase stare Jugoslavije, se moramo spomniti tudi tistih »prišlekov«, ki so ostali kot kulturniki naši pokrajini in njenim ljudem v prijetnem spominu.
Prav gotovo je, da mednje spada tudi dolgoletni prosvetni delavec, profesor in nato ravnatelj takratne nepopolne realne gimnazije v Soboti IVO ZOBEC, ki je v teh dneh praznoval  rojstni dan.
Življenje ga je tako premetavalo, da je zašel v svet, ki so ga imeli za Sibirijo — kazensko območje. Toda spoprijel se je z življenjem in nenadoma je postalo njemu in družini Prekmurje zanimivo. V ravnini je našel nove znance, prijatelje in bivanje tod  je postajalo prijetnejše. Ni ljubil lahkožive družbe. Izžareval je dostojanstvo. Bil je vedno zmeren, plemenit, skromen in tudi do preprostih ljudi ljubezniv.
Najbolj si je prizadeval, da na področju kulturne ustvarjalnosti izbori popolno realno gimnazijo in da prikaže srbofilom našo potrebo po taki šoli in šolanem kadru. Redki so še med nami ljudje, ponosni možje, ki lahko sedanjim rodovom povedo, da so tudi takratne razmere v družbi potrebovale junaške boje in k ukrepe za rast življenjske ravni
kmečkega sloja. Vzgoja v kulturi pa se odseva v današnji politiki in gospodarstvu. Poglavitno je, da iz te generacije izstopajo osebnosti vidnih konkretnih dejavnosti.
Slavljenec je s svojim trdim delom v vzgoji, šoli in družbi pomagal študirajoči kmečki mladi-ni Napisal je knjigo o kmetijski kemiji. Zbrano in poljudno podano gradivo je neprecenljivo za vzgojo kmetijskih tehnikov. Vec desetletij so širom po Sloveniji uporabljali to knjigo kot odličen pripomoček pri učenju kemije.
Moj namen je, da ga kot njegov nekdanji učenec s ponosom predstavim predvsem mlajšemu rodu, ki sprošča svoje ustvarjalne sile in ideje.
Tudi iz kulturno-zgodovinske-ga stališča se moramo s hvaležnostjo spominjati ljudi, ki so imeli do našega pomurskega šolstva human odnos, ko so bili besedni boj za izobrazbo človeka.
Med svojim burnim službova-. njem v Prekmurju je dodobra spoznal naš »guč«, ki ga je občutil brez tesnobe v srcu. Med vojno je to še bolj doumel, saj mu ni bilo potrebno ogroženo begati v daljnje in tuje kraje. Če torej v sivini vsakdana pogledamo na pomen gimnazije Kneza Koclja iz naše preteklosti, moramo brez dvoma edinemu še živečemu vodilnemu pedagogu tistega časa za njegovo. 90-letnico toplo čestitati.
Mi vsi. ki gledamo tudi z očmi bližnjega, pa vemo, da se mu še danes v Ljubljani, kjer v krogu svojih najdražjih preživlja slavljenec jesen življenja, čestokrat oglaša spomin na Soboto.
Čeprav je življenje med našimi ravenskimi in goričkimi vasmi in polji nevsakdanje, verjamemo, da je iz teh krajev slavljenec dobil pospešen utrip za mnoga zdrava leta.
Očitno nam ne preostane drugega, kot da s hvaležno mislijo dvignemo kozarec in mu iskreno zaželimo: Še dosti krepkega duha in trdne vere v življenje.
Pini TITAN J
LENDAVA
Katere ceste urediti letos?
Samoupravna interesna skupnost za ceste v lendavski občini ima velike'probleme pri urejevanju cest, saj ni dovolj denarja, da bi uresničili vse želje občanov in krajevnih skupnosti. Na srečo so krajevne skupnosti v preteklem srednjeročnem obdobju s pomočjo samoprispevka uredile vaške ulice, tako da je ostala neurejena le povezava med vasmi. V letošnjem letu naj bi uredili cesto G. Bistrica—Melinci, seveda le del, ki spada v lendavsko občino. Priprave potekajo tudi za asfaltiranje ceste Renkovci—Gančani, tu gre za slabega pol kilometra ceste, ostali del pa mora urediti občina M. Sobota. Cestna skupnost pripravlja tudi pro- . gram za ureditev ceste Kobilje-- Motvarjevci v dolžini 1600 metrov. Ta cesta bi praktično pomenila novo povezavo tega kraja z M. Soboto. Seveda bo potrebno pripraviti tudi program za obnovo poškodovanih lokalnih in občinskih
cest.
Jani D.
KAMENŠČAK
V BREZOVICI NIMAJO VODE
Bilo je danes teden, ko se je dan že krepko nagnil proti večeru. V Brezovici, kamor me je pripeljala poi, so možje dajali živini večerni obrok hrane, ženske so se že sukale okrog štedilnikov in pripravljale večerjo, Otroci so gledali večerni televizijski program, medtem ko so se mladinci začeli zbirati v gasilskem domu zaradi priprav na proslavo in pogostitev žena. Verjetno je bilo v tistem času podobno še v kateri vasi. Je pač tako, da so si čisto kmetijski kraji precej podobni — tako po načinu življenja, kot po
razpotegnjeno in »razdeljeno« na gornjo in dolnjo Brezovico, zato pride na posamezno gospodinjstvo v povprečju več metrov cevi kot v strnjenih naseljih. V tem hipu se je za vodovod odločilo 45 gospodinjstev. Ljudje so se pač zavedli pomena zdrave pitne vode, pa tudi nujnosti napredka.
»Ce bomo začeli napeljevati vodovod, je precej odvisno od občine. Pred leti smo dali narediti načrt za vodovod, nismo pa si izposlovali gradbenega dovoljenja. Če bo načrt v redu, potem bi še nekako šlo, saj so
V Brezovici bodo letos položili vrhnjo plast asfalta vsaj na delu cestišča, radi bi pa napeljali tudi vodovod. Foto: Š. S.
delu in seveda pridobitvah. In ko sem se oglasil pri Denševih, mi je stara mama povedala, da zdaj, v tem zimskem času, ženske niti cekarjev ne pletejo več, da le tu in tam še lupijo bučno seme, perja pa sploh nikjer ne »češejo« več. Potožilo se mi je po tistih dobrih starih časih, ko smo komaj čakali večer, da bomo šli k sosedovim ali sorodnikom na večerni klepet in prijetno opravilo, ki bo nagrajeno z domači pijačo in koruznimi pogačami.	_
To obujanje spominov je prekinil pogovor s predsednikom vaškega odbora krajevne skupnosti IVANOM DENŠO. Pripovedoval je:
»Vidiš, Stevek, tako je pri nas: Leta 1960 je bilo v Brezovici 352 ljudi, zdaj v 1986. letu pa nas je le še 263. Od 70 hiš jih je naseljenih 60, saj so se iz 10 hiš ali izselili ali pa so »prišle dol«, ker ni bilo naslednikov. V mali vasi, kot je naša, se to zelo pozna. Čeprav nas je malo, si prizadevamo za skupen napredek. Pred leti smo postavili transformator in zdaj imamo močno elektriko. Potem smo z velikimi težavami zbrali denar in asfaltirali 3200 kvadratnih metrov makadamskih cest, vendar je nanje treba potegniti še vrhnjo plast, za katero že dve leti zbiramo denar s samoprispevkom. Doslej smo zbrali milijon 290 tisoč dinarjev, kar pa je komaj sedmina potrebnih sredstev. Da nam draginja ne bi pobrala še tega, bomo še letos položili fino ' prevleko vsaj v eni ulici.«
Tako torej v Brezovici! Za skupne potrebe namenjajo pač toliko, kolikor je v njihovi moči, in priznavajo, da je, kar zadeva infrastrukturo, vsdko leto teže. V tem času stoje še pred eno veliko nalogo: Brezovica je menda ena izmed treh vasi v lendavski občini, ki še nimajo vodovoda. Na napeljavo zdrave pitne vode so se že velikokrat pripravljali, pa je vedno prišlo kaj vmes: včasih nerazumevanje, drugič premalo interesentov, mnogokrat pa so se ustrašili velikega finančnega bremena. Naselje je namreč
naši občani pripravljeni prispevati po milijon novih dinarjev, samo da bi enkrat ta težko pričakovana tekočina pritekla iz pip. V redu bo tudi, če nam bodo v krajevni skupnosti Polana, katere del smo, dovolili — proti ustreznemu plačilu seveda — priključitev na »njihovo« črpališče. Skratka: še vedno je nekaj »čejev«, toda ob naši dobri volji, finančni pripravljenosti, pomoči krajevne skupnosti, občine in morda tudi komunalne skupnosti, bomo zmogli tudi to nalogo,« je optimistično zaključil predsednik Ivan.
Brezovica ni bogu za hrbtom! Res je, vodovoda nimajo, imajo pa voljo, da ga čimprej dobijo. Potem imajo daleč naokrog znano gasilsko društvo, ustanovljeno 1942. leta, v katerem aktivno deluje 30 odraslih in pionirska desetina. Gasilski dom je pravzaprav edini javni prostor za shajanje: v njem so sestanki, zdaj je bila pogostitev žena, poleti so večkrat zabavne prireditve ..., celo ljubitelji nogometa so si ob njem uredili skromno igrišče. V Brezovici je samo ena povsem delavska družina oziroma gospodinjstvo, ostale pa so pretežno kmečko-delavske. Časi, ko so postrani gledali kmeta, ki se je zaposlil, so minili, in zdaj je iz tega kraja zaposlenih že 40 delavcev — ženske oziroma dekleta v polanski Delozi ali tur-niški Planiki, možje in fantje pa v Varstroju in drugod. Obdobje, ko so tudi »Brezovičan-ci« množično šli v tujino, je minilo. Na 5-hektarskem posestvu in ob osebnih dohodkih, ki jih prinašajo v skoraj vsako gospodinjstvo zaposleni, se že da dostojno živeti.
Ko sem zapuščal Brezovico, je b.ila že tema. Med potjo se mi je utrnila tale misel: saj res, nekoč je bilo lepo, ko so ljudje daleč v noč posedali, opravljali to ali ono ročno delo (luščenje na primer), vendar so lahko tedaj zlasti pozimi dolgo spali, zdaj, ko pa je treba biti zjutraj ob šestih v tovarni, pa je drugače. Pa so (smo) ljudje zaradi gmotnih dobrin, ki jih imamo (še več pa bi jih radi imeli), kaj bolj srečni? x ,
J	Š. SOBOČAN
KONČNO TELEFONI
Kako zna biti dolga in naporna pot do telefona, potrjuje tudi akcija krajanov Kamenščaka. Po podpisu pogodbe s pošto so minulo poletje krajani s prostovoljnim delom izkopali jarke, postavili drogove in plačali telefonsko napeljavo z željo, da bi še v letu 1985 lahko zavrteli telefone. Čeprav so svoj del dela pravočasno opravili, pa se je zataknilo na po-
šti. Kljub vsej dokumentaciji, pravočasnim nakazilom in vsemu drugemu, so krajani tega naselja dobili telefon šele sredi tega tedna. Številni so bili izgovori odgovornih na pošti in delavcev te delovne organizacije za zavlačevanje pri priključevanju. Žal so se kot uporabniki morali zadovoljevati le z odgovori in obljubami, kljub prizadevnemu delu članov krajevne
skupnosti in vaškega odbora. Zato so krajani, sedaj ko so telefoni — gre za približno 60 priključkov — priklopljeni ob grenki pomisli na ravnanje pošte kljub vsemu zadovoljni, predvsem zaradi priklopljenih telefonov, ki pa so bolj zasluga Antona Hvalca in Toneta Jaušovca, kot predstavnikov krajevne skupnosti in vaškega odbo-
ra.
D. L.
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 9
LJUTOMER--:-------:---—___-__,__
TUDI DOMA NISMO NAREDILI
VSEGA, KAR BI BILO POTREBNO
Z iztekom mandata ocenjujejo tudi družbenopolitične skupnosti in organi svoje minulo delo. Tako je tudi izvršni svet SO Ljutomer na svoji zadnji seji, ki je bila minuli četrtek, obravnaval poročilo u delu v letih 1984, 1985 in letos. Prav ti dve iztočnici — iztekajoči mandat in poročilo — sta bili povod za pogovor z Antonom Kosijem, predsednikom IS SO Ljutomer. Tovariš Kosi, kaj vse ste zapisali v poročilo o opravljenem delu izvršnega sveta?
»Na današnji seji smo sprejeli poročilo izvršnega sveta o delu za leti 1984 in 1985 ter o uresničevanju odločitev zborov skupščine občine Ljutomer. V tem poročilu smo skušali zajeti problematiko, ki je bila obravnavana na sejah IS, in seveda tudi druge aktivnosti, ki jih je izvršni svet vodil pri reševanju družbenogospodarskega položaja občine Ljutomer. Iz poročila izhaja, da je bilo delo izvršnega sveta usmerjeno v dve najpomembnejši področji: gospodarska problematika in reševanje težav pri uresničevanju in financiranju programov družbenih dejavnosti. Pri prvem področju smo se največ ukvarjali s problematiko
Lesuopredeiovalna industrija je pred pomembnim razpotjem.
(foto: D. L.)
in trenutnimi gospodarskimi razmerami v kovinsko in lesnopredelovalni industriji ter agroživil-skem kompleksu. Tu, v teh dejavnostih, je bilo največ problematike in prav-v teh imamo tudi največje izgubarje. Največ aktivnosti je bilo usmerjeno v sanacijske programe in sanacijo teh dejavnosti ter prizadevanja za pokrivanje izgube.
Podobno smo se ukvarjali tudi s tozdom Mizarstvo, v agroživil-stvu pa so zadnja leta težave v živinoreji. Glede zagotavljanja sredstev za ohranitev standarda in socialne varnosti delavcev v družbenih dejavnostih, predvsem šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu, smo skušali slediti inflacijskim gibanjem in v okviru resolucijskih omejitev, pa tudi prek teh, reševali to problemati-
ABC Pomurka — KG Rakičan razpisuje na podlagi sklepa DS tozda PG Lendava dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA
tožila Poljedelstvo in govedoreja Lendava.
Za direktorja se lahko prijavi oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v<511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje
— da ma visokošolsko ali višješolsko izobrazbo agronomske oziroma veterinarske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje celovitost moraino-etičnih vrednot.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba
ABC Pomurka — KG Rakičan
«9000 MURSKA SOBOTA
v 8 dneh od dneva objave tega razpisa.
ABC Pomurka, Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer, p. o., Ljutomer, Glavni trg 5 a
objavlja	__ '
DRAŽBO
tovornega vozila TAM 2001, nosilnost 21, registriran za kategorijo C,
izklicna cena 500.000 din.
Javna dražba bo 21. 3. 1986 ob 10. uri pri upravi Vesne Ljutomer.
Pred dražbo plačajo udeleženci 10-odstotno varščino. Davke plača kupec.
Ogled vozila je 21. 3. 1986 od 8. do 10. ure.
ko. Naša ocena zdaj ob koncu mandata je, da se nam je v nekem smislu to posrečilo v zdravstvu (predvsem glede osebnih dohodkov, ki sedaj ne zaostajajo bistveno za republiškim povprečjem) ne moremo pa si dati pozitivne ocene pri reševanju tovrstne problematike pri osnovnem izobraževanju, kjer je predvsem osebni standard učiteljev močno nazadoval, kjer zaostajajo tudi do 25 odstotkov za republiškim povprečjem pri osebnih dohod-. kih.«
V vašem mandatu vam je še najbolj uspelo urediti razmere v družbenih dejavnostih, manj pa v industriji. Kje so osnovni vzroki?
»Sicer ni priljubljeno govoriti o vzrokih za večino teh problemov, ki sem jih prej naštel — to-drži za gospodarstvo — ker jih je nekaj prav zaradi neurejenih razmer na našem trgu in so tako zunanje narave. Vsem nam je namreč znano, da so dejavnosti — kovinsko- in lesnopredelovalna ter agroživilski kompleks, v celotni Sloveniji in širše, v težkem gospodarskem položaju, zato moram ob tem poudariti, da tudi doma najbrž nismo naredili vsega, kar bi morali, oziroma smo
zamudili obdobje, ko se je še nekaj dalo urediti. Mogoče smo preveč lagodno živeli ob rezultatih, ki so pač takrat bili, oljenem pa smo premalo mislili na razvoj in pridobivanje novih programov. Nismo si zadali tudi nalog, ki bi vodile v širitev in pridobivanje dohodka ob krepitvi naše gospodarske moči. Najbrž je prav naša pasivnost razlog, danes pa, ko smo v širši skupnosti prišli v tako težke gospodarske razmere, pa smo ostali nemočni pri reševanju te problematike. To seveda ne pomeni, da ne delamo. Mislim, da tako družbenopolitične skupnosti in odgovorni organi poskušajo zelo odgovorno reševati omenjeno problematiko. Enako moram oceniti tudi delo naših poslovodnih ljudi v združenem delu, ki si zelo prizadeva
jo, vendar pa mislimo, da v tem trenutku nekako nismo kos nalogam, ki so pred nami, in ne vem al( je to naša nesposobnost ali pa je tudi širša problematika takšna. Prepričan sem, da z delom, takšnim, kot smo si ga zastavili, in ga bomo tudi nadaljevali ne glede na menjavo mandata, mi naloge opravljamo naprej in objektivno pričakujemo, da bomo nekatero problematiko uspešno rešili v nadaljevanju.« Prejšnje vprašanje smo postavili iz določenega razloga: že vrsto let v občini Ljutomer govorite o združe-
Anton Kosi, predsednik IS SO Ljutomer
(fotoarhiv: VESTNIK)
vanju lesne industrije in kmetijstva (v zadnjih letih le še o poslo-vno-tehničnem sodelovanju), in te naloge je postavila širša družbenopolitična skupnost. Naloge pa niso realizirane.
»Res je, da ta naloga že dolgo čaka v občini Ljutomer in je obenem obveza ljudi, ki poklicno
Zoper papirnato svobodno
Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili družbenim dejavnostim. Govor je namreč bil o poročilu o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov sisov družbe tih dejavnosti za obdobje 1981—1985 in o programskih usmeritvah v letošnjem letu. V minulih petih letih .J se tudi družbene dejavnosti v soboški občini morale spopasti z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, kar se je med drugim poznalo tudi v zaostajanju sredstev za skupno porabo za rastjo dohodka, zmanjševanju skupne porabe v družbenem proizvodu občine, kar pa ni bistveno vplivalo na krčenje programov sisov oziroma pravice uporabnikov. Analize so pokazale, da so v tem času dosegli skoraj enakomerno obremenitev soboškega združenega dela za potrebe družbenih dejavnosti. Ves čas pa so posebno pozornost namenjali gibanju materialnih stroškov in osebnih dohodkov, kjer je bil v zadnjih dveh letih opazen premik v primerjavi z gospodarstvom.
O poročilu se je na seji soboškega izvršnega sveta razvila živahna razprava, v kateri so načeli vrstno aktualnih vprašanj. Tako so veliko govorili o že večkrat omenjeni prednostni vlogi osnovnega zdravstva, ki se navzlic številnim sklepom ne uresničuje, za kar leži odgovornost tudi v zdravstvenih organizacijah. Načeto je bilo tudi vprašanje nenormalno visokih stroškov za kmečko zavarova-
OSNOVNOŠOLCI IN POKLICI V
Statistični podatki kažejo, da se zelo počasi izboljšuje izobrazbena struktura Slovencev. Delež ljudi s srednjo izobrazbo se je povečal od leta 1970 za 4,9 odstotne točke, delež ljudi z višjo in visoko izobrazbo pa komaj za 1,1 odstotne točke. V Sloveniji je bilo leta 1984 4,4odstotka ljudi z visoko, 4,3 z višjo in 41,3 odstotka s srednjo izobrazbo. Kar 50 odstotkov ljudi pa je bilo brez kvalifikacije ali 12,5 z nedokončano osnovno šolo. V osemdesetih letih se je število mest na univerzi v Sloveniji zmanjšalo za 24,3 odstotka, delež proizvoda za izobraževanje pa je od leta 1980 do 1983 padel s 4 odstotkov na 3,2. Če se v izobrazbenem sistemu ne bo nekaj spremenilo, bomo do leta 2000 imeli le 6,4 odstotka ljudi z visoko, 5,8 z višjo in 67,7 odstotka s srednjo izo-"brazbo. Še vedno pa bo 21,1 odstotka ljudi brez kvalifikacije. Iz primerjave izbbražbene strukture s stopnjo tehnološke zahtevnosti vidimo, da leta 2000 ne bomo sposobni obvladati niti tehnologije 7. stopnje zahtevnosti, kar pomeni, da bosta za nas mikroe-lektronska tehnika in robotika nedosegljivi.
S takega zornega kota pa lahko lažje ocenjujemo in vrednoti-
delamo v tej skupnosti. Mi smo imeli poskus združiti lesnopredelovalno industrijo v začetku našega mandata, vendar je program padel na referendumih v združenem delu, vendar moram reči tudi, da danes ponovno resno oživljamo, ne samo pobudo, ampak prizadevanje. Imamo že operativne sestanke, predvsem med obema delovnima organizacijama — Lesnino iz Ljubljane in Marlesom iz Maribora — da bi te združitvene procese obnovili, če so seveda skupna izhodišča in skupne možnosti za to. V nasprotnem primeru bomo morali iskati izhod iz trenutnih težkih gospodarskih razmer v ljutomerskem Mizarstvu na drug način. Vsi dosedanji poskusi z ukrepi družbenega varstva. — kjer ga imamo v tej temeljni organizaciji že drugič — ne rodijo nekega uspeha, zato bomo z nekimi radikalnimi ukrepi in spremembami to zadevo morali rešiti. Mogoče v osamosvojitvi, mogoče v direktni povezanosti v sozd Uniles ali kaj drugega — to bi danes težko napovedal, zaenkrat proučujemo možnosti obnovitve integracijskih procesov.« Kaj pa kmetijstvo?
Na tem področju smo. imeli precej aktivnosti v začetku našega mandata, vendar nismo prišli do skupnih točk in smo nekako molče ali tiho prenehali s temi aktivnostmi in ocenili, da enostavno tu politična akcija ne bo uspešna in je ne bomo mogli realizirati, dokler gospod;>-ki subjekti sami ne bodo spoznali, da je to objektivna potreba in nujnost agroživilskega kompleksa v naši občini.«
Dušan Loparnik
menjavo dela
nje, manjšega deleža kadrovskih štipendij in podobnega. Zlasti pa so omenjali problematiko svobodne menjave dela, ki je mnogokrat zgolj na papirju, odnos izvajalskih organizacij do uporabnikov storitev, racionalno trošenje denarja za prevoze šolarjev in še bi lahko naštevali. Tudi to, da se strokovne službe sisov premalo ukvarjajo z uporabniki in preveč z izvajalci ter da razisko-
LETU 1986 mo poklicne namere pomurskih osnovnošolcev v letošnjem letu.
Osnovnošolske klopi bo zapustilo nekaj več kot 1600 učencev, ki se bodo (ali so se že) odločili za takšno ali drugačno »izoblikovanost in vzgojenost duha in intelekta«.
Že nekaj let upada interes za izobraževanje. Kajti sredi sedemdesetih let in pozneje se začno kdt temeljno merilo izobraževanja uveljavljati tako imenovane potrebe združenega dela. Izobrazba pa je izgubljala svoj pomen .kot merilo napredovanja in nagrajevanja. Anketa o izbiri poklicev osnovnošolcev pa je pokazala nekaj pozitivnih teženj. Zaustavil se je tok namer za zaposlitev takoj po osnovni šoli in povečal interes za izobraževanje, in to bolj na peti zahtevnostni stopnji in nekoliko manj nil četrti. Letos bo ostalo doma 1,2 odstotka vseh osnovnošolcev (leta 1985 13,8, leta 1983 pa 9,5), zaposlilo se jh bo 7,6 odtotka (leta 1985 13,8, leta 1984 pa 9,5), v srednjem usmerjenem izobraževanju bo šolanje nadaljevalo na peti zahtevnostni stopnji 46,7 odstotka (leta 1985 41,5, leta 1984 pa 42,8 odstotka) na četrti zahtevnostni stopnji pa 42 odstotkov os-
Soboška občinska skupščina polaga račune
POGOSTI SPORI
IN SPOPADI
»Zaostrene ekonomske in družbene razmere, nepravočasno in nedosledno odpravljanje vzrokov kriznih žarišč in spornih razmer so se odrazili v različnih pogledih na urejanje posameznih vprašanj tako med delegati kot med družbenopolitičnimi organizacijami. Različnost mnenj je prišla /lo izraza predvsem na področju urbanizma in imela za posledico odstop predsednika skupščine občine. Družbenopolitične organizacije kot delegatska baza družbenopolitičnega zbora niso vedno enotno in usklajeno delovale v zborih občinske skupščine, zlasti ne v družbenopolitičnem zboru. Takšno stanje je povzročilo odstop predsednice družbenopolitičnega zbora.«
Odlomek je iz poročila o delu skupščine občine Murska Sobota in njenih organov v mandatnem obdobju 1982—1986, ki ga je 30. januarja v Delegatskem vestniku objavil naš časnik, in je bil v javni razpravi do 6. marca, ko so ga sprejeli delegati vseh treh zborov soboške občinske skupščine. Med prvimi so se do njega opredeljevali v organih občinske organizacije SZDL in razprave o njem povezali s Kritično analizo političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Predvsem so menili, da morajo v prihodnje družbenopolitične organizacije sproti spremljati delo skupščinskih organov in teles ter se vključevati v reševanje nastalih problemov. »Temu primemo je treba voditi tudi kadrovsko politiko in se ne odrekati inštrumentu odpoklica«, je med drugim zapisano v 15 zaključkih OK SZDL. Kar zadeva štiriletno delovanje občinskega izvršnega sveta, poročilo navaja, da se je ta neposredno vključeval v reševanje problematike, manj pozornosti pa namenil iskanju novih programov in hitrejšemu razvoju tistih organizacij, ki dosegajo
valne naloge marsikdaj nimajo željene praktične vrednosti.
Gotovo pa je poročilo dobro izhodišče za programske usmeritve sisov družbenih dejavnosti v letu 1986 in srednjeročnem obdobju do leta 1990, smo slišali v razpravi. Pri tem so posebej opozorili tudi na or, ganiziranje nujne medicinske pomoči, uveljavljanje stroke, racionalnost porabe zdravil itd. Predvsem pa je treba, kot so opozorili, določene zadeve razčistiti in jih postaviti na pravo mesto. Zato so se zavzeli za izdelavo kratke analize o najbolj pereči problematiki na posameznih področjih z navedbo vzrokov za pomanjkljivosti in rešitev, pri čemer se ne bi smeli izogniti tudi zamenjavi vodilnih kadrov. Ob sprejemu programskih usmeritev so poudarili, da mora biti v ospredju vsebina dela in stroka, ne pa osebni dohodki, ki so jih doslej venomer postavljali v ospredje,
Milan Jerše
novnošolcev (leta 1985 41,3, leta 1984 pa 45,4 odstotka). Mladi se še vedno zanimajo za konfekcijsko usmeritev (238 učencev), nekoliko manj za gostinstvo (93 učencev). Po prejšnjem upadanju pa ponovno raste interes za naravoslovno-matematično in družboslovno usmritev (128 učencev), vzgojo in izobraževanje (63), elektro usmeritev (97), kmetijstvo in gozdarstvo (135 učencev).
V zadnjih dveh letih se mladi odločajo za nekaj več poklicev kot prej, čeprav progtami izobraževanja ostajajo isti. To pa pomeni, dg se bodo mladi šolali tudi izven območja, razpršitev populacije ali manjše kopičenje v posameznih poklicih in tudi boljše zaposlitvene možnosti tako v Pomurju kot drugod.
Seveda pa se v poklicnih namerah kažejo družbenogospodarski položaj družine, izobrazbene zmogljivosti, vrednostna komponenta mladih, predvsem pa možnosti vključevanja v delo po izobraževanju. In tu se začne začarani krog medsebojnega ohranjanja obstoječega sistema izobraževanja in industrije, ki potrebuje predvsem nekvalificirano delovno silo.
' Majda Horvat
ugodnejše poslovne rezultate. Omenjeni zaključki govorijo drugače. Povzemamo: »Izvršni svet je v preteklem obdobju opravil pomembno delo, čeprav je bil v veliki meri obremenjen z drobnimi stvarmi, ki bi se morale reševati prek upravnih organov. Veliko prizadevanj je bilo predvsem v smeri pridobivanja novih programov, ker pa ni bilo pravega odziva s strani združenega dela, tudi konkretnih rezultatov ni«. In še: »V izvršnem svetu ni bilo prave delitve dela, saj ga je preveč ležalo na predsedniku in obeh podpredsednikih. V njegovem okviru naj se oblikuje stalno delovno telo, ki bo odgovorno za razvojna vprašanja v občini. Sestavljeno naj bo iz najboljših gospodarstvenikov v občini.«
Poročilu se več kot očitno pozna, da je nastajalo pod vtisom zdaj že pretirano razvpitih zapletov, ki se od lanskega junija vlečejo glede spornega pridobivanja gradbenih parcel za Šiftarjevim mlinom v Murski Soboti. To je do neke mere razumljivo, čeprav dvorezno, saj zlasti, ko gre za štiriletno delovanje družbenopolitičnega zbora, na skrajnosten način (»povezanost delegatov z družbenopolitičniini organizacijami v vsem mandatnem obdobju ni bila primerna in zadovoljiva«) razgalja in hkrati zamegljuje pravo vsebino dela in poslanstvo, ki naj bi ga v skupščinskem sistemu opravljal, ta zbor. V že imenovanih zaključkih predsedstva soboške občinske konference SZDL lahko beremo, »da ocena delovanja DPZ ni v celoti sprejemljiva. Ne sprejema dejstva, da je bilo delovanje DPZ znotraj družbenopolitičnih organizacij neenotno, ker ocene ni mogoče graditi na enem primeru«. Po drugi strani pa je v poročilu o komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve brez slabe vesti in posplošeno črno na belem: »Na področju urejanja prostora so se občani in delovne organizacije premalo vključevali v pripravo prostorsko izvedbenih dokumentov, zaradi česar prihaja do problemov ob njihovem izvajanju in do pogostih predlogov za spremembe in dopolnitve«. Kdo je za kaj odgovoren in kriv, je torej popolnoma jasno: občani in delovne organizacije.
»Posebno v drugi polovici mandatnega obdobja so bile konfliktne situacije pogosto (izgube v ozdih, zaostajanje osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti, skaljeni samoupravni odnosi, itd.).«
Komu delamo uslugo, če »pozabimo« na leto 1984 — drznili smo si ga imenovati kar »leto štrajkov« — in brezštevilne spore in spopade, se pravi prekinit-vedela in izsiljene sestanke v delovnih kolektivih, da o druge vrste manj očitnih nasprotovanjih (recimo abstinenca!) ne govorimo, kar vse je brez primere v povojnem obdobju soboške občine in Pomurja. Težko je mogoče pristati na blage in spravljive opredelitve, češ da se je izvršni svet »vključeval v razreševanje problematike tozda Blisk, tozda Opekarne Puconci, DO Platane, DO Sobota in izvajanje sanacijskega programa v DO Mesna industrija-. Zakaj po ovinkih, ko pa je vendar na dlani, da je bila recimo puconska opekama po dolgotrajni agoniji likvidirana.
Če so se sestavljalci poročila toliko trudili s številkami in odstotki pri dokazovanju »določenega« družbenoekonomskega napredka soboške občine v minulih štirih letih ter pri statističnem prikazovanju rezultatov dela zborov občinske skupščine, njegovih delovnih teles, skupin delegatov za republiško skupščino in izvršnega sveta z njegovimi organi, bi pričakovali približno enakovredno vnemo, ko je šlo za »pogoste konfliktne situacije«. Saj so tako tudi uvodoma zastavili poročilo.
Branko ŽUNEC
STRAN 10
VESTNIK, 13. MARCA 1986
KDO SE BO IZOBRAŽEVAL?
V lendavski občini ugotavljajo, da se premalo osmošolcev vključuje v srednje izobraževanje. Vzroka za to sta predvsem dva. Prvi: doslej so mladi uspevali dobiti, resda po krajšem usposabljanju delo v Muri, Planiki, Indipu, Varstroju . . . Drugi vzrok: večkrat morajo mladi, ki dokončajo šole, dlje časa čakati na zaposlitev. To pa ne bi smelo vplivati na manjši vpis v ustrezne programe izobraževanja!
Starši, okolje . . . preveliko-krat iščemo neprimerne rešitve! Saj ne gre za to, da bi morali vsi učenci na srednje šole, toda tisti, ki so nadarjeni in imajo voljo, naj bi šli. Če pa imamo že starši odklonilen odnos do nadaljnjega izobraževanja, potem je gobovo, da tudi otrok, pa naj si še tako želi v višje oblike usposabljanja, kloni in se kvečjemu zadovolji s kakim krajšim izobraževalnim programom in se zgubi v povprečju.
V lendavski občini 32 odstotkov osmošolcev ne nadaljuje šolanja. 18-odstotni osip na srednjih šolah je menda nižji od re-
Nova petletka
V lendavski občini so v decembru
sprejeli dolgoročni plan občine Lendava za obdobje 1986—20Q0, prve dni februarja so delegati skupščine dvignili roke za resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1986, zdaj pa je pripravljen še osnutek družbenega plana občine za obdobje 1986—1990. Skratka: občinski načrtovalci nimajo predaha, čeprav je tudi res, da so usmeritve, cilji, kazalci... bolj ali manj enaki in da ti plani niso začeli nastajati »zgoraj«, ampak imajo zametke v organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih.
Z najnovejšim planskim aktom za petletko, ki se je že začela, v lendavski občini načrtujejo 4,5-odstotno rast družbenega proizvoda, dohodek naj bi bil višji za 3,7 odstotka, industrijska proizvodnja naj bi narasla za 4,6 odstotka, kmetijska proizvodnja za 4 odstotke, zaposlenost pa naj bi bila višja za 2,5 odstotka. Po vsem bi pričakovali, da bo produktivnost večja, vendar so načrtovalci realni: narasla bo kvečjemu za 1,5 odstotka. Vzrok za to manj optimistično napoved pa so slabo razvita proizvajalna sredstva.
V primerjavi z lanskim letom se bo delež posameznih panog v družbenem proizvodu nekoliko spremenil. Tako je za industrijo in rudarstvo predvideno, da bo ustvarila 65 odstotkov novoustvarjene vrednosti, kmetijstvo 12,4 odstotka, gozdarstvo 0,8 odstotka, gradbeništvo 7,9 odstotka, promet in zveze 3,4 odstotka, trgovina 6,4 odstotka, gostinstvo in turizem 1,8 odstotka, obrt 2 odstotka, stano-vanjsko-komunalna dejavnosti 0,2
Podaljšana porodniška v določilih in praksi
Od 14. februarja dalje je po daljših premlevanjih in neargu-mertiranih zadržkih navsezadnje le v veljavi samoupravni sporazum o porodniškem dopustu. Beseda je seveda o tolikanj pričakovani podaljšani porodniški, ki
Med redkimi očeti, ki so koristili porodniški dopust pri nas in tako poskrbeli za svoje potomstvo že v najnežnejši dobi, je ŠTEFAN GJEREK, iz Gornje Ibstrice 140.
Poiskali smo ga na delovnem mestu v Beltinki, kjer nam je povedal, da je podaljšano porodniško zgrešil za štirinajst dni, doma pa ostal pri svojem sinu Gregorju zato, ker se v služijo vozi, žena pa Je zaposlena na Bistrici in tako bliže domu. Delo si delita in to se mi zdi samo po sebi umevno, ker je Gregor prvorojenec, pa je na vprašanje, če bo koristil porodniško tudi pri drugih otrocih, odgovoril, da vsekakor. Čeprav tod ni običaj, da bi ostal doma oče in ne mati, na delovnem mestu ni imel prigovorov, pa tudi sicer daje občutek mladega moža, ki mu družina veliko pomeni.
Foto: A. Abraham
publiškega povprečja, vendar dokazuje, da otrok ne usmerjamo v prave programe ali pa, da so šli v srednje izobraževanje proti svoji volji. So namreč tudi starši, ki vztrajajo, da njihov otrok mora nadaljevati študij (ker da ne bodo dovolili, da bi imel nižjo izobrazbo kot jo imajo oni: višja, visoka), čeprav otrok morda ni naravno nadarjen in bi mu bolj ustrezal krajši izobraževalni program (tudi priučitev). Pa še nekaj je: starši še vedno vplivamo na otroka, češ če že greš v šole, potem se boš ja izobrazil za »gospoda«. Ni torej čudno, da srednješolci nadaljujejo šolanje v tako imenovanih humanističnih usmeritvah, veliko manj pa v tehniških. V občini Lendava, kjer so resnično zastavili vse sile, da se gospodarsko okrepijo (navsezadnje, tudi zaradi zaposlitve vseh iskalcev dela), pa potrebujejo predvsem tehniške kadre. Ti so potrebni v INA-Nafti, Varstroju, Gradbeniku, Indipu, Planiki, Primatu, Viator-ju, Leku . . ., pa tudi v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu' in drugod. Teh je vseskozi prema-
odstotka in druge proizvodne storitve 0,1 odstotka.
V novi petletki v občini Lendava sicer načrtujejo hitrejši razvoj tercial-nih dejavnosti, vendar pa predvidevajo, da ta prizadevanja še ne bodo imela večjega vpliva na sestavo družbenega proizvoda v tem obdobju.
Š. SOBOČAN
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA
Nov računalnik za materialne skupnosti
Samoupravna stanovanjska, komunalna in cestna skupnost se bodo še v tem letu odločile za najugodnejši nakup računalnika IBM.
Že v predlogu samoupravnega sporazuma in v sklepih . skupščin je zapisano, da naj bi v čim krajšem času prešli na avtomatsko obdelavo celotnega knjigovodstva. To je za ta čas velika naložba, predvsem za stanovanjsko skupnost, ki naj bi plačala 70 odstotkov od potrebnih 6 milijonov dinarjev, zato je kar upravičena pripomba enega od delegatov na minuli seji zbora uporabnikov in izvajalcev, kako bodo zmogli tako veliko naložbo, če pa ni
drugod v Jugoslaviji in v svetu ni novost, je pa za mater in otroka vsekakor pomembna pridobitev tudi pri nas. Samoupravni sporazum pa (kot piše v njegovem prvem členu) ureja krog upravičencev do zadržanosti z dela zavoljo nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka, trajanje, začetek, način izrabe ter mirovanje pravice do izrabe začasne zadržanosti z dela za nego in varstvo otroka, nadomestilo osebnega dohodka, pravico do daljše začasne zadržanosti z dela ter pravico do družbene pomoči pred otrokovim rojstvom in po njem.
V nadaljevanju se bomo pri pisanju o porodniški papirnatemu delu opisov izognili, precizno pa izvojili tista določila, ki so potrebna za razumevanje sprememb na tem področju.
Bistvena je trajanje. Pravica do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otrok traja 365 dni, od tega je 105 porodniške, ki jo koristi mati, preo-
stalih 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka pa tudi oče (ah drug upravičenec, če mati umre, otroka zapusti ali je če je nesposobna za samostojno življenje in delo). Upravičenka mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, lahko pa tudi 45 dni, z izvidom pristojne zdravstvene organizacije. O načinu izrabe dopusta za nego in varstvo otroka pa
ypraksi takrat, ko mati doji, določila samoupravnega sporazuma povsem drugače izzvenijo v tistem delu, ki se nanaša na možnost, da po dogovoru med roditeljema koristi porodniški dopust oče. Ce-nravie le ta prisoten pri negi in varstvu svojega potomca, je vendarle samo po sebi umevno, da bo porodniško v celoti koristila mati. Zadržek da bi v času enoletne odsotnosti z dela izgubila stik s stroko oziroma prakso na delovnem mestu, ki ga zaseda, pa tudi ni toliko močan da bi se ne posvetila svojemu otroku in »izgubljeno« leto nadomestila. Čeprav gre obojestransko razdajanje velikokrat na njen ro, vaš.
lo; komajda zadoščajo za nemoten potek sedanje tehnologije proizvodnje, za napredek pa je treba še več kadrov. Zdaj si pomagajo s strokovnjaki s Hrvaškega in drugih republik, vendar le redkokateri »požene korenine« v tej občini; za marsikoga je to območje le odskočna deska drugam, seveda, ko si nabere nekaj izkušenj.
Zavedajo se, da so bolj zanesljivi domačini (vsa čast pa tudi tistim z drugih območij, ki so ostali) in da v združenem delu lendavske občine brez naložb v kadre ne bo šlo. Zdaj so razpisali toliko kadrovskih štipendij (samo INA-Nafta 70) kot že dolgo ne. Najbolj vztrajne organizacije združenega dela pa si tudi na druge načine prizadevajo pridobiti mladino za ustrezno obliko usposabljanja. Tako je Varstroj veliko naredil na področju popularizacije izolaterstva. To delo so njegovi mentorji prikazovali na osnovnih šolah. Učenci so se uspešno vključevali v delo in nekaj se jih bo tudi usposabljalo v tem programu. Podobno bi bilo treba ravnati pri spodbujanju za druge tehniške poklice. Pa ne le pri osnovnošolcih, ampak tudi srednješolcih, zlasti pa naj bi imeli več stika z mladino kadro-viki iz proizvodnih (tehničnih) organizacij. Sodelovati pa je treba tudi s študenti. Dejstvo je namreč, da se mnogi, ki doštudirajo, ne vrnejo v Lendavo, čeprav imajo zagotovljeno delo, stanovanje ...
Š. SOBOČAN
sredstev za sprotno vzdrževanje stanovanj.
Tudi stroški poslovanja, ki ga zaenkrat opravljajo za njih na računalniku v Muri v Murski Soboti, so iz dneva v dan večji (ravno stroški za računalniško obdelavo podatkov in potni stroški imajo v finančnem načrtu za leto 1986 najvi-šji indeks rasti, kar čez 200 odstotkov). Skupna strokovna služba virov materialne dejavnosti v občini Gornja Radgona opravlja vsa računovodska, tehnična in administrativna opravila tudi za skupnost stanovalcev. Zaradi preskromne tehnične opremljenosti prihaja
se porodnica odloči tako, da je ali popolnoma odsotna z dela 260 dni, ali pa dela 21 ur na teden, praviloma 4 ure na dan do 17. meseca otrokove starosti.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v enakem obsegu in načinih, kot jih ima mati, tudi oče — če sta se roditelja tako sporazumela.
Nadomestilo osebnega dohodka je za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka stoodstotno. Osnova za nadomestilo je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dosegel v minulem letu za svoje tekoče in minulo delo za poln delovni čas in za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati več kot poln delovni čas. Če gre za zasebnika, pa je osnova nadomestilo osebnega dohodka enaka neto osnovi, ki je bila v minulem letu podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; In če gre za kombinacijo obeh, je presoden tudi seštevek obeh osnov. Pri tem šo še določene preciznosti, zapisane v členih 16, 17, 18, 19, 20 in 2f, pomembno pa določilo, da mesečno nadomestilo osebnega dohodka (ki se mora sproti revalorizirati v skladu z rastjo poprečnih mesečnih •osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na področju SR Slovenije) ne more biti višje, kot bi ga upravičenec dosegel na delov-
Družbene dejavnosti pastorek?
Delavci, zaposleni v tako imenovanih družbenih dejavnostih občine Lendava, se nenehno pritožujejo čez nizke osebne dohodke. Na problem so opozarjali na mnogih sestankih, pa tako tudi na sejah družbenopolitičnih organizacij. Na eni izmed njih smo si zapisali: osnovna plača čistilke v zdravstvenem domu je 30 tisoč, medicinske sestre 53, višje medicinske sestre 63 in zdravnika 82 tisoč dinarjev. Vzgojiteljica dobi mesečno 51 tisoč dinarjev. To so osebni dohodki brez raznih dodatkov (minulo delo, nadure, dežurstva). Seveda so nizki, vendar pa že zaradi teh nekaj številk ne kaže prehitro soditi, saj v občinskem komiteju za družbeno planiranje pripravljajo temeljito analizo, ki naj pokaže dejansko stanje, šele potem bo treba ukrepati. Ne bi pa bilo prav, ko bi prispevne stopnje občutneje povečali samo zaradi zagotavljanja več sredstev, ampak je treba pri taki odločitvi upoštevati dejanske možnosti združenega dela, ki pa morajo biti odvisne 04 uspešnosti gospodarjenja. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da so prispevne stopnje za posamezne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v tem času nižje za 2,56 odstotka v primerjavi s prejšnjimi leti. Skupaj zdaj znašajo 21,57 odstotka in bodo take ostale v prvem četrtletju, potem pa jih bo le treba povečati. V ta namen so že pripravili predlog, po katerem bi bile prispevne stopnje skupaj višje
prt deiu že sedaj do težav (nenehno zviševanje cen in obračunavanje stroškov), zato bi bila nujna avtomatska obdelava finančnega poslovanja. Do sedaj je imela samo stanovanjska skupnost avtomatsko obdelavo podatkov za dolžnike stanarin, ki so jo opravljali v računalniškem centru Mure v Murski Soboti.
Sodobno zasnovani informacijski sistem pa zahteva, da je računalniška oprema dosegljiva uporabnikom na delovnem mestu, zato bodo že omenjene . skupnosti kupile manjši računalnik IBM PC.
B. Peček
nem mestu, niti nižje, kot je zajamčeni osebni dohodek.
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka ima tista mati ali oče oziroma drug upravičenec, ki varuje in neguje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka oziroma nedonošenčke. Za ugotovitve dejstev, da otrok potrebuje skrbnej-šo in daljšo nego ter varstvo, je potrebno izvedensko mnenje ustrezne zdravstvene organizacije, sporne primere pa rešuje strokovni kolegij univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani.
Če se otrok rodi mrtev ali umre po rojstvu med porodniškim dopustom ima porodnica pravico ostati na porodniški 42 dni od dneva poroda.
Če je otrok bolan in daljše obdobje na zdravljenju,, pravica do daljšega dopusta za njegovo nego in varstvo preneha za določen čas in preneha, če se ugotovi, da upravičenec ne neguje in varuje varovanca.
DRUŽBENA POMOČ
Pravico do družbene pomoči pred otrokovim rojstvom in po njem imajo po novem tudi iskalke zaposlitve, študentke in učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Družbena pomoč znaša 50 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v preteklem letu in se izplača upravičenkam za dobo 84 dni in to praviloma 28 pred in 56 dni po porodu. Tiste, ki prejemajo denarno pomoč za brezposelne ali štipendijo, pokojnino ali druge prejemke, imajo pravico do razlike med zneskom prejemka in družbene pomoči, predložiti pa morajo ustrezna dokazila zdravstvene organizacije, pristojne skupnosti za zaposlovanje in šole o statusu.
Brigita Bavčar
za 1,14 odstotka in bi znašale 22,71 odstotka. Občutneje bi se povečale prispevne stopnje za skupnost otroškega varstva, izobraževalno skupnost, zdravstveno skupnost in raziskovalno skupnost. Predlagane višje prispevne stopnje bodo verjetno sprejete, saj delavcem in občanom ne more biti vseeno, v kakšnih razmerah delajo in. kakšne prejemke imajo prosvetni in zdravstveni delavci..., kako bo z uresničitvijo planskih nalog v posameznih interesnih skupnostih in tako naprej. Vsakršno zaostajanje (tako pri osebnih dohodkih, kakor obsegu nalog) bi namreč lahko pustilo še večje po-
Stanovanjska zadruga
Gradnja stanovanj na območju lendavske občine je močno razširjena, vendar poteka posamično. Zdaj (morda celo prepozno) pa je le dozorela misel, da bi bilo bolj smotrno graditi organizirano — v okviru stanovanjske zadruge. Le-to naj bi ustanovili graditelji, ki si nameravajo postaviti hiše v za to določenem predelu zazidalnega načrta za Lendavo. Seveda pa bi bilo prav, ko bi — najbrž stanovanjska skupnost — pripravili ustrezne možnosti za gradnjo še v drugih občinskih središčih, na primer v Turnišču, Črenšovcih, pa morda še kje.
O družbeni gradnji (blokih) pa za letos tole: v Črenšovcih bodo zgradili poslovno-stanovanjsko stavbo, v kateri bodo v spodnjih prostorih obrtne delavnice, pošta in banka, v nadstropjih pa 6 stanovanj. V Lendavi, v Župančičevi ulici, bodo gradili 11-stanovanjski blok. Načrtujejo preureditev 6 stanovanj v bloku v Tomšičevi ulici, stanovanjska skupnost pa bo pripravila še dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega objekta v Turnišču.
Za stanovalce'pa je manj prijetna tale vest: da bi do konca leta 1990 zagotavljali vsaj sredstva za enostavno reprodukcijo (vzdrževanje), bodo stanarino letos realno povečali za 35 odstotkov. Kako visoka bi šele biU, ko bi od stanovalcev še zbirali denar za povečanje stanovanjskega sklada.	§ §
Zdravljenje in nega na domu — nova oblika zdravstvenega varstva
Pomurci smo star narod. Kar 13 odstotkov našega prebivalstva je starejšega od 60 let (v Sloveniji 11 odstotkov). Socialne razmere na vasi so se spremenile, s tem pa tudi socialnozdravstvena varnost starih ljudi. Bolnišnice niso vedno najbolj ustrezne, domovi za ostarele pa so premajhni. Človek je zdrav le takrat, ko se telesno in duševno dobro počuti in je brez socialnih problemov.
Star in bolan človek je vse bolj odvisen od svoje bližnje okolice (družine, doma, soseske), pa tudi od širše okolice ali družbe. Znano je, da približno 5 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, potrebuje laično in zdravstveno nego na domu. Vemo tudi, da so 3 odstotki ljudi (tudi starejših od 60 let) nepremični in da jih 35 odstotkov potrebuje dietno hrano.
Ostareli občani so le ena skupina bolnikov, ki naj bi bili deležni zdravljenja in nege na domu. Tovrstno zdravljenje pa bi potrebovale še naslednje bolezni: kronična obolenja srca, kronična revmatična obolenja, kronična obolenja prebavil, sečil, živcev, kože, kronična tuberkulozna obolenja pljuč, pa-raplegija, astma, degenerativne bolezni sklepov, išijas in druge.
Zdravljenje na domu ni nova stvar, saj so zdravniki v preteklosti zdravili bolnike le na domu. Ta dejavnost pa je zaživela šele v današnjem času, prav po zaslugi razvoja medicinske tehnologije, ki omogoča, da zdravnik daje enako dobro zdravniško pomoč na domu kot v bolnišnici. Prav tako se zdravniki zavedamo, da moramo spremeniti svoj način dela, kajti spremenile so se tudi socialnoekonomske in demografske razmere. Danes se trudimo, da bi vso dejavnost osnovnega zdravstva strnili v tri skupine: veno skupino bi spadalo zdravljenje v ambulanti, v drugo zdravljenje na domu in v tretjo nujna medicinska pomoč. Komite strokovnjakov pri SLO meni, da ima ta dejavnost celo nekatere prednosti pred bolnišničnim zdravljenjem, je tudi cenejše, in zato za nas sprejemljivejše.
Z organizacijo te dejavnosti se je dosti ukvarjal Medicinski svet pri medobčinski zdravstveni skupnosti, ki je na svoji seji 10.9. 1985, katere so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti vseh pomurskih občin, pripravil organizacijsko shemo, poenotil medicinsko dokumentacijo in za vse občine določili poskusne centre, kjer naj se ta dejavnost začne opravljati. V občini Murska Sobota so kot poskusni center določili krajevno skupnost Beltinci, v kratkem pa bomo s to dejavnostjo poskusili še v krajevni skupnosti Park v Murski Soboti.
Analiza stanja v krajevni skupnosti Beltinci je pokazala, da imamo 23 starostnikov, ki
sledice, kot jih je čutiti že doslej. Oh vsem tem pa ni mogoče mimo tega pomisleka: v tem času so bili v javni razpravi programi interesnih skupnosti za leto 1986, vendar nanje v združenem delu niso dali kakih bistvenih pripomb, kar pa seveda ne pomeni, da so te planske usmeritve idealne. Vsaj po tem, kar so ugotovili na izvršnem svetu, je mogoče skleniti, da bi bilo treba marsikateri osnutek sporazuma o temeljih planov skrajšati oziroma ga kar najbolj konkretizirati. Prepisovanje posameznih zakonskih določil je nepotrebno tratenje časa in poraba papirja.
£ SOBOČAN
so potrebni zdravljenja na domu. Od teh jih ima 20 svojce, pri njih opravljamo le medicinsko nego, ostali trije so brez svojcev, za hišno nego pri njih skrbi podmladek Rdečega križa na osnovni šoli, organizirano pa imajo tudi sosedsko pomoč, ki dobro deluje. Tako smo ugotovili, da za podeželske razmere organizirane laične pomoči ne potrebujemo. Raziskave za Mursko Soboto pa bodo verjetno pokazale drugačno sliko. Bili so tudi predlogi, naj bi bil v Murski Soboti ustanovljen servis za hišno pomoč, ki bi dajal pomoč starostnikom brez svojcev.
Na razširjenem posvetu na medobčinski ravni z dne 7. 11. 1985 je bil sprejet in potrjen koncept organizacije zdravljenja na domu. Tako je sedaj ta način zdravljenja organiziran v vseh pomurskih občinah, čeprav vodilne strukture v zdravstvu še vedno niso pokazale dovolj razumevanja za to dejavnost.
Za boljše zdravljenje in uvajanje nege na domu moramo spremeniti kadrovske normative za tiste delovne skupine, ki so vključene v to dejavnost, kajti v rednem delovnem času je nemogoče opravljati to delo, če ne bomo zmanjšali število varovancev na posamezno skupino. Primerjava stroškov za zdravljenje in nego na domu z drugimi oblikami zdravljenja kaže, da je le-to najcenejše. Poleg tega pa ima še druge prednosti : skrajša se ležalna doba v bolnici, bolnik je v svojem domačem okolju, izboljša se kakovost bolnikovega življenja, bolnikom, ki so zapisani smrti, pa se omogoča dostojna smrt. Glavni smoter te dejavnosti pa je, da bi čim več bolnikov lahko oskrbeli doma in bi tako najbolj smotrno razporedili zdravstveni dinar.
Vodja splošne medicine pri ZD Murska Sobota dr. Jože Zadravec
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Pomladilo iz pragozdov
Vsake toliko časa se na tržišču razvitega sveta pojavi ta ali oni pristni in povsem naravni proizvod, ki naj bi utrujenemu sodobnemu človeku razvite družbe vrnil izgubljeno svežino naravnosti, mladosti in čilosti. Po najrazličnejših pripravkih — eden je bil bolj čudovit od drugega — se zadnje čase uveljavljajo pripravki iz rastline guarana, ki raste v tropskih pragozdovih Amazonije in Paragvaja. Tabletke iz guara-ne naj bi delovale kot pomladilo, vračale naj bi izgubljeno energijo, lajšale telesne in duševne napore vsakdanjega dela, pomagale športnikom, za nameček pa še odganjale tesnobo in potrtost, ki se tako radi lotita današnjih ljudi. Skoraj odveč je zapisati, da tudi izboljšuje koncentracijo in moč mišljenja. Torej zares nekaj čudovitega.
Po izvire odkritja te čudovite rastline moramo v mitologijo indijanskega plemena Maues iz Amazonije, kjer je še danes živa legenda o nastanku svete rastline guarane. Izročilo pripoveduje, da je nekoč živel zakonski par, ki je imel nenavadnega otroka; ta je bil tako ljudomil in dober, toliko človečnosti je sevalo iz njega, da so ga vsi ljubili in videli v njem skrivnostno moč, ki drži plemensko skupnost v zadovoljstvu, razumevanju in sreči. Hudobni duh Jurupart pa je ljudem zavidal srečo. Zvabil je dečka v gozd do nekega drevesa, tam pa se je spremenil v kačo in fantiča smrtno pičil. V plemenu je nastal jok in stok. Objokovali so na ves
V bostonskem muzeju so vajeni reda: vsako jutro, preden odprejo vrata, varuhi še enkrat vse pregledajo, tako na primer tudi zobe velikanskega dinozavra.
NAFTNI OTROCI
Prvi glasovi vznemirjenja so prišli iz šol, kmalu pa so jim sledili zaskrbljeni glasovi sociologov in drugih, ki se ukvarjajo z mladimi arabskimi generacijami. V središču zanimanja in zaskrbljenosti so tako imenovani naftni otroci, kot pravijo otrokom iz mešanih zakonov. V šoli težko spremljajo pouk, zapletajo se v mladostniški kriminal, postajajo asocialni in temu ustrezno žive.
Kdo so predstavniki izgubljene generacije v arabskem svetu?
IZ MOJEGA DNEVNIKA
ožocZ-cl,	doth O
/o-dk.'SoG-'otc
zi fe.-vijp.Oj-LCjZ. •	^10
feevo , 'pa. 50 ^-rL£t,‘tn.£č fejO-	.

glas smrt ljubljenega dečka. Sredi največjega žalovanja je z neba posijal žarek in po njem je med objokujoče prišel dobri duh Tu-pan. Potolažil je ljudi in jim naročil, naj zasadijo dečkove oči. Iz njih bo zrasla sveta rastlina, ki jim bo dajala hrano, jih zdravila in delala mladostne. Tako so naredili in iz zemlje, kjer so posadili dečkove oči, je zrasla prava guarana.
Guarana pomeni v indijanskem jeziku »veliko gozdno steblo«. Ime lepo kaže, da gre za gozdno plezalko. Njeni plodovi so rdečkasti. Ko dozorijo, se zberejo v grozde. Indijanci jih nabirajo in iz grozdov pridobivajo različne pripravke.
Najpogosteje semena grozdov prepražijo, pretresejo in presejejo, da odstranijo luske, nato pa oluščena semena stiskajo in zraven prilivajo vodjo, da nastane enakomerna masa, ki jo potem oblikujejo v kroglice, hlebčke in svaljke. Tako oblikovano maso sušijo na dimu ognja, v katerem kurijo les z veliko smole. Predim-Ijene in posušene hlebčke po potrebi potem drobijo v prah, ki ga uživajo v pastah, z drugimi jedili in v tekočinah.
Vest o čarobnem pomlajevalnem prašku iz guarane je prodrla tudi v svet. Popotniki in raziskovalci, ki so prodrli v pragozdove Amazonke in Paragvaja, so poročali o starcih, ki dajejo zelo mladosten videz, zlahka opravljajo vsakodnevna dela in se odlično počutijo. Takšna poročila so bila seveda presenetljiva, saj so drugi
V arabskih deželah je sicer star običaj, da si ženin poišče lepo ženo v daljnjih krajih, odkar pa je prebivalstvo obogatelo od nafte, si lahko tudi manj bogati sloji privoščijo nekaj takega. Povrhu vsega so neveste iz revnih azijskih držav poceni, poslušne, ustrežljive. Tako se ni čuditi, če statistiki beležijo, da je mešanih zakonov med Arabci in tujkami že več kot 30 odstotkov in da ta delež še narašča.
Tuje neveste žive osamljeno ži-

raziskovalci poročali o zgodnjem staranju Indijancev, o tem, kako mnoge bolezni, posebno malarija in splošna podhranjenost kar kosijo med prebivalstvom. Povprečna življenjska starost amazonskih Indijancev je zelo majhna. Toliko bolj presenetljivo je, da pripadniki plemen, ki uživajo guarano, dosegajo celo večjo povprečno življenjsko starost, kot velja za vso Brazilijo. /
Vesti o tem, kako imajo stari ljudje gibko, voljno in mladostno kožo brez gub, kako ne poznajo mnogih bolezni in da zaslugo za vse to pripisujejo sveti indijanski rastlini guarani, je prodrla tudi do modemih geron-tologov. Znana romunska geron-tologinja Anna Aslan, ki jo svet pozna po njenem preparatu ge-rovital, je obiskala Brazilijo, da bi na kraju samem ugotovila, koliko je resnice v teh vesteh. Na strokovnih posvetih in po preučevanju guaraninih pripravkov je prišla do ugotovitve, da je indijanska sveta razstlina zares učinkovito pomlajevalno sredstvo. Izjavila je celo, da gre za najmočnejše znano tovrstno sredstvo.
Koliko je torej resnice v vsem tem? Kemične analize, ki so jih opravili v več laboratorijih po svetu, so pokazale, da je v pripravkih iz guarane res najti marsikaj zanimivega. V njih se nahajajo kofein, teofilin, teobromin, adenin in druge snovi, ki se povezujejo s tanini, amidi in smolami. Za vse te snovi je ugotovljeno, da delujejo spodbujevalno, poživljajoče, da pospešujejo presnavljanje v celicah in prebavo sploh, da čistijo kožo in blagodejno vplivajo na človekovo počutje. Pomagale naj bi tudi pri arteriosklerozi, in delovale proti slabljenju kosti, kar oboje zdravniki povezujejo z značilnimi znamenji staranja.
Analize, ki jih je opravil dr. Eduard Gomes de Azavede, so pokazale, da pripravki iz guarane pospešujejo tvorbo tako imenovanega »dobrega« holesterola, ki ohranja žile prožne in mlade.
Raziskovalci, ki so analizirali učinke guaraninih pripravkov na duševno počutje ljudi, pa so odkrili, da tablete iz guaraninega prahu preprečujejo tvorbo mo-noaminooksidov, snovi, ki jim danes znanost pripisuje določeno vlogo pri potrtosti in depresiji. Te snovi namreč količinsko naraščajo v možganih, ko je človek v stresnem in depresivnem počutju.
Iz Brazilije torej prihaja še nekaj novega. Dandanes zalaga svet s kavo, ki je še posebno priljubljena pri jugoslovanskih narodih, vse pa kaže, da bo postala tudi izvoznica guarane. V zahodni Evropi je že mogoče kupiti tabletke; dobijo se tudi v Italiji. Na uvoz pa čakajo tudi drugi pripravki, med njimi celo guara-nin liker, ki ga v Braziliji menda že veselo uživajo.
vljenje v novih mestnih četrtih, kjer so mešane družine nastanjene. Predvsem ne poznajo jezika in zato tudi otroci slabo govorijo arabsko: To se je pokazalo, ko so v šolo prišle prve generacije naftnih otrok. Pravi Arabci naftne otroke gledajo postrani in jih imajo za manjvredne, kar poleg nepoznavanja jezika v naftnih otrocih še dodatno krepi občutek tujstva. Občutek podrejenosti pa. kot menijo psihologi in sociologi, kompenzirajo z agresivnostjo. Razpeti med kulturo svojih mater in kulturo dežele očeta, kjer tudi živijo, ne poženejo korenin ne v eni in ne v drugi. Tujstvo, izkoreninjenost in občutek podrejenosti pa nikakor ne morejo pozitivno vplivati na osebnostno rast mladostnika.
Kot opozarjajo sociologi, je pravj razlog v visoki ceni, ki jo mora ženin odšteti za arabsko nevesto. Kdo pa bo dal 80.000 dolarjev za pristno pustinjsko hčer, če dobi po izbiri iz kataloga veliko ceneje mlado in lepo dekle, ki je še vesela, da se lahko iz revščine preseli v bogatijo. In tako iz Indije, Pakistana in drugih azijskih držav potujejo neveste v arabske države, kjer pa jih ob bogastvu in ugodju čakajo tudi osamljenost in močna podrejenost, ki jo arabsko izročilo zahteva od žensk.
Študent Wendy Wicham iz Pasadene se je nemalo začudil, ko je skozi zid njegove sobice prebil neki osebni avto. Najhujše se ni zgodilo.
PREMOG
Mati Markač vpraša sosedovega Jančka:
— Veš, s čigavim premogom kurijo v peklu?
— S čigavim?
— Z našim.
— Kako pa to veš?
— Danes zjutraj je oče prišel iz drvarnice in klel: »Prekleti hudiči, spet so nam premog kradli!«
SREČA
Med pogovorom pravi prva ženska drugi:
— Tri leta sva bila srečna z možem...
— Pa potem?
— ... potem pa se je, hudič, vrnil iz Nemčije domov.«
I Ameriška Nacionalna agencija za aeronavtiko in vesolje (NASA) je sporočila, da bo prihodnje leto začela redno sprejemati radijske signale, ki pri-Ihajajo z okoli tisoč zvezd v naši
Galaksiji, o katerih domnevajo, da imajo morda planete, naseljene z inteligentnimi bitji. _ Vodja programa SETI (iskanje S nezemeljske inteligence) Ber- nard Oliver je sporočil, da ima  v Galaksiji samo pet odstotkov zvezd lastnosti, ki so potrebne  za razvoj življenja na njihovih I planetih. Z matematičnimi ra-£ MM  MR
Velikan med teleskopi
Evropski južni observatorij na gori La Silla v Čilu bo dobil enega najmočnejših teleskopov. Njegovo zrcalo bo omogočalo opazovanje najbolj oddaljenih zvezd in galaksij. Izdelano je iz popolnoma novih materialov, opremljeno pa z najsodobnejšimi elektronskimi napravami, kar bo stroške zmanjšalo za tretjino. Njegova oznaka je NNT; premer zrcala je 358 centimetrov, tehta pa 6 ton. Masa je v primerjavi z maso celotne konstrukcije (120 ton) razmeroma majhna. Ogledalo je iz 24 centimetrov debele keramike in obstajala je nevarnost, da se bo zaradi velikega premera in lasjne teže deformiralo. Zato so mu strokovnjaki dodali tako imenovani analizator slike, ki preprečuje kakršnekoli motnje.
Vrh La Si'le je eden najidealnejših krajev za astronomska opazovanja na svetu, saj ima na leto več kot 300 jasnih noči. Zato ni čudno, da je tam že 13 teleskopov.
Sammi Copper (18) ima težave, ker meri od pet do glavede 152 centimetrov. Zlobni jeziki k temu dodajajo, da ima nekje drugje nekaj centimetrov več kot je to običajno.
ZVEZE Z VESOLJEM" "I
čuni in teoretičnimi modeli so ugotovili, da imajo planetne sisteme, podobne našemu osončju. V takih sistemih obstaja možnost ena proti dva, da okoli zvezde v podobnih razmerah kot Zemlja okoli Sonca kroži kak planet.
Velike zvezde, je pojasnil Oliver, ki niso samo iz vodika in helija, prehitro porabljajo svojo energijo in se »postarajo«, preden bi se v njihovi okolici lahko razvilo življenje oziroma nastale razmere, ki so za ta pojav nujne. Take zvezde ek-I  i 1
TEŽAVE Z »OČETI«
N švedskih bolnišnicah so leto dni po odpravi tradicionalne pravice do anonimnosti prostovoljnih dajalcev sperme spet začeli umetno oplojevati.
Zakon, po katerem mora biti identiteta darovalca znana, je začel veljati marca lani in je izzval ostre proteste vseh — tako darovalcev kot zakoncev brez otrok in zdravnikov. Umetno oplojevanje so za prvih šest mesecev po uvedbi zakona ustavili, jeseni pa so ga — čeprav v precej manjšem obsegu — spet uvedli. Šele pred nedavnim so se začeli prijavljati novi darovalci, ljudje z drugačno motivacijo od tiste, ki so jo imeli darovalci pred novim zakonom. Priglašajo se iz bojazni, da program umetnega oplojevanja ne bi propadel.
Ob sprejemanju novega zakona so izhajali iz temeljne premi-
Zaplenjena slonovina
V Belgiji so zaplenili 10 ton slonove kosti, vredne milijon dolarjev. Potem so uvedli mednarodno preiskavo, da bi preprečili prekupčevanje s tem dragocenim materialom. Slonovina, zaplenjena v severnem belgijskem pristanišču Antwerpnu, je največja količina tega blaga, kar so jih kdaj zaplenili zunaj Afrike, je sporočil predstavnik Interpola. Trgovina s slonovo kostjo je prepovedana na podlagi washingtonske konference mednarodnega sekretariata za ogrožene živalske in rastlinske vrste, katere sedež je v Lausannu. Rekordni tovor j? bil iz Afrike prek Antwerpna namenjen na Bližnji in Srednji Vzhod. Zapleteno pot pojasnjujejo z dejstvom, da so kontrolo zelo poostrili tako v državah »proizvajalkah« kot tudi v »uvoznicah«.
splodirajo kot supernove, pri čemer pridejo v okolico velikanske količine plinov, iz katerih potem nastanejo nove zvezde. Toda pritlikavke nimajo dovolj toplote, nujne za nastanek tako imenovane prvotne juhe, iz kakršne so na Zemlji pred več milijardami let nastali oceani in ozračje.
Radijske signale s 1000 izbranih zvezd bodo sprejemali na različnih koncih sveta. Morda bodo za katerega med njimi ugotovili, da so ga oddala tuja inteligentna bitja.
   m
se, da ima vsak otrok pravico izvedeti za svojega očeta. Po novem ima otrok, ki se je rodil z umetno oploditvijo, zajamčeno pravico, da ob polnoletnosti izve za svojega »biološkega« očeta. Novi darovalci sperme ne bodo smeli biti presenečeni, če bo na njihova vrata nekega dne potrkal neznan fant ali dekle. Darovalec do otroka sicer nima nobenih dolžnosti, pa tudi zase ga ne sme zahtevati. Edini namen zakona je otroku omogočiti, da najde ' svojega očeta,-
V splošni bolnišnici v Malmo-ju, največji švedski medicinski ustanovi, ki se ukvarja z umetnim oplojevanjem, je nove pogoje zakona sprejelo 25 darovalcev, 75 žensk pa čaka na oploditev.
Gre za socialni eksperiment, katerega rezultati in posledice bodo znane šele čez 20 let. Kakšno krizo bo doživel mlad človek, ko bo prvič videl svojega »biološkega« očeta? Kako se bo takrat počutil oče? Kaj se bo zgodilo, če oče ne bo hotel priznati svojega »biološkega« otroka? Kako se bo odzvala mati, ko bo spoznala očeta svojega otroka? Vse to so vprašanja, na katera danes ne more odgovoriti še nihče. Staršem, ki se odločajo za umetno oploditev, svetujejo, naj otroku kolikor mogoče kmalu povedo, kako je prišel na svet.
STRAN 12
VESTNIK, 13. MARCA 1986
za vsakogar nekaj
Papiga v stanovanju
Izmed vseh pasem papig, ki jih gojijo ljudje v stanovanju, je najbolj razširjena mala tigrica — skobčevka. Navadno gojijo le po eno žival, ki se popolnoma udomači, tako da se prosto giblje po stanovanju. Najpogostejše so zelene, rumene, ažurne in bele barve papig. Papige .se morejo naučiti »govoriti« — praviloma le samci, ki se od samice razlikujejo le po tem, da imajo kljun ob korenu temno rjav. Poglavitna hrpna papig je proso. Papige proso spretno luščijo in ga zobljejo brez luščin. Zobljejo pa tudi druge vrste semena, kot kanarčki, poleg tega pa jedo kekse, sladkor in rade imajo kakšen list solate. Papige se lažje in bolje razmnožujejo, če živijo v večjih jatah iti večjih prostorih kot če so ločene na pare. Izmed bolezni je treba opozoriti zlasti na psitakozo. Nikakor ne kaže pitati papige zaradi ljubkovanja z ustnic ali je poljubovati, ker se bolezen psitakoza prenaša na človeka.
Knjiga za vsak dom
PLJUČNA PEČENKA
Iz olja, vegete, omake worche-ster, popra in soli pripravite marinado in jo polijte po mesu, ki ste ga prej ločili od kosti in ga pustite stati vsaj 20 minut. Nato dajte meso v pekač, prelijte ga z vročim oljem in pecite v ogreti pečici 40 do 50 minut. Med pečenjem pečenko prelivajte z vodo in marinado. Če želite, da je meso v sredini še rahlo rožnato, ga ne smete peči več kot 30 minut. Pečenko lahko ponudite toplo, s toplo ali hladno omako, gorčico ali zelenjavo.
Za pripravo te jedi potrebujete: 1 kg pljučne pečenke, žlico vegete, 2 žlici omake, 2 žlički vinjaka, poper, sol, 4 žlice olja.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Usposabljanje ekip prve medicinske pomoči
V februarju so v soboški občini organizirali dopolnilno usposabljanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Usposabljanje je bilo izvedeno v 36 krajevnih skupnostih, vodilo pa ga je 19 medicinskih sester. Tovrstno usposabljanje organi-
posledicami, koristna za slehernega delovnega človeka in občana, zlasti za mladino. To je vrlina, ki bi morala postati del temeljne izobrazbe slehernega izmed nas.
Letošnje dopolnilno usposabljanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite v krajev-
HIŠNO
ORODJE
Gledališki in filmski igralec Mario Riva je dejal o skrajno skopem igralcu:
»Kadar kupuje na železniški postaji vozni listek, skuša ostati kar najbolj zadaj v vrsti in spušča naprej vse, ki prihajajo za njim, da bi mu denar kar najdlje ostal v žepu.«
Književniku, časnikarju in dramaturgu Ginu Rocci se je neka lepa in mlada igralka pritoževala, češ da ji njen prijatelj ni hotel kupiti zaželenega krznenega plašča.
»Ta reva!« je rekla. »In pri tem se mi drzne rečif angelček moj.«
»Čisto prav je storil,« je razložil Rocca. »Kdaj ste pa že videli angele v krznenih plaščih ?«
Ponosni oče trojčkov je sporočil veselo novico predsedniku Theodorju Roosveltu, ki je bil znan zagovornik številne družine. Predsednik mu je čestital in poslal pokal ljubezni. Srečni oče se je v pismu predsedniku prisrčno zahvalil in ga še vprašal, ali je pokal njegov ali ga mora osvojiti trikrat, da preide v njegovo trajno last.
POPRAVILO
VODO-
VODNE
PIPE
Večkrat voda kaplja, čeprav ste vodovodno pipo zaprli. Potrebno je popravilo. S francoskim ključem odvijte oglato matico na pipi, snemite staro tesnilo, gumijasti obroček, in ga nadomestite s novim. Tako matico spet privijte. To je vse. Če pa voda curlja pri ventilu, navadno zadostuje, če močneje privijete ventil. Ko voda curlja pri stiku cevi, je treba prevoj na stiku zatesniti s predivom. Seveda pa se takših opravil lahko lotite brez težav in uspešno, ne da bi povzročili pravo povodenj, če poprej zaprete vodo na priključku iz glavne cevi. Če pa je okvara večja, jo bo najbolje odstranil mojster.
V hiši je potrebno čestokrat kaj popraviti, zato je potrebno orodje, saj brez njega ne morete storiti ničesar. Eno izmed najbolj potrebnih orodij je francoski ključ, pravimo mu tudi francozar. S tem orodjem prijemamo in vrtimo matice različnih velikosti, čeljusti francoza je namreč mogoče poljubno odpirati in zapirati, da jih zlahka naravnamo tesno na vsako matico. Francozi so različno veliki, v gospodinjstvu pa večkrat rabite srednje velik francoski ključ.
Vremenski pregovor za ta teden:
Zemla de v leti malo pila, če v siišci (marec) je preveč vlage dobila.
KO SE ŠIPE ZAROSIJO
Kar neverjetno je, koliko je voznikov, ki si ne vedo pomagati, ko se v hladnem avtomobilu
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
zarosijo šipe. Razumljivo je, da več potnikov v avtomobilu tudi »nadiha« več vlage ali rose na šipah. Poskusite takole: Odprite do konca gretje in prezračevanje, popolnoma zaprite dotok zraka #k nogam, tako, da ga bo pritekalo več na vetrno šipo in vključite ventilator. Vse vdihavanje zraka-pa nič ne zaleže, če zrak ne more odtekati tudi ven. Pri večji hitrosti je odtok zraka dober zaradi podtlaka v zadku avtomobila, kamor vodijo odvodne reže. Pri manjši hitrosti in veliko vlage pa je ta odtok šibek. Zato je treba ’ odpreti trikotno okence. Odvadi-
te se brisati okna z rokami — čista krpa naj bo zmeraj pri roki, še boljše pa je gumijasto otiralce za šipe, kakršno uporabljamo tudi na črpalkah.
Poglavje zase so lenuhi, ki na poledenelih in zasneženih šipah spraskajo le za dlan veliko luknjo, potem pa spričo nezadostne vidljivosti motovilijo po ce-- sti kot pijane muhe. Včasih povrh tega vozijo na strehi cel kup snega. Miličnik ima vso pravico da takšnega voznika izloči iz prometa in mu ukaže, da si očisti avtomobil.
Knjiga za vsak dom
zirajo vsaki dve leti z namenom dopolnjevati doseženo znanje iz prve medicinske pomoči z novostmi, ki jih prinaša sodobna medicina. Pomembno vlogo pri preverjanju znanja pripadnikov prve medicinske pomoči imajo vaje in tekmovanja teh ekip, ki jih v občinah vsako leto organizirata Rdeči križ in civilna zaščita. Letošnje dopolnilno usposabljanje je bilo namenjeno prvi medicinski pomoči pri uporabi jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter oskrbi ran in poškodb, povzročenih s tem orožjem. Na usposabljanju pa so posebno skrb namenili tudi triežiranju poškodovancev in ranjencev ter skrbi nekaterih življenjsko važnih poškodb in ran kot so krvavitev, opekline, zadušitve, nezavest itd. To usposabljanje pa ni pomembno samo pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, temveč je seznanitev z najpogostejšimi nezgodami, njihovimi vzroki in
nih skupnostih v soboški občini je po besedah višje medicinske sestre Anice Benkovič, s katero smo se pogovarjali, doseglo svoj namen in so bile sestre, ki so vodile usposabljanje, zadovoljne z obvezniki, saj so le-ti sodelovali in z velikim zanimanjem spremljali predavanja. Seveda pa je usposabljanje potekalo od ene do druge krajevne skupnosti različno, odvisno od tega, kako so se pri tem vključevale posamezne krajevne skupnosti. Gotovo je, da vse krajevne skupnosti niso v dovoljšni meri opravile svoje naloge, pa tudi nekateri vodilni delavci v združenem delu niso pokazali dovolj razumevanja in so marsikaterega delavca odvrnili od udeležbe na usposabljanju z izgovorom — prvo je služba in potem civilna zaščita. Zaradi tega v nekaterih krajevnih tudi ne moremo biti zadovoljni z udeležbo.
Feri Maučec
PO SMUČANJU
— Na smučanju sem tako nerodno padel, da sem ležal skoraj 14 dni.
— Ni bilo v bližini nikogar, ki bi ti pomagal vstati?
Vsako sredo v oddaji 21-232
Lestvica tega tedna:
1.	Jeanny — Falco
2.	Sama boš ostala — Comet
3.	The sun alway’s shine on TV A-HA
4.	Pomagajte drugovi — Oliver Mandič
5,	Dečko, ajde o'ladi — Poslednja igra leptira
Naš predlog:
Slovenci kremeniti — Agropop
Marihuand — Doroja
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
N ASA BISBA - VAŠ PRIPIS
Duhovite* pripise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 20. marca. Naš naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Novost na tržišču: jadralna deska za potrošnika. (M. Mertuk)
— Spet en dan za kurit bo, utež pa prodam za dobro kapljico. (K., Kuronja)
— Enako kot v našem gospodarstvu: ne moremo najti pravega ravnotežja. (D. Hari)
7— Dobro si to »zbral«, poleg deske si še utež ukral. (K. 6olob)
SESTAVIL MARKO NAPAST	ČLOVEK, KI SE POGOSTO PREPIRA	LJUDSKA MODROST, PREGOVOR	GLAVNO MESTO GANE	POLJSKO MOŠKO IME	GLAS NOSNIK	ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE	VNETJE SLUZNICE
JURIST							
JAVNO PRIPOROČANJE IZDELKOV							
MOČAN EKSPLOZIV							
FOSFOR		TURŠKO MESTO					
		GRAFIČNI PRIKAZI					
KRTICA DRŽAVE IDAHO V ZDA			PRIPADNIK ILIROV				
			POŠTNI PREDAL				
REBRIČA-STA TKANINA  IN VEZAVA					DUMASOV MUŠKETIR	ŽENSKO IME	PREBIVA- LEC ATIKE
LUKA IN ZALIV V ARGENTINI							
JANKO GLAZER			STAROGR- ŠKI PESNIK				
			ALBANSKI VODITELJ				
GLAVNA REKA V BURMI							
POJAV NA RAZBURKAN VODI				HLADNO OROŽJE			
				SEVER			
IZDAJA , BANKOVCEV							
OBVEŠČE- VALNA AGENCIJA ZDA				POLJSKA REKA. PRITOK VISLE			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: vadnica, adresar, ravnilo, Ina, Sam, Aare, IA, B, slast, Istar, Liv, Arp, neon, OŠ, os, Elbe, stadion, Taranto.
STRAN 13
VESTNIK, 13. MARCA 1986
križem kražem po naših šolah
STARA LOKOMOTIVA PRIPOVEDUJE
SODOBNA KMEČKA POVEST
LMNŠČEK
LINDEN
Sprehajam se po mestu. Pot me zanese na železniško postajo. Ogledujem si lokomotivo, ki stoji pred vhodom. V prednjem delu je kotel za segrevanje vode. Nad njim je velik dimnik, iz katerega so se med vožnjo valili veliki oblaki dima. V majhni kabini sta bila med vožnjo strojevodja in kurjač. Za njo je prostor za premog, ki je še zdaj do vrha naložen. Na vsaki strani je šest koles. Po ogledu se odpravim dalje.
Nenadoma pa za sabo zaslišim: »Puf, puf, puf!« Obrnem se in se začudeno ozrem naokrog. Nikogar ni v bližini. Mislim, da se kdo norčuje iz mene in se skriva za lokomotivo. Že hočem oditi, pa spet začujem sopihanje. Zopet pogledam proti lokomotivi. Vidim, da mi mežika. Stopim bliže, S hripavim glasom pravi: »Pozdravljena! Nič se me ne boj! Kako to je ime?« »Mihaela,« odgovorim. »Lahko sedeš na moje stopnice. Ali ti lahko
1 povem svojo življenjsko zgodbo?« Pokimam. Potoži mi: »Tako zelo sem sama! Vse moje prijateljice so me zapustile. Če bi bila vsaj pod streho!« zavzdihne. »Name padata dež in sneg. Bojim. se, da se bom prehladila. Ačih! Ačih! No, sem se že. Zelo sem žalostna, ker se redkokdo ustavi in me pogleda. Mnogokrat pa hodijo mimo otroci iz vrtca in me občudujejo. Takrat sem najbolj srečna in ponosna. Nekoč je neki malček vzkliknil: »Tako rad bi se peljal s to lokomotivo!« »Ah, ta je tako stara,« ga je zavrnila vzgojiteljica. »Pa kaj! Samo s to se hočem peljati!« je planil v jok malček. »Takrat se mi je orosilo oko. Zelo pa sem bila jezna, ko so včeraj neki mulci čečkali name s kredo.« »Bom že jaz pobrisala,« jo potolažim. Govori dalje!« »Jaz in moje prijateljice smo vozile od leta 1945 do 1978. Tu stojim od leta 1977. Zamenjale so me mlajše, modernejše, mo-
Naša družina pri delu — Narisala’Suzana Gjerkeš, 1. c razred, OŠ 17. oktober, Beltinci.
Zanimivosti iz knjižnice
Člani dopisniškega krožka smo v februarju obiskali knjižnico, ki deluje pri delavski univerzi v Gornji Radgoni. Prijazno nas je sprejela knjižničarka tov. Katica Rauter in nam povedala veliko zanimivega. Knjižnica ima na prvi pogled lepe prostore, ki pa so pretesni za vse knjige, saj se stiskajo na policah do stropa. Knjižnica posluje vsak dan razen v torek. Vpisanih je 20.000 knjig. V lanskem letu so vpisali 779 novih. Najzvestejši obiskovalci knjižnice so mladina in upokojenci. Šolska mladina največ sega po zbirkah Zlata knjiga in Moja knjižnica, odrasli pa po delih pisateljice Viktorije Holt in Konsalika. Med prvimi vpisanimi knjigami je bilo delo Ivana Andriča Na Drini most. Knjižnica sodeluje z delovnimi organizacijami v občini. Najuspešnejše je sodelovanje z DO ELRAD-GORENJE in MURA-MODA. Obisk v knjižnici mi je bil zelo všeč, saj sem tako bolje spoznala delo knjižničarja in samo knjižnico. ALENKA MAUKO
COŠ Jože Kerenčič, Gor. Radgona
Ob dnevu žena
8.	marec je mednarodni dan žena. Danes ga praznujejo žene širom po svetu, medtem ko nekoč ni bilo tako. Moški so imeli večjo veljavo in več pravic kot ženske. Za enako opravljeno delo so dobivale žene slabše plače pa tudi drugače so bile zapostavljene. V naši družbi imajo ženske danes enake pravice kot moški.
Za praznik bom mamico presenetila. Čestitala ji bom in ji dala skromno darilo kot pesem ... majhne moje so roke, a ljubezni polno je moje srce. Zaželela ji bom srečo in ji povedala, da jo imam rada ...
Vsi pa si želimo, da bi bila zdrava, srečna in zadovoljna, da bi nas imela rada kot doslej. Velikokrat se spomnim, koliko je pretrpela, ko nas je negovala, če smo bili bolni, kolikokrat nam je kaj odpustila ... Oh, mama, vedi, da te imam rada!
Lidija Pelci, 6. r.
OŠ Kapela
Skrbna mamina roka
Vsak otrok ima svojo mamo-. Velikokrat mamo razveselimo ali pa tudi razžalostimo, ko pozabimo na hvaležnost.
Bilo je letošnjo zimo. Zbolela sem in zdravnik je ugotovil, da imam pljučnico. Prepovedaj mi je, da bi šla v šolo. Mama je naenkrat postala zelo zaskrbljena. Sploh ni mislila, da sem tako hudo bolna. y postelji sem preživela tri tedne. Vsako noč je mama poskrbela, da sem dobila zdravila. Vsakokrat, ko sem šla na ponovni pregled k zdravniku, je bila videti zelo zaskrbljena in razburjena. Neko sredo sva obe upali, da je to zdaj zadnji pregled. Toda bili sva zelo presenečeni, ko nama je zdravnik rekel, da bom morala v bolnišnico. Mama je razumela zdravnikove napotke. Toda jaz se s tem nikakor nisem hotela sprijazniti. Bilo mi je zelo hudo, v grlu pa se mi je začela delati debela kepa. Solze so mi silile v oči. Zato mi je mama rekla: »Brigita, prosim te, razumi že enkrat, da je bolje, če se pozdraviš, kot da bi bilo še huje.«
Ubogala sem mamo in ostala en teden v bolnišnici. Ko sem ozdravela, sem lahko šla domov. Marnji se je zelo razveselila in hkrati oddahnila, saj sem sedaj spet zdrava.
Zelo sem zadovoljna in vesela, da imam tako dobro in skrbno mamo. Za vse to ji moram biti hvaležna, čeprav včasih tudi ne ubogam.
Brigita Zver,6. a
OŠ Stefan Kovač, Turnišče
čnejše in hitrejše kolegice — motorne lokomotive. Tu pa so zame slabo poskrbeli. »Povej mi kaj o svojih vožnjah,« jo zaprosim.
»Največ me je vozil strojevodja Franc Škraban iz M. Sobote. Z mano je lepo ravnal. Če sem bila utrujena, me je ustavil, da sem^si odpočila. Nikoli ga ne bom pozabila. Vlekla sem potniški in tovorni vlak v smeri M. Sobota— Hodoš—M. Sobota ter M. Sobota—Pragersko—M. Sobota. Najbolj sem bila srečna in zadovoljna, ko sem vlekla goričko mari-ško. Moja največja hitrost je bila šestdeset kilometrov na uro. Na koncu vsake vožnje sem vedno težko sopihala: Puuf, puuuf, pu-uuuf!« »Kje ti je bilo na vožnjah najbolj všeč?« »Na Goričkem se mi je vtisnila v spomin lepa pokrajina, travniki, gozdovi, polja, griči. Zelo všeč so mi tudi srnice, ki sem jih videla mnogokrat, ko so se pasle ob gozdu. Sedaj pa sem v zasluženem pokoju in krasim vhod na železniško postajo,« končuje lokomotiva svojo pripoved. »Sla bom,« ji rečem. »Obi-šči me še kdaj!« me zaprosi. »Seveda bom,« odgovorim.
Posloviva se. Odpravim se proti domu. Med potjo premišljujem p najinem pogovoru in lokomotiva se mi zasmili, ker je tako osamljena. Sklenem, da bom držala obljubo in jo še večkrat obiskala.
Mihaela Vučina, 6. a OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Kako sem preživela počitnice
V počitnicah sem bila pri stari mami. Tam je bilo lepo. Z bratrancem sem se igrala in tudi večkrat sankala. Stric mi je posodil smuči. Naredili smo si skakalnico. Večkrat nas je zeblo, zato smo šli v kuhinjo. Tudi na majhno sestrično sem večkrat popazila. Ko sem odhajala, je bil bratranec žalosten. V Murski Soboti sem se hodila drsat. Bilo je zelo lepo, ker nisem bila sama. Imela sem veliko prijateljev, zato se nisem dolgočasila. Ob koncu počitnic sem se smučala. V počitnicah sem prebrala tudi veliko knjig.
Mateja Kolarič, 4. č osnovna šola Edvard Kardelj, Murska Sobota
MOJA MAMA
Moja mama je stara 35 let. Je velike postave, rjavih las in modrih oči. Dela na kmetiji in vozi tudi traktor pa avto. Rada kuha in pospravlja, v prostem času pa se igra z menoj.
Melita Zamuda, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici
Moja mama v službo hiti in cele dneve po hotelu hiti. Doma za družino skrbi, ;	zvečer pa vsa utrujena zaspi.
Radi jo imamo vsi...
Brigita Sovdat OŠ Videm ob Ščavnici
Moji mami je ime Dragica. Ima temno-rjave kodrave lase. Zjutraj prva vstane in naši družini pripravi zajtrk. Vsak dan previja bratca in ga umiva. Pri delu ji pomagava tudi očka in jaz. Svojo mamico ljubim kot največji zaklad na svetu.
Monika Maučec, 1. c OŠ 17. oktober, Beltinci
KAJENJfclN
ALKOHOL
Premlada sem še, da bi razumela vse stvari, ki jih počenjajo odrasli in tisti, ki se čutijo odrasle. Kljub temu pa sp dobro zavedam nevarnosti, ki nam vsem grozi od kadilcev, ki nekontrolirano izpuščajo v zrak oblake strupenega dima. Moda oblačenja je tisto, kar se ti zdi lepo in primerno, toda danes se vse bolj pojavlja tudi,moda kajenja. Kamorkoli se ozreš, povsod CIGARETA. Drži jo roka najstnika ali odraslega. Protestiram v imenu nas mnogih, saj kadilci nevede ali nehote zastrupljajo tudi nas, ki še odraščamo.
Drugo tako zlo, morda se večje, se imenuje ALKOHOL. Ne vem, kaj človek vidi v njem. Morda rešitev svojih problemov, išče tolažbo, preganja slab dan? Lažna tolažba!
Poznala sem njega, alkoholika. Imel je družino. službo, hišo, avto ... Vse to si je zaslužil z delom svojih rok v daljni tujini. Bil je sam med tujimi ljudmi. Medtem pa je družina doma ustvarjala nov dom, hrepenela po njegovi vrnitvi. Prišel je tudi dan njegove, težko pričakovane vrnitve. Vrnil pa se je drugačen, kot je bil prej. Postal je suženj alkohola. Njegova vrnitev je pomenila konec lepih načrtov in sanj. Propadal je nezadržno, telesno in duševno. Zakaj, zakaj?
Izza rebri je ugledala široko čelo domače hiše: polkna na obokanih oknih so bila spuščena, iz mogočnih sivih zidin je ve! mrtvaški hlad, iz dimnika se je kadilo, temno in vsenaokoli, kakor si dim ne bi upa! v nebo. Zastala je in poskušala še ne-štetič premisliti. Zdaj jo je bilo strah samo še ma-. terinega izjokanega, morda obtožujočega pogleda. Molčala bo, si prizadevala, da ji ne bi pokazala, vsaj zdaj še ne, toda sleherna njena nabožna kretnja bo pravila: kaj si storila? In ona ji ne bo mogla ugovarjati, ne bo ji mogla povedati, da se je vse to zaredilo po očetovi in njeni volji. Dobro, ni ju prepričevala, da ni noseča, pustila ju je v zmoti, želela je, da skozi vse to uvidita tudi njeno pravica, toda onadva sta jo za nameček hotela še sedemkrat okopati v sveti vodi — hotela sta jo nazaj, da bi ji potem ob sleherni prvi jezi pravila o grehih in starševski odvezi.
Nežka je odtavala nazaj proti naselbini varieteja Lindan. Navadila se je že tega poljskega domovanja in	ji je prijazno pribežališče. Za okni in na
dvoriščih oddaljenih domačij je opažala ptičje obraze, ki so oprezali za njo, srečala je ženski z vencem, ki ji nista niti odzdravili, potem je bilo vsenaokoli zopet samo jelševje in nizko obpoto-čno rasje. Vedela je, da bi se morala še ta hip za zmeraj odpraviti in ubežati tej čudni izobčenosti, toda Kobza je bil še zmeraj za zapahi, kjer se je morebiti prav tako kesa! za svoja brezskrbna popotovanja. Čeprav si ga je želela ob sebi je slutila, da ne bi razumel vseh teh njenih dvomov in ihtavosti. »Nikoli nisem poznal ne očeta, ne matere,« bi rekel, »edincatega sorodnika nimam,« bi stopnjeval, »pa tudi želim si jih ne več.« Ona bi vedela, da si pomalem laže, toda zavida! bi mu za vso to svobodo. »Nekoč boš imel otroke,« bi ugovarjala, »in morda boš prav tako, kot so moji stari.« Potom bi si obljubila, da bosta za vsako ceno drugačna, toda še zmeraj bi potihem dvomita.
»So te nagnali?« je zamrmral Jopi, ki je v kropu skubi! fazana. »Kaj pa bi lahko drugega storili?«
»Nisem šla,« je rekla, kakor bi pričakovala ob-sodobo, »strah me je vsega tistega.«
»in čemu bi lazila tam naokoli,« se je vzravnal, »čemu bi morala zdaj karkoli storiti? Menda je bolj važno, da ti preboliš, kakor pa, da bi si drugi ob tvojem jadu lajšali dušo.«
Nežka ni vedela odgovora. »Tu, pol ure vstran, bom poslušala zvonove,« je pomislila.
»Hotela si drugačno življenje — po svoje — in takrat se nisi spraševala, če boš zmogla, pa naj pride karkoli vmes!«
Sedla je na pručko, se zazrla v suhcato fazanje telesce, ki ga je Jopi smodi! nad plamenom in odganjala žalobne misli. Koneckoncev je res, da jo je oče pretepel do krvi in bi jo morebiti še bolj, če ne bi prišla mati — suval in tolkel jo je, kakor mu kot. otrok ne bi nikoli sedela v naročju!
»Taki ljudje mislijo, da so moralni zakoni od vekomaj,« je napredal Jopi, kakor bi ji bral misli. »Jaz bi si na tvojem mestu čimprej zbil vse skupaj iz glave. Deklice tvojih letsemf>oznal, ki so bežale od doma, ne da bi kanile eno samo solzico ska-zico.« In se je širokoustno zarežal, da bi ga najraje lopnila s polenom. Toda ob tem njegovem neizprosnem drezanju je čas vseeno hitreje mineval.
Že od potoka je opazila sprevod, ki se je počasi vlekel po poštiji proti kapelici in pokopališču. Ministrantov ni bilo videti, tudi župnika ne, le možakarji z venci in državno zastavo so lezli pred traktorjem z lesom na prikolici. Pogrebcev je bila dolga vrsta, da take v vasi še ni videla, in vedela je, da so prišli zgolj iz radovednosti. Prekleti gle-duhi, jim je zagrozila, preklete jezikulje, a vsemu navkljub pojdem do groba. Pravico imam! !n se je pognala čez zasnežene njive in travnike. Ledeni-na se je vdirala, da ji je do onemoglosti zastajal korak, toda v strahu, da jo bo tista črna kača na oni strani prehitela, je hlastala za zrakom in se pehala, dokler se ni opotekla v sneg. Zmrzal se ji je lesketala v oči, ravnica se je nenadoma raztegnila in se vzpenjala vse do obzorja, pogrebci pa so, kakor tenja za tenjo minevali izza naselja. »Počakajte,« je kriknila, »tega mi ne smete storiti!« Zlezla je na kolena, se umila s snegom in se znova pognala v belo brezodmevnost.
Črne podobe so že obstopile jamo; ženske naprej, druga ob drugi, kakor vešče z lepljenimi krili, možje nekoliko v ozadju, vsenaokoli med belimi nagrobniki. Opotekla se je med njimi in potem je dolgo dolgo stala pred gomilo vencev na krsti. Dramil jo je šepet za hrbtom, bodli so jo neizprosni ženski pogledi, nekdo jo je hotel prijeti pod pazduho, a se ga je otresla in stopila vznak.
»Vstran!« je kriknila mati.
»Odvedite jo!« so rekli možje ob krsti.
Roke so grabile po njej in obrazi so huškali vsenaokoli, Nežka pa se je upirala in se počasi odmikala od jame.
»Vlačulja!« so sikale ženske, »poglejte jo, kako samo gleda!«
»Blodnica!« so ji hropli možje v uho in jo suvali.
»Lastnega očeta si spravila na to, da je umrl brez sveče, zdaj pa boš še sama lazila po sveti zemlji s temi peklenskimi nogami,« je požugal možakar, ki jo je potisni! izza zarjavelih pokopaliških vrat. Še veliko tega so ji pravili, ona pa je kar stala in jih gledala, kako so si otresali sneg s čevljev, si prižigali cigarete in pziraje se lezli nazaj k jami. »Kakor v srednjem veku,« je zašepetala,
»kakor čarovnico bi me sežgali... Saj to vendar ne more biti res.«
Na traktorju je sede! moški in jo opazoval. »V mrtvo ime si, otrok!« je rekel, ko ga je opazila. »V sami srajčki!« ji je hote! ponuditi odejo s sedeža, a je odskočila in stekla v sneg. Toda moči so ji že povsem pošle. Oni jo je nekaj časa gledal, kakor da ne ve, kaj bi, nato je zlezel s traktorja in se ji okorno približal. Ogrnil jo je in jo povlekel do prikolice. »Umrla bo,« je mrmral, misleč da ga ne sliši več. »Vsem na očeh bo šla k vragu...«
Poslušala je neenakomerno drdranje koles in strmela v široko nizko nebo, ki je leglo čez prikolico. Še zmeraj je čutila čudno omotico in onemoglost, a zamižati ni upata, kajti potem so podobe znova oživele in obrazi so zarežali. »Vstran!« je zacvilila mati. »Naženite jo od tega nesrečnega groba!« In ženske so se dregale: »Reke! je naj mu ne hodi h krsti — edinemu otroku je tako reke!.« Oprla se je na stranico in sedla. Zdaj je prepoznala možakarja ob traktorju; bi! je skorajda sosed. »Ustavite,« je kriknila, toda oni se je samo nasmehnil in se ni več oziral. Pred vasjo je zavil s poštije na poljsko pot in nato proti cirkusanarski naselbini. Videla je Jopi ja, ki je radovedno zastal sredi dvorišča med avtomobilom in šotorom, pa očeta Valenta, ki je sedel pri ognju, a tistega, ki ga je edinega želela videti, še zmeraj ni bilo.
»Hej, vi!« je kriknil traktorist, ko zaradi snega ni mogel več naprej, toda Nežka se je že skobacala iz prikolice in se napotila po shojenem. »Nič hudega mi ni,« se mu je poskušala nasmehniti, »samo upehala sem se. »Odmahni! je in pognat traktor. Šele, ko je že obrni! in se oddaljil, se je spomnila, da se mu ni zahvalila.
. »Ljubo dete,« je oče Valent sklenil roke, »kaj se je vendar dogodilo!«
Skomignila je in se pogledala v avtomobilskem steklu: A premočeni lasje so se ji v pramenih lepili na'obraz, srajco je imela odpeto, suknjič je gotovo nekje spotoma izgubita.
»Cirkus,« se je posmehnit Jopi in vključil motor ter gretje v prikolici. Pomagat ji je, da se je preoblekla, nato jo je pokril in pristavi! za čaj. »Vedel sem, da ne boš vzdržala,« je pravil, prav nič očitajoče, »bito bi čudno, če bi bilo drugače.«
»Včeraj, in sploh te dni, ste me pa zmerjali!« je stežka premagovala jok.
»Hote! sem ti pomagati,« je rekel tiho, »da ne bi doživela tega, kar se je zgodilo danes.«
»Prav nič se ni zgodilo,« je zašepetala, »čisto, čisto nič...« A potem je bruhnilo iz nje in pravila mu je o vsem, kolikor se je pač spomnita.
»Zdaj torej vidiš, da se stari ni nataknit zaradi tebe, ampak zaradi ljudi,« ji je pojasnjeval. »Najprej je tej namišljeni obvezi okolja daroval tebe, potem pa še sebe. To je zločin, zapomni si to, primer kolektivnega umora, za katerega pa na žalost nikoli ni bilo kazni in je ne bo.«
»Takoj bi morala oditi,« je premišljevala Nežka.
»Lahko ubežiš tem ljudem« je menil Jopi, »a ljudem nikoli.«	_ _
Nežka kljub vsej nemoči ni bila tako črnogleda. »Obsojate, a te ponujate rešitve,« je hlipal, »jaz hočem živeti — zaradi tega vse to!«
»Rešitev je,« se je skoraj zacincnii, »a kakor za koga.«
Razmišijujoč o teh besedah je nekako na pot zadremala, a vse, kar ji je prihajalo pred oči, niso bite sanje. Utrinjate so se ji podobe iz otroštva, iz tistih borih gimnazijskih tet in časa po vrnitvi iz mesta. Nenadoma ni bito v vsem tem prav nič prijetnega, prav nič radostnega, kakor se je včasih spominjala tistih drobcenih vznemirjenih trenutkov. Moram se spomniti nečesa lepega, si je pravila, moram, moram... Ko je odprla oči, sta se žalostni klovn Jopi in oče Valent zaskrbljeno sklanjala nad njo. »Ljubo dete,« je zebra! starec, »še zbolela bo.« Za to bolezen ni zdravila,« je menil Jopi.
»Prav dobro mi je zdaj,« se je ozirala po prikolici, »nič hudega mi ni, vseskozi mi ni bilo, le nekakšna čudna zmedenost me obseda...«
»Tudi to bo minilo,« si je oddahnit starec. »Po Terezijini smrti nekaj dni nisem bit ne na zemlji ne na nebu.«
»Pravzaprav mi verjetno niti ni zaradi tega, temveč zaradi Kobze,« je povlekla.
Starec se je zdrzni! in ošinil Jopija.
»Nekaj mi prikrivata!« je sedla.
»Prav nič,« je zamrmral Jopi, »kaj bi ti?« »Že drugi teden ga ni,« je potožila.
»Te dni zagotovo pride,« je pokima! oče Valent.
»So sporočili?«
»Povej ji!« je nenadoma velel starec.
»Nisem ti hotel delatizamanskih upov,« je dejal Jopi. »Ko so naju izpustili, sem ga poslal k svojim znancem. Za delo je šel pogledat.«
»Za delo?« Nežka ni razumela.
»Zase. Mogoče tudi zate.«
»Že drugi teden ga ni,« je znova rekla.
»Edino to je, kar me skrbi,« je skomignil. »Kako naj vem?«
Potem ni upala več spraševati o tem. Iz ure v uro je postajalo življenje v naselbini vse bolj vsakdanje, okolica s svojimi strahovi pa se je vse bolj odmikata. Nežka je bila zaradi prehlada večidel v avtomobilu, le včasih, ko ji ni dalo miru, se je zavita v odejo sprehodila do šotora in pokukala med jelševjem čez polja.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 13. MARCA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 13. 3. 1986	Št: 8
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
70.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1986
71.	Odlok o ustanovitvi sveta družbenega sistema informiranja občine Gornja Radgona
'	72. Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih par
cel v Črešnjevcih zapadno od ceste G. Radgona—Črešnjev-ci—Zbigovci
73.	Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona
74.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci
STRAN 15 VESTNIK, 13. MARCA 198«
70
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave št. 41/81 je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1986
1.	OSNOVNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE GORNJA RADGONA V LETU 1986
Osnovne usmeritve in cilji družbenega in gospodarskega razvoja občine izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Gor. Radgona ter iz osnovnih usmeritev družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1986.
V občini Gornja Radgona bomo v letu 1986 uresničevali naslednje cilje in naloge:
—	dosegali večji obseg proizvodnje s povečano produktivnostjo dela, z večjim koriščenjem naravnih danosti in širšim povezovanjem v reprodukcijskih verigah. Izboljšali bomo kakovost proizvodnje. Poudarek dajemo proizvodnji hrane, zlasti primarni kmetijski proizvodnji in višji stopnji predelave kmetijskih proizvodov
—	z racionalnim koriščenjem delovnih sredstev, večjim uveljavljanjem lastnega znanja in ustvarjalnosti ter hitrejšim prilagajanjem tržnim razmeram, moramo doseči večjo povezanost in delitev dela med gospodarskimi organizacijami združenega dela in drobnim gospodarstvom
—	povečali izvoz blaga predvsem na konvertibilno tržišče
—	vzpodbujali bomo razvojno raziskovalno delo in opredelili tehnološke in razvojno intenzivne programe s katerimi bomo postopoma prestrukturirali gospodarstvo
—	prilagajali vse oblike porabe razpoložljivemu dohodku
—	izboljšali rezultate gospodarjenja z boljšo organizacijo dela, boljšim gospodarjenjem z denarjem, spodbujanjem k zmanjšanju porabe surovin in energije, ustvarili pogoje za hitrejšo rast dohodka in s tem povečali materialne osnove združenega dela
—	večja bo odgovornost delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Delavci, delovni ljudje in občani bomo z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in s krepitvijo samoupravnih odnosov izvajali ukrepe gospodarske stabilizacije.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1986
Z uresničevanjem in izvajanjem temeljnih ciljev ekonomske politike, ki jih zastavljamo z resolucijo in doslednim izvajanjem nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, bo možno povečati družbeni proizvod za 3,5 %. Z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti ob normalni preskrbi z rabo tega, bo možno povečati industrijsko proizvodnjo za 3,5 &, kmetijsko proizvodnjo pa za 4 %.
V letu 1986 morajo vse organizacije združenega dela v občini težiti za povečanje izvoza proizvodov višje stopnje predelave, predvsem na konvertibilni trg. Hitreje se bodo prilagajale zahtevam tujega kupca v pogledu kakovosti in vrste proizvodov. Porast izvoza v posameznih organizacijah bo različen zaradi različnega dosedanjega vključevanja v mednarodno delitev dela.
Ocenjujemo, da se bo s sprejetjem novindeviznih zakonov izvoz v letu 1986 realno povečal za 8 %. Nosilci izvoza bodo DO Gorenje — Elrad, DO Radenska, Mura TOZD Moda in DO Avtoradgona. Uvoz bo možen le za nabavo reprodukcijskega materiala za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilni trg ter za opremo organizacij združenega dela, ki bodo modernizirale proizvodnjo za izvoz.
Pri razporejanju dohodka v letu 1986 bodo sledeče usmeritve:
-	_ z bistveno hitrejšo amortizacijo od rasti celotnega prihodka in dohodka zagotavljati del sredstev za obnovo osnovnih sredstev
—	v politiki delitve dohodka uresničiti, da se na ravni občine
ohrani vsaj delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985
—	naložbe usmeriti v najnujnejšo tehnološko posodobitev proizvodnje
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v samoupravnih organizacijah in skupnostih na področju gospodarstva in negospodarstva bodo v globalu lahko rastla skladno z rastjo doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki.
Ob predvideni gospodarski rasti v letu 1986 ter zahtevi za povečanje produktivnosti dela na vseh področjih, bo zaposlenost predvidoma rastla za 0,5 — 1 %, in to predvsem v gospodarskih dejavnostih. V družbenih dejavnostih se ne bo na novo zaposlovalo.
Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri novem zaposlovanju bodo imeli prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno izobrazbo. Zaradi nizke stopnje rasti zaposlovanja v združenem delu bo potrebno v letu 1986 več pozornosti posvetiti prenosu maloserijske in druge proizvodnje iz industrijskih organizacij v dejavnost drobnega gospodarstva in s tem povečati možnosti zaposlovanja v tej dejavnosti.
Z uveljavljanjem vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljšo organizacijo, racionalizacijo gospodarjenja, intenzivnejšim izkoriščanjem delovnega časa, boljšim odnosom do dela ter doslednejšim nagrajevanjem po delu in rezultatih dela bo produktivnost dela porastla za-2—3 %.
Politika cen bo v večji meri slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih. Organizacije združenega dela bodo samostojno oblikovale cene. Organizacije združenega dela morajo povečanje stroškov poslovanja kriti z uveljavljanjem kvalitetnih kazalcev gospodarjenja in varčevanja na vseh področjih in le v manjši meri s povečanjem cen.
Samoupravna stanovanjska in komunalna interesna skupnost bosta sprejeli družbeni dogovor o skupnih izhodiščin za oblikovanje stanarin in cen komunalnih storitev.
3.	RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
3.1.	Industrija in gradbeništvo
V letu 1986 lahko pričakujemo, da bo tast industrijske proizvodnje radgonskega gospodarstva temeljila na večjem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti zlasti v strojno, elektro in kovinsko-predelovalni industriji.
Organizacije združenega dela bodo, v procesu prestrukturiranja opuščale tržno nezanimive programe ter vključevale nove, razvojno obetavne programe.
Organizacije združenega dela, ki nimajo primemih*proizvodnih programov ali imajo neizkoriščene stroje, se bodo medsebojno čvrsteje samoupravno in poslovno povezale ter prevzemale kooperantske posle.	-
Nosilne industrijske OZD radgonskega gospodarstva v letu 1986 so:
3.1.1.	Gorenje — Elrad bo nadaljeval s proizvodnjo avdio in video opreme, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu. Razširil pa bo program in obseg dela na javnih komunikacijskih sistemih t.j. področje kabelske televizije in profesionalnih naprav. Prav tako bo poudarek na proizvodnji namenske opreme za potrebe JLA.
V letu 1986 se bo pristopilo k pripravi investicije za osvajanje proizvodnje optičnih vodnikov t.j. spletanje vlaken in plaščenje optičnih vodnikov. Vlagalo se bo tudi v nabavo opreme za računalnik.
3.1.2.	Avtoradgona bo nadaljevala s proizvodnjo bivalnih enot in nadgradenj za TAM vozila, predvsem pa se bodo tehnološko še bolj povezali z TAM-om. Da bi dosegli ta cilj, je potrebna sanacija tehnološkega procesa Avtoradgone v razširitvi proizvodnih prostorov. V letu 1986 bodo začeli z nekaterimi investicijskimi deli, ki bodo obsegala dograditev skladišča reprodukcijskega materiala, pokritje prostora med dvema halama za povečanje proizvodnih prostorov ter nabavo opreme. V transportu bodo nadaljevali z modernizacijo in razširitvijo obstoječega voznega parka ter nabavili avtopralnico, v servisih pa dogradili četrti raster za potrebe servisiranja.
3.1.3.	Radenska TOZD Mineralna voda, daje v letu 1986 pouda
rek zvišanju produktivnosti in kvaliteti dela v proizvodnji mineralne vode in brezalkoholnih pijač. V ta namen še bodo izvajala obsežna investicijska vlaganja v razširitev in modernizacijo proizvodnega programa mineralne vode z zamenjavo starih polnilnih linij z novimi in z uvajanjem proizvodnje nizkogazirane vode v plastenkah. Prav tako se bodo uvajali novi okusi brezalkoholnih pijač za diabetike.
V okviru TOZD Mineralna voda se bo vlagalo v razširitev kapacitete računalnika za vse TOZD Radenske.
3.1.4.	V okviru Radenske bodo v TOZD TPO nadaljevali proizvodnjo polnilnih linij. Prav tako pa bodo izvedli program 60 plovil za ZDA. Zaradi pomanjkanja prostora bodo iskali novo proizvodno halo za plovila.
3.1.5.	Tekstilna industrija bo s proizvodnjo težke konfekcije predvsem izvozno usmerjena.
3.1.6.	V okviru lesno predelovalne industrije bo potekala proizvodnja žaganega lesa. Nujno pa bo potrebno pristopiti k proizvodnji višje stopnje predelave lesa. Lina Apače bo nadaljevala s proizvodnjo pianin.
3.1.7.	V okviru Obrtne zadruge bo gradbena enota usmerjtena v prevzem samostojnih gradbenih del srednje zahtevnosti in sicer:
—	visoke in nizke gradnje ter gradbena dela večje zahtevnosti, vendar v manjšem obsegu
—	vzdrževalna dela v občini in izven nje
—	usluge za gradbeno mehanizacijo in prevoze.
3.2.	Kmetijstvo in kmetijsko živilska industrija
V skladu z dolgoročno usmeritvijo kmetijstva v občini bomo povečevali intenzivno poljedelsko proizvodnjo in živinorejo na doma pridelani krmi. V družbenem sektorju bomo proizvedli na 450 ha površin 2.700 ton pšenice, na 326 ha 14.600 ton sladkorne pese, koruza bo posejana na 1040 ha in bo dosežen pridelek 70 det zrnja na ha. V živinorejski proizvodnji bo dosežena proizvodnja 30.000 km pitanih prašičev na 1170 ton žive teže mladopitanega goveda.
V zasebnem sektorju bo dosežen odkup 1800 ton pšenice in 9400 ton sladkorne pese, ki jo bodo družbeno organizirani zasebni kmetijski proizvajalci proizvedli na 224 ha površin. V zasebnem sektorju bo največje tržne viške ustvarjala živinoreja; odkupljeno bo 7.050.0001 mleka in 1150 ton žive teže mladopitanega goveda.
Investicije na področju kmetijstva bodo v največji meri usmerjene v izboljšanje rodnosti zemlje in sicer:
—	melioracija in komasacija na področju k. o. Biserjane — Gra-bonoš na cca 450 ha
—	melioracija na področju Apaškega polja na cca 350 ha
—	gradnja gnojilno namakalnega sistema I. faza na 100 ha
—	obnova 35,5 ha vinogradov in 20 ha sadovnjakov
—	sanacija posledic pozebe na vinogradih in sadovnjakih
—	rekonstrukcija razsekovalnice v TOZD Mesoizdelki.
3.3.	Turizem in gostinstvo
Cilj turističnih in gostinskih samoupravnih organizacij je povečanje deleža inozemskih nočitev, kar pomeni, da je potrebno dati znatno večji poudarek tržnim in ekonomsko zanimivim programom s področja preventive, rekreacije športne medicine ter bogatitve turistične ponudbe s komerciaino-zdravstvenimi programi. Izvedena bodo tudi vlaganja v renoviranje velike terapije. Rast tujih nočitev se bo povečala za 25 %..
Pričakujemo, da bodo v letu 1986 bolj zaživela turistična društva in se nadaljevala sanacija blaguškega in negovskega jezera. Radenska, kot nosilec celovite turistične ponudbe v občini mora bolj izrabiti naravne in razvojne prednosti turistično zanimive občine Gornja Radgona.
3.4.	Trgovina in preskrba
Mercator — Sloga kot nosilec razvoja trgovine in preskrbe prebivalstva s proizvodi široke potrošnje se bo s ponudbo blaga boljše prilagajala potrebam proizvodnje, predvsem pa potrebam potrošnje. Ponudbo blaga, način postrežbe in poslovni čas bo trgovina prilagajala potrebam občanov in potrebi po doseganju večjega iztržka od turizma in od kupcev v maloobmejnem prometu.
V letu 1986 bo zgrajena samopostrežna trgovina v Vidmu ob Ščavnici, v industrijski coni bo izgrajen nakupni center in skladišče reprodukcijskega materiala pretežno za gradbeništvo in kovinsko predelovalno industrijo, v Gornji Radgoni bodo pridobljeni dodatni prodajni prostori za specializirano in bogatejšo ponudbo.
3.5.	Drobno gospodarstvo
Tudi na področju drobnega gospodarstva pričakujemo nekatere kvalitetne premike za odpiranje novih obratovalnic zasebne obrti v občini Gor. Radgona. V ta namen se bo na novo formiral odbor za drobno gospodarstvo in se noveliral odlok ureditve nekaterih vprašanj s področja obrti.	*	1
Za celovitost ponudbe drobnega gospodarstva bo obrtna zadruga z ustanovitvijo enote za gradbeništvo začela z dejavnostjo gradbene operative.
Vzpodbujali bomo razvoj deficitarnih obrtnih dejavnosti z uvajanjem selektivnih olajšav pri pridobitvi poslovnih prostorov, kredit-ni-mi pogoji in v. skladu z določili republiških predpisov poenostavili postopke za pridobitev obrtnega dovoljenja.
4.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
4.1.	Izobraževanje in otroško varstvo
Na področju družbenih dejavnosti bomo v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu zagotavljali izvajanje osnovnega programa. Oddelki podaljšanega bivaiija in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu.
Investicije na področju šolstva bodo usmerjena v pričetek gradnje II. faze osnovne šole Videm.
4.2.	Zdravstvo
V zdravstvenem varstvu bomo okrepili osnovno zdravstveno dejavnost, širili preventivno dejavnost ter zdravljenje in nego bolnika na domu. Prednostna naloga zdravstvene dejavnosti bo ta, da prevzame nadzor nad zdravstvenim, stanjem delavcev. V ta namen bo ustanovljena obratna ambulanta'v Gorenju Elrad za potrebe delavcev Avto-radgone in Elrada.
4.3.	Socialno varstvo in skrbstvo
V socialnem skrbstvu bo dana večja skrb izven zavodski obliki skrbi za starejše občane (rejništvo za ostarele in sosedska pomoč).
Na področju socialnega varstva pa bomo dosledno izvajali samoupravni sporazum o socialno-varstvenih pomočeh in uvedli enotno evidenco prejemnikov socialno varstvenih pomoči.
4.4.	Kultura in telesna kultura
Na področju kulture bomo v omejenih materialnih možnostih iskali nove možnosti kulturnega udejstvovanja v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, predvsem preko amaterskih dejavnosti kulturnih društev.
Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo usmerjala v adaptacijo kulturnega doma v Gornji Radgoni in za vzdrževanje kulturne dediščine.
V telesni kulturi bomo nadaljevali z rekreativno dejavnostjo v OZD in KS, ob povečanih oblikah amaterskega strokovnega dela.
4.5.	Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna dejavnost bo zajemala vsklajevanje potreb gospodarstva, enotnega urejanja inventivne dejavnosti v DO in povezovanja razvojnih sektorjev v OZD.
Sredstva bomo razporejali na področju skupnih nalog, sofinansi-ranja raziskovalnih nalog in pospeševanje inovacijske dejavnosti.
5.	GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
5.1.	Energetika
Na področju energetike bomo v okviru SaS nadaljevali z izgradnjo in posodabljanjem električnega omrežja. To posodabljanje bo v okviru DES Elektro v letu 1986 obsegalo:
—	razdelilna trafo postaja 110/20/KV, Radenci,
—	trafo postaja in dalekovodi v Segovcih, Murski vrh, Podgrad, Terbegovci.
—	nizkonapetostno omrežje Segovci, Murski vrh, Podgrad, Mrzli studenec, Kapela, Radgona, Terbegovci.
Za zagotovitev novih virov energije se bodo nadaljevale aktivnosti za izgradnjo plinovoda od Ljutomera do Radenc in Gor. Radgone.
Nadaljevale se bodo priprave na izgradnjo hidrocentral na reki Muri, zato moramo realizirati predlagan osnutek programa raziskovalnega projekta Mura, ki mora zagotoviti zmanjšanje negativnih vplivov na človekovo bivalno okolje v smeri zaščite pitnih in mineralnih voda ter kmetijstva, pred gradnjo prve HE v Hrastju.
5.2.	Vodno gospodarstvo
Vodno gospodarstvo bo nadaljevalo z regulacijo Ščavnice, ki bo v letu 1986 izvedena do Sp. Ivanje. Izvajale se bodo tudi regulacije potoka Plitvice, Boračevskega potoka. Prav tako bo vodno gospodarstvo opravljalo redno vzdrževalno delo na vseh vodnogospodarskih objektih.
5.3.	Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjsko gospodarstvo bo tudi v letu 1986 nadaljevalo s prenovo starega mestnega dela. Tako se bo izvršila prenova 4 stanovanj v Kerenčičevi ulici. Prav tako se bo pristopilo k novogradnji stanovanjskega bloka na Tratah, ki bo obsegal 4 enosobna stanovanja, 10 dvosobnih in 5 trisobnih stanovanj.
5.4.	Promet
V letu 1986 SIS za ceste predvideva modernizacijo ceste Hrastje Mota—Kapela in SKIS modernizacijo javne poti Police—Hercegovš-čak ter Stara Gora v dolžini 0,8 km.
5.5.	Komunalne dejavnosti
Dokončno se pristopi k ureditvi centralnega skladišča komunalnih odpadkov v Gornji Radgoni ter izgradnji čistilne naprave v Negovi.
6.	RAZPOREJANJE" DOHODKA
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v posameznih organizacijah združenega dela bo odvisna od rezultatov gospodarjenja, vendar ne sme hitreje rasti kot rast dohodka. Vse bo odvisno od dosežene proizvodnje, gospodarnosti in drugih kakovostnih dejavnikov.
V politiki delitve dohodka moramo ohraniti delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985 ohraniti naložbe v osnovna sredstva gospodarstva najmanj na realni ravni lanskega leta ter oblikovati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD
STRAN 16 VESTNIK, 13. MARCA 1986
skladno z rastjo doseženega dohodka in jih izračunavati po metodologiji, ki jo prinaša republiška resolucija za leto 1986.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za plačilo storitev družbenih dejavnosti, bodo v globalu ohranila realno raven iz leta 1985. Znotraj skupne porabe se bodo hitreje povečala sredstva za pokojnine in otroški dodatek.
Sredstva za dodeljevanje splošnih potreb v občini bodo v globalu ohranila raven iz leta 1985.
Rast sredstev OZD in skupnosti, ki sredstva pridobivajo preko SIS, se bo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohddke v gospodarstvu občine. Poleg tega bomo v letu 1986 nadaljevali z usklajevanjem ravni osebnih dohodkov zaposlenih v tistih OZD in skupnostih, ki bistveno zaostajajo za gospodarstvom.
V gospodarstvu se mora bolj vrednotiti ustvaqalno delo in inova-torstvo.
7.	OSTALE AKTIVNOSTI IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
7.1	. Do konca februarja 1986 morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva sprejeti planske dokumente za leto 1986 ter jih uskladiti z usmeritvami te resolucije.
Izvršni svet bo v okviru svojih pristojnosti spremljal uresničevanje usmeritev razporejanja dohodka na podlagi podatkov organizacij združenega dela in SDK. V primeru ugotovljenega odstopanja v posamezni organizaciji združenega dela v planskih aktih začrtanih razmerij, bo izvršni svet obvestil občinsko skupščino in ji predlagal ukrepe za preprečitev motenj v razporejanju'dohodka.
7.2	Spremljajoči dokumenti k resoluciji:
1.	Odlok o proračunu občine za leto 1986
2.	Metodologija za izvajanje usmeritev razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v letu 1986
3.	Odlok o davkih občanov
4.	Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialnih dejavnosti
5.	Plani OZD, TOZD in skupnosti s področja gospodarstva
6.	Samoupravni sporazumi dejavnosti.
številka: 30-7/85-11
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
71
Na podlagi 29. člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Ur. 1. SRS, št. 10/83) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SVETA DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva za izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: svet).
2.	člen
Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na:
1.	razvoj družbenega informiranja v občini
2.	spremljanje stanja in izvajanja družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja in informatike v občini
3.	povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja v občini
4.	usklajevanje izvajanja planov in programov za delo in razvoj informacijskih služb v občini
5.	usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za subjekte družbenega informiranja v občini, zlasti glede vsebine skupnih registrov in evidenc, programov statističnih raziskovanj, dokumentacijske, knjigovodske in knjižničarske ter drugih dejavnosti družbenega sistema informiranja
6.	nabavo vzdrževanja in uporabo računalniške, strojne in programske opreme ter njeno tehnično in tehnološko enotnost v občini
7.	ukrepe za izvrševanje kakovosti podatkov in informacij informacijskih služb v občini
8.	Izdelavo in izvajanje projektov modernizacije dejavnosti družbenega sistema informiranja v občini
9.	druga vprašanja s področja družbenega sistema informiranja.
3.	člen
O vprašanjih, ki jih obravnava svet, sprejema stališča ter daje mnenje, pobude in priporočila informacijskim službam ter drugim organom in organizacijam v občini.
Informacijske službe ter drugi organi in organizacije morajo obravnavati stališča, mnenja, pobude in priporočila sveta, ki se nanašajo nanje.
Če informacijska služba oz. drug organ ali organizacija v občini ne sprejme stališča, mnenja, priporočila in pobude sveta, mora o tem obvestiti svet in pristojni organ, kateremu je odgovorna ter navesti razloge, zaradi katerih jih ni mogla sprejeti.
4.	člen
Svet daje pobude občinskim in republiškim organom in organizacijam zlasti svetu za družbeni sistem informiranja SRS. Svet spremlja in nadzoruje izvajanje svojih sklepov in o tem obvešča skupščino občine.	#
5.	člen
Za uspešno izvajanje svojih nalog svet sodeluje z upravnimi organi, z informacijskimi službami, ki opravljajo naloge na področju družbenega sistema informiranja, pomembne za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini in drugimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini,ter sveti družbenega sistema informiranja drugih občin.
6.	člen
Svet ima predsednika in 10 članov.
V svet delegirajo	Število članov
Skupščina občine	'	2
Izvršni svet skupščine občine	1
Občinska konferenca SZDL	1
Občinski svet zveze sindikatov	1
SIS družb, dejavnosti —	obč. raziskovalna skupnost	1
SIS materialne dejavnosti	1
DO Kmetijski kombinat	1
DO Radenska	1
DO Gorenje Elrad	1
DO Avtoradgona	1
7.	člen
Svet vodi predsednik sveta, ki ga imenuje skupščina občine za dobo štirih let.
Člani sveta se imenujejo za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani.
O svojem delu sprejme svet poslovnik s katerim natančneje določi način dela, uresničevanje javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo tega sveta.
Strokovne naloge za potrebe sveta opravlja občinska kadrovska služba.
8.	člen
Sredstva za delo sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 02-7/84-02
Datum: 13. 2. 1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
72
Na podlagi 1. odstavka 49. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 206. člena Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Črešnjevcih za-padno od ceste G. Radgona — Črešnjevci — Zbigovci.
1.	člen *
Da se zagotovi nemotena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje in delitve parcel v naselju Črešnjevci zapadno od lokalne ceste G. Radgona — Črešnjevci — Zbigovci, ki zajema naslednje parcele, vse k. o. Črešnjevci :
238/1, 326/1, 334/1, 348/1, 241/3, 326/2, 334/2, 1?5, 326, 334/3, 348/2, 348/3, 253/2, 326/4, 335/1 del, 348/4, 353/3, 326/5, 335/2, 349/1, 276/5, 327/1, 335/5, 349/2, 276/6, 327/2, 335/6, 350/1, 276/7, 327/3, 335/7, 350/2, 321/1, 327/4, 335/8, 350/4, 321/2,-327/5, 335/9, 350/5, 321/3, 327/6, 339/3, 350/6, 332, 327/7, 340, 350/7, 122, 327/8, 341/1, 350/8, 192, 215, 341/2, 351, 212, 216, 341/3, 352/2, 324/1, 218, 342/1, 352/3, 324/2, 329/1, 342/2, 352/4, 324/3, 329/2, 342/3, 353, 324/4, 329/3, 342/4, 354/2, 124, 329/4, 342/5, 354/3, 125, 329/5, 345/1, 354/4, 126, 329/6, 345/2, 354/2, 325/1, 332/3, 129, 525/2 del, 325/2, 33/4, 173, 526/2, 325/3, 332/5, 190, 526/3, 325/4, 206, 949/1, 949/2 del, 949/3 del.
Splošna prepoved velja za vse nadzemne in podzemne objekte.
2.	člen
V času prepovedi graditve in delitve parcel se lahko opravljajo dela iz 3. in 4. odstavka 49. člena Zakona o urejanju in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85).
3.	člen
Meja.območja prepovedi gradnje so vrisana in prikazana v kopijah družbenega plana občine Gor. Radgona v merilu 1:5000.
Načrte hrani in vzdržuje geodetska uprava občine Gor.,Radgona in upravni organ, pristojen za urejanje prostora občine Gor. Radgona in so na vpogled občanom, organom in organizacijam.
4.	člen
Splošna prepoved gradnje in delitve parcel velja do sprejetja Zazidalnega načrta za naselje Crešnjevci.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-1/86 '
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
. 73
Na podlagi 2. odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 2. 1986 sprejela
ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona
1.	člen
S tein odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev.
2. člen
Objekti iz 1. člena tega odloka so:
— lesene ali zidane pritlične drvarnice, vrtne ute, steklenjaki, garaže za en osebni avto, lope za vrtno orodje, če ne presegajo v skupni površini 20 nr tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov
— leseni ali zidani kumiki in zajčniki, svinjaki in hlevi za drobnico, lesene lope, leseni ali. zidani čebelnjaki, koruznjaki, če ne presegajo v skupni površini 30 m' tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
— silosi za shranjevanje živinske krme, če ne presegajo v skupni kubaturi 40 m3 prostornine in ležijo v sklopu gospodarskih objektov,
— nadstreški nad dostopom oz. dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranje osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, mopedov, motorjev in avtomobilskih prikolic pri individualnih stanovanjskih hišah,
— pergole, dimniki, sončni kolektorji, zasteklitev balkonov, vetrolovi, zunanje stopnice in podobno pri individualnih stanovanjskih hišah,
— kolesarnice (stojala za kolesa'z nadstrešnico) ob stanovanjskih hišah in javnih zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira prometnih ureditev,
— dodatna oprema obstoječih parkov, počivališč, otroških igrišč in objektov ter naprav za rekreacijo,
— oznake na zgradbah in na javnih površinah, svetlobni napisi, markize, reklamni napisi in podobno,
—	vrtne in dvoriščne ograje pod pogojem, da so visoke največ 1 m in da niso polno zidane ali grajene iz odpadnih materialov,
—	vkopane kleti, če ne presegajo v skupni površini 20 m2 tlorisne površine.
3.	člen
Naklon strešin, vrsta in barva kritine mora biti prilagojena okoliškim objektom. Kolenčno ostrešje ni dovoljeno, višina etaže je največ 2,80 m. Odmik posameznega objekta od sosedove parcelne meje je najmanj 2,0 m, ob soglasju soseda mejaša je ta odmik lahko tudi manjši.
4.	člen
Priglasitev za gradnjo pomožnih objektov navedenih v 2. členu tega odloka pristojni upravni organ zavrne, če je priglašena gradnja v nasprotju z določbami prostorskih izvedbenih aktov, ali če glede na funkcijo velikost in oblika ni primerna, ali če sp z njo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb in če je v nasprotju z drugimi predpisi, oz. če je z drugimi predpisi raka gradnja prepovedana.
5.	člen
Priglasitev nameravanih del po 2. členu tega odloka vsebuje opis nameravane gradnje in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo' katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem na katerem naj bi objekt stal.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja.
7.	člen
Ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati določila 6. člena Odloka o urbanističnem redu v občini Gor. Radgona (Ur. Objave, št. 6/82).
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 351-8/85-10
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
74
POPRAVEK sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci (Uradne objave, št. 6/86).
V 5. členu sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci se alinea »20.000.— din lastniki osebnih avtomobilov« spremeni in pravilno glasi: »30.000.— din lastniki osebnih avtomobilov«.
Enako se spremeni alinea v glasovnici za glasovanje na referendumu dne 16. marca 1986 o uvedbi samoprispevka za naselje Pečarovci.
Predsednik
Sveta KS Mačkovci
Viktor CAR, 1. r.
šport
Lani sodelovali v štirih panogah
Ob koncu prejšnjega tedna se je v Murski Soboti mudila športna delegacija iz Monoštra. Kormenda in Szombathelya z Madžarske in se s predstavniki TKS in ZTKO občine Murska Sobota pogovarjala o medsebojnem sodelovanju. Madžarsko delegacijo je vodil načelnik športne zveze v Szombathelyu Jozsef Kis, soboško pa predsednik skupščine TKS Jože Kovač, Z obojestranskim zadovoljstvom so ugotovili, da so razvili pristno sodelovanje, ki se ne odraža le na tekmovalnem področju, temveč veliko pri-spevak zbliževanju ljudi na obeh straneh meje. Športna srečanja, ki so že tradicionalna, so postala zelo razvejana in dobivajo nove razsežnosti. Samo v lanskem letu so se športniki s sosednje Madžarske in soboške občine srečali v štirinajstih panogah. V zadnjem obdobju v medsebojno sodelovanje vključujejo vedno več srečanj s športniki slovenske narodnosti, sicer pa so v program vključene vse športne panoge, ki dosegajo določeno kakovostno raven. Razveseljivo je tudi to, da so se športna srečanja med Železno županijo in soboško občino razširila na širši slovenski prostor, kar še posebej velja za nogomet, kolesarstvo in odbojko. Izredno pester je tudi letošnji dogovorjeni program sodelovanja med športniki Železne županije in soboške občine, ki zajema naslednje športne panoge: nogomet, košarko, odbojko, rokomet, atletiko, kajakaštvo, kegljanje, judo, rokoborbo, namizni tenis, kolesarstvo, taborništvo in invalidski šport. Poleg tega pa so bila dogovorjena tudi srečanja na strokovnem področju v namiznem tenisu, košarki in nogometu. Madžarska športna delegacija si je v Murski Soboti ogledala muzej in strelišče za zračno puško, sprejel pa jo je tudi podpredsednik skupščine občine Murska Sobota Štefan Ošlaj.
.	F. Maučec /
KOŠARKA_______________
Poraz Sobočank na Jesenicah
V . tekmovanju slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Me-talservisa Pomurja nepričakovano izgubila srečanje na Jesenicah z rezultatom 59:66.
KEGLJANJE
Radenska premagala Gradis
V tekmovanju slovenske moške kegljaške lige je Radenska v Ljutomeru premagala vodeči Gradis iz Ljubljane s 5.160:5.157 podrtimi keglji. Junak srečanja je bil Miro Steržaj, ki je podrl 934 kegljev. Sledijo: Horvat 866, Smodiš 865, Brus 855, Hari Steržaj 825 in Kovačič 815. V naslednjem kolu igra Radenska v Celju.
ODBOJKA
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
ŠPORTNA ZNAČKA IV. SKUPINE
— NAMIZNI TENIS----------------------
Derbi z Vesno bo odločil
Začetek drugega dela tekmovanja v republiških ligah je bil za pomurske ekipe zelo uspešen, saj so šestkrat zmagale in le dvakrat izgubile. V A republiški ligi so Sobočani na dveh gostovanjih dosegli dve visoki zmagi, zlasti pomembna je bila zmaga nad izkušeno ekipo Branika. Ko je Kuzma v drugi partiji premagal nekdanjega evropskega mladinskega prvaka Savnika, so domačini popolnoma odpovedali, tega je potem premagal še Benko in prav zanimivo je, da je Savnik zabeležil vse štiri svoje poraze doslej v republiški ligi v igri s Sobočani. Tudi Radgona je presenetila Branik z nepričakovano zmago, škoda je le, da Radgončani niso uspeli premagati Kemičarja, čeprav je najmlajši član ekipe Mirko Unger uspel dobiti dve partiji. Ženska ekipa Sobote je uspela premagati pomlajeno ekipo Petovie, kar jim daje možnost, da ostanejo v ligi. V B republiški ligi za člane sta obe pomurski ekipi brez težav doma odpravili ekipo Ingrada iz Celja in tako obdržali možnosti v boju za vrh tabele. O naslovu prvaka v A ligi bo odločalo že naslednje kolo, ko se bodo Sobočani doma pomerili z vodilno Vesno iz Zaloga in se po morebitni zmagi uvrstili v kvalifikacije za MRLZ. Rezultati: KEMIČAR—SOBOTA 1:8 (Benko 3, Benkovič 3, Kuzma 2); BRANIK—SOBOTA 1:8 (Benko 3, Kuzma 3, Benkovič 2); BRANIK—RADGONA 3:6 (Unger M. 2, Žekš 2, Vinčec 2, Žitek 0); KEMIČAR—RADGONA 5:4 (Unger M. 2, Žekš 1, Vinčec 1); Zenska A liga: KEMIČAR—SOBOTA 6:3 (Korošec 1, Trček 1, Breznik 1); PETOVIA-SOBOTA 0:9 (Korošec 3, Trček 3, Breznik 3); B liga člani: SOBOTA—INGRAD 6:3 (Fridrih A. 3, Gerendaj 2, Smodiš 1); MLADOST-INGRAD 6:3 (Unger S. 3, Golenko 2, Zajtl 1).
M. U.
Sobočani med favoriti
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti republiško mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice, kjer bo po predhodnih območnih kvalifikacijah sodelovalo 48 igralcev in 32 igralk iz 17 slovenskih klubov. Pri mladincih posamezno je absolutni favorit letošnji republiški članski prvak Darko Jamšek z Raven, ki ga sicer lahko presenetijo Smrekar, Komac in kateri od trojke domačinov Kuzma, Benkovič ali Benko, zlasti slednji ga je že presenetil pred tremi leti, ko je nepričakovano osvojil naslov republiškega pionirskega prvaka. V dvojicah sta velika favorita tudi domačina Kuzma—Benko, ki sta že na članskem prvenstvu nepričakovano osvojila drugo mesto pred favorizirano dvojico Jamšek—Sirovimi in še nekaterimi drugimi. Pri dekletih so favoritinje Polona Frelih iz Kranja ter dvojica Frelih—Gašperič. Prvenstvo bo zanimivo tudi zaradi tega, ker se prvič igra po novem sistemu, ko igra vsak igralec za končno uvrstitev.	M. U.
— MDNS MURSKA SOBOTA-----—-----------
Premalo nogometnih sodnikov
Zmagal le Ljutomer
V prvenstveni tekmi druge republiške odbojkarske lige — vzhod so odbojkarji Ljutomera zmagali v Celju s 3:0. Najzaslužnejši za zmago je bil Štrakl. Odbojkarji Radenec so doživeli tesen poraz 2:3 v Braslovčah, medtem ko so odbojkarice Pomurja izgubile z 0:3 v Prevaljah.
v
turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Rezultati: Puconci :Mladost 2:1, Pomurje:Puconci 2:0 in Pomurje :Mladost 2:0. Vrstni red: 1. Pomurje, 2. Puconci, 3. Mladost.
ROKOMET
Prvo mesto PZC
Športno društvo Mura je pod pokroviteljstvom komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Murski Soboti pripravilo v počastitev dneva žena rokometni turnir. Med šestimi ženskimi ekipami je zmagala ekipa Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota pred Muro, Potrošnikom, Beltinko, Mesno industrijo in Pomurskim tiskom.
NAMIZNI TENIS
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota ima trenutno okrog 40 aktivnih sodnikov, medtem ko bi jih vsako nedeljo v sezoni potrebovali okrog 60. Premalo pa je tudi dobrih sodnikov. To je bilo poudarjeno na programsko-volilni konferenci, ki so kritično obravnava-li-svoje delo, opozorili pa so tudi na težave, s katerimi se srečujejo pri vodenju nogometnih tekem. Kljub vsakoletnim pozivom ne morejo v svoje vrste pritegniti novih članov. Poglavitni vzrok je vsekakor nešportno vedenje igralcev, gledalcev in tudi funkcionarjev na nekaterih nogome-
tnih igriščih. Na programsko-vd-lUni konferenci so se zavzeli za to, da je potrebno v prihodnje več storiti na področju vzgoje vseh, ki se zbirajo na nogometnih igriščih in ob njih, Kakor tudi za večjo strokovnost nogometnih sodnikov. Več kot doslej pa bi morali storiti sami nogometni klubi in iz svojih vrst zagotoviti nove sodnike. Brez njihove pomoči ni mogoče pričakovati da bi v prihodnje lahko imeli boljše sodniške kadre. Na konferenci so sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali zveznega sodnika Jožeta Botjaka.
Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije uvajata postopno tekmovanj? za športno značko: To pa z namenom, da bi se družbena skrb za telesno kulturo enakomerneje porazdelila tudi na tisti del občanov, ki se ne ukvarja z vrhunskim športom. Tekmovanje za športno značko je najprej zajelo predšolske otroke, nato učence nižjih razredov osnovne šole in za njimi še učence višjih razredov. Sedaj pa je na vrsti IV. skupina, ki zajema od 15 do 19 let stare fante in dekleta. Postopoma bo tekmovanje za športno značko zajelo še tri starostne skupine. Osnovni namen tega tekmovanja je pridobiti čim več otrok, mladine An odraslih za načrtno, redno
___________
SMUČANJE
in nenehno skrb za lastno telesno zmogljivost. S tekmovanjem pa naj bi to zmogljivost preverjali. Za športno značko IV. starostne skupine lahko tekmujejo tudi mladinci in mladinke, ki obiskujejo osnovno šolo, če so že dopolnili 15 let. Tisti, ki so starejši od 19 let in še vedno obiskujejo srednjo šolo, pa ne morejo tekmovati v tej starostni skupini. Neposredni izvajalci tekmovanja za športno značko so šolska športna društva ter društva za telesno vzgojo in športno rekreacijo Partizan. Vlogo neposrednih izvajalcev lahko prevzamejo tudi druge telesnokul-tume organizacije, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo pri uresničevanju programa tekmovanja. Pri vadbi in pre-
verjanju obrambnih veščin po dogovoru sodelujejo tudi učitelji predmeta temelji SLO in DS, občinski štabi civilne zaščite in teritorialne obrambe ter enote JLA. Osrednjo vlogo pri vodenju in povezovanju tekmovanj'za športno značko pa imajo odbori za športno značko pri ZTKO ali OZKO občine. V občinah bi se morali torej čimprej organizirati za akcijo pridobivanja športne značke TV. starostne stopnje, hkrati pa bi kazalo tudi spodbuditi tekmovanja za L, II. in III. športno značko, ki so že marsikje usahnila. Sicer pa imajo OZTK priročnike in tekmovalne knjižice, ki so skrbno pripravljene.
Feri Maučec
Pomurje prvo v Puconcih
V počastitev dneva žena je bil Puconcih ženski odbojkarski
— NAMIZNI TENIS
Janič občinski prvak v smuku
Športno društvo Mladost iz Pertoče je pod pokroviteljstvom ZTKO Murska Sobota pripravilo odprto občinsko prvenstvo v smuku za letošnje leto. Udeležilo se ga je 35 tekmovalcev iz soboške občine. Najuspešnejši med njimi je bil Anton Janič iz Sotine, ki je osvojil prvo mesto in postal občinski prvak za letošnje leto. Drugi je bil Marjan Bertala-nič iz Ropoče, tretji Anton Kos iz Pertoče, četrti Stanko Čurman iz Sotine in peti Drago Štrtak od Grada. Prvi trije tekmovalci so prejeli pokale.
v Sotini
Gasilsko društvo Sotina organizira v nedeljo, 16. tega meseca, ob 10. uri odprto občinsko tekmovanje v superveleslalomu in smučarskih skokih aa obnovljeni 20-metrski skakalnici. Prijave bodo zbirali pred začetkom tekmovanja.
KOŠARKA
SOBOČANI PRVI, RADGONCANKE DRUGE
V Mariboru je bilo ekipno namiznoteniško prvenstvo za pionirje severovzhodne regije. Sodelovalo je 20 ekip. Najuspešnejša med nji-mi je bila ekipa Sobote, ki je v postavi Fridrih, Gerendaj, Smodiš zasedla prvo mesto. Radgona pa je zasedla četrto mesto. Obe ekipi sta se uvrstili na republiško prvenstvo.
V Beltincih pa je bilo ekipno prvenstvo severovzhodne regije za pionirke. Sodelovalo je 12 ekip. Ekipa Radgone, za katero sta igrali Breznikova in Koroščeva, je zasedla drugo mesto in se uvrstila na republiško prvenstvo. Ekipa Cvena je bila peta.
Sodelovalo 38 tekmovalcev
Partizan Ljutomer je po nekaj letih zopet organiziral prvenstvo za ml. pionirje, st. pionirje, mladince in člane. Udeležilo se ga je 38 igralcev.
Rezultati — ml. pionirji: L Savič, 2. Kosi, 3. Novak; st. pionirji: 1, Savič, 2. Korošec, 3. Vozlič; mladinci: 1. Marinič, 2. Jager, 3. Korošak in člani: 1. Ficko, 2. Rajnar in 3. Vargazon. Prvi trije so prejeli diplome. T Fjcko
Pokal Partizanu Ljutomer
V telovadnici Partizana Ljutomer je bilo pokalno namiznoteniško prvenstvo občine Ljutomer. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je ekipa Partizana iz Ljutomera, ki je v finalu premagala Cven in postala pokalni prvak občine za leto 1986. Tretje mesto je pripad-
lo Grlavi.
S. Žunič
Pomorci najuspešnejši
Na območnem pionirskem prvenstvu za posameznike, ki je bilo v Ptuju, je nepričakovano zmagal Gerendaj pred Smodišem, Fridrihom, Orijem in ti so se uvrstili na republiško prvenstvo, kamor bo šel tudi Rihtarič, ki se je uvrstil med osmerico. Pri pionirkah sta med osmerico najboljših Breznikova in Kroščeva, ki sta v dvojicah zasedli tretje mesto in se tudi uvrstili na republiško prvenstvo v Ljubljani.
M. U.
MLADOST IN SLOGA
Sklenjen je bil prvi del tekmovanja občine Murska Sobota v košarki za mlajše pionirje in pionirke. Med pionirji je na prvem mestu ekipa Mladosti iz OŠ L Murska Sobota, pri pionirkah pa Sloga iz OŠ III. Murska Sobota. Najboljši strelci: Hašaj (Sloga) 68, Džuban (Mladost) 64 in Bač-vič (Polet) 43; najboljše strelke: Broderjeva (Sloga) 93, Hegedu-ševa (Polet) 34 in Ciganova (Sloga) 32 košev.
Ml. pionirji
Mladost MS	3 3 0	I7i:76 6
Sloga MS	3 2 l	98:74 5
Polet MS	3 l 2	106:85 4
Tijina ML pionirke	3 0 3	78:218 3
Sloga MS	3 3 0	171:33 6
Mladost MS	3 2 L	47:62 5
Polet MS	3 I 2	71:103 4
Prosenjakovci	3 0 3	20:111 3
STRELSTVO
NAJBOLJŠA ROJKOVA
Občinska strelska zveza Gornja Radgona je pripravila v počastitev 'dneva žena na strelišču v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za ženske. Udeležilo se ga je 12 strelk iz soboške in ormoške občine. 'V ekipni konkurenci je zmagala prvo ekipa Murske Sobote s 1420 krogi pred Ormožem 1325 in drugo ekipo Murske Sobote 1051 krogov. Med posameznicami je bila najboljša Valentina Rojko, ki je s 360 krogi osvojila prvo mesto pred Milico Šinko 358, Cvetko Rengeo 356, Alenko Belšak 354, vse Murska Sobota, in Vesno Mele iz Ormoža 352 krogov.
— NOGOMET
ŽELEZNIČAR—MURA 0:2
Po končanih skupnih pripravah v Medulinu so nogometaši Mure iz Murske Sobote v nedeljo v Mariboru odigrali prijateljsko tekmo z Železničarjem. Na poledenelem in deloma blatnem igrišču so bili uspešnejši Sobočani, ki so minuta pred odmorom prišli v vodstvo. Strelec je bil Škaper. Sobočani so bili tudi v nadaljevanju boljši nasprotnik in dosegli še en zadetek. Strelec je bil Cener. Pred maloštevilnimi gledalci je sodil Jamšek iz Maribora.
ŠPORTNI OBRAZI
RADE BACIC -ROKOBOREC POMURJA
Štirinajstletni Rade Bačič, učenec sedmega razreda osnovne šole v Puconcih, doma iz Poznano-vec, sodi med zelo nadarjene rokoborce RK Pomurje iz Murske Sobote. S prihodom na centralno osnovno šolo v Puconce ga je navdušil za rokoborbo Blaže Da-vidovski, vadbe se je zavzeto lotil in uspehi niso izostali. V zelo kratkem času je dosegel izvrstne rezultate in kot član republiške reprezentahce se je prebil v vrh jugoslovanske rokoborbe. Že leta 1984 je postal pionirski prvak Jugoslavije, ta naslov pa je ubranil tudi lansko leto. Med drugimi njegovimi dosežki moramo posebej omeniti prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Minsku v Sovjetski zvezi lansko leto, drugo mesto na mednarodnem tekmovanju Avstrije na Dunaju, tretji mesti na mednarodnih tekmovanjih v Kčszegu na Madžarskem in v Morbischu v. Avstriji.
Rade Bačič, ki je odličen učenec in ima dobre možnosti za vadbo, se nadeja, da bo dosegel
*4?
še boljše rezultate. Želi si predvsem, da bi postal član državne kadetske reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Turčiji. Sicer pa se zaveda, da je potrebno še veliko trdega dela za izpolnitev želja, saj brez tega ni vrhunskih rezultatov. Zadovoljen je tudi, da ima veliko razumevanja tako šola kot starši
B. D.
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 17
dopisniki
GRESOVČAK -SMUČARSKO SREDIŠČE KS ŽELEZNE DVERI
Obilica snega je omogočila, da so v Gresovčaku pripravili prizadevni organizatorji vrsto smučarskih tekmovanj (smuk, slalom in veleslalom). Zelo uspelo je tekmovanje v veleslalomu 23. februarja. Zmagovalci tega dne so bili Goran Seršen (pionirji), Roman Vogrinec (mladinci), Ludvik Vogrinec (člani) in Branko Kavčič (veterani). Skupaj je nastopilo čez 50 tekmovalcev. Popoldne pa se je množiča gledalcev zabavala ob gledanju iger na snegu. V Gresovčaku pravijo, da bodo nadaljevali z organizacijo takih tekmovanj dokler bo dovolj snega.
Miroslav Novak
Del tekmovalcev po razglasitvi najboljših v veleslalomu
—ZBIGOVCI—LASTOMERCI------------------------------
Občni zbor v znamenju 35-letnice
Gasilsko društvo Zbigovci—Lastomerci je imelo sredi februarja občni zbor, ki je potekal v znamenju praznovanja 35-letnice obstoja društva. Ker društvo praznuje letos že omenjeni jubilej, je med drugim tekla beseda o aktivnostih za praznovanje jubileja. Kot je povedal predsednik društva Franc Turki, ki je tudi ustanovni član društva, bi naj bila osrednja slovesnost meseca avgusta. Takrat bodo razvili pionirski prapor in priredili tekmovanja v gasilskih veščinah. Na občnem zboru so povedali, da se je društvo vseskozi dobro razvijalo s pomočjo krajanov, zlasti prizadevnih gasilcev. Tako so zgradili prostoren dom, v katerem je velika kulturna dvorana. V njej vsako leto prirejajo kulturne prireditve, vrstijo pa se tudi vse redkejša gostovanja amaterskih gledaliških skupin.
V zadnjem času so kupili tudi veliko opreme in gasilski avtomobil. Poleg tega pa posvečajo veliko skrbi tudi vzgoji in usposabljanju kadrov id pionirskih od članskih vrst.
Ludvik Kramberger
----BOGOJINA-----------------------------
SPODBUDEN ZAČETEK
Že dalj časa je bila želja vnetih smučarjev pomeriti se v smučarskih veščinah. Takšne in podobne prireditve je treba organizirati prav sedaj v zimskem času, ko je dovolj snega. Priprava tekmovalne proge je zahtevala precej truda, vendar nam je to enkrat le uspelo, pravijo smučarji, ki so se sredi februarja zbrali na »Gje-rekovon brejgi«. Pomerili so se v smuku in skokih. V smuku je bil najboljši Jože-Maučec, v skokih pa Marjan Dravec. Prireditev si je ogledalo tudi precej ljubiteljev smučanja, kajti tovrstnih prireditev ni bilo že vrsto let.
Ob zaključni oceni prireditve, ki jo je organiziralo gasilsko društvo, so sklenili, da bodo s takšnimi in podobnimi prireditvami še nadaljevali.
Drago Ivanič
' MELE
NE ZAMERITE, MALO POZNO VAM SPOROČAM
V soboto, 15. februarja^ smo ua Meleh pripravili proslavo v počastitev Prešernovega dne. Rdeča nit, ki je povezovala prireditev, so bile obletnice naših književnikov: 400-letnica smrti Primoža Trubarja, tudi obletnici rojstva Simona Jenka in Antona Aškerca nas družita v slovanskem literarnem svetu z lepoto misli in besede. Njih in njihova dela smo predstavili v literarnem kvizu. V kvizu so sodelovali mladinci in pionirji iz Melov. Vsi so odiično odgovarjali. Priznanja bodo prejeli na proslavi dneva žena. Kot gostje so na proslavi Prešernovega dne sodelovali pevci zadružnega moškega pevskega zbora iz Gornje Radgone pod vodstvom Karla Korošca,
Tudi ob pustu je bilo na Meleh veselo. Ker niso mogli vleči »ploha«, so »gonili riiso«. Okoli nje so se podile maškare z muzikantom.
M. Šaruga
Odmev na članke o »Radgonski predvolilni aferi«
Že dalj časa zasledujem v tisku članke, ki so dali misliti meni, »navadni« občanki radgonske občine, da se trese zakulisje predvolilnega obdobja. Nisem si mogla zamisliti, da bo vsa, dokaj zapletena kampanja, postala senzacionalna novica, ki bo zasedla v tej- ali oni vsebinski jedrnatosti prve strani teh ali onih časopisov. Moj namen nikakor ni, da poskušam v svoji bazni nevednosti začeti polemiko o pravilnosti oz. nepravilnosti v tisku napisanih izjav novinarja V. P., ki je, vsaj tako domnevam po njegovem odločnem in poskušanem jasnem izražanju, temeljito poučen, ne samo o imenovanem možnem kandidatu, temveč o dogajanjih v preteklosti, sedanjosti in morda prihodnosti kadrovske politike v občini Gor. Radgona. Nikakor pa ne morem ravnodušno mimo odmevov po branju navedenih vsebin, da ne bi opozorila pišočih, oz. odgovornih o težko popravljivi škodi, ki so jo naredili, ko so
dovolili, da je vsa kadrovska politika v občini ocenjena negativno prav v času, ko nas loči od volitev le še nekaj dni.
Ali je kdo od odgovornih — vpleten v zadevo ali ne — pomislil, da danes ne pomeni izvolitev na najodgovornejše funkcije v KS, občini itd. samo karierizma, temveč truda polno delo za premagovanje težav, ki jih v sedanjem času nikjer ni malo?
Če bi vsi, ki so vpleteni neposredno ali posredno v »golaž« (kot to imenuje novinar) mislili na obseg dela bodočih funkcionarjev, se morda ne bi šli »lova na čarovnice« preko tiska, temveč pravočasno, temeljito in nepristransko pretehtali primernost oz. neprimernost svojih vrst, pa ne bi bilo potrebno prati umazanega perila pred širno slovensko javnostjo! Nas,1 radgonskih volilcev, tako ne bi pustili s priokusom dvoma o pravilnosti odločitev.
MIJA SMODIŠ
NI V CAST TRGOVINI
V petek, 14. februarja 1986, sem obiskal galanterijsko trgovino Tobaka v Lendavi, Partizanska 35, zaradi vplačila loto listka in nakupa dnevnega tiska. V trgovini je bila stranka, ki ji je prodajalec kuhal kavo. Postavil sem se na mesto, kjer se vplačuje loto in čakal. Med tem so prihajale
da vplačam loto, kajti avto sem pustil pred trgovino, v Partizanski ulici, ki je bila zaradi narinje-nega snega ozka. Namesto da bi prišel, mi je odgovoril, naj grem ven, če nimam časa čakati, in še nesramno dodal: Ko cel dan kvartate, se vam pa nič ne mudi! Zaradi takega obnašanja sem za-
nove stranke, ki so v glavnem kupovale dnevni tisk in galanterijsko blago. Loto je prišel vplačat mladenič in tako sva čakala v dvoje. Med tem je prodajalec postregel najmanj desetim strankam, a bilo jih je še nekaj nepo-, streženih. Prosil sem, naj pride,
pustil trgovino ne da bi opravil namero.
Menim, da k takemu obnašanju ni potreben komentar, gotovo pa ni v čast trgovini, ki ima napis podjetja Tobak iz Ljubija--ne.
J. C.
V kratkem bodo na mejnem prehodu v Gornji Radgoni odprli drugo brezcarinsko trgovino na mejnih prehodih v Jugoslaviji. Kot nam je povedal vodja Kompasovih poslovalnic v Gornji Radgoni Drago Domajnko, je prodajalna že opremljena s potrebno opremo, zgrajena je tudi nova zapornica, ki postavlja trgovino v obmejno območje. Do otvoritve bodo morali počakati le še na nekatera za to potrebna dovoljenja. V trgovini bodo prodajali le uvožene, a najkakovostnejše izdelke. Na voljo bodo tobačni izdelki, alkoholne pijače, ure, nakit, otroške igrače, fotografski pribor, čokolade in kava. Vse cene bedo označene v zahodnonemških markah, plačilno sredstvo pa bodo vse konvertibilne valute.	L. K.
nart te afera $
da boste lahko gradili jutri! f
ŽE SEDAJ MISLITE NA GRADNJO, LE TAKO VAM BOMO PRAVOČASNO USTREGLI!
 ok.-.a
’13’EMISS iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa
•sodobna izvedba
•	vrhunska kakovost •prihranek energije
•	enostavna montaža
•	posebnost -
izdelava po meri
INFORMACIJE IN PRODAJA: PRODAJALNA LIP BLED MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 1 TEL.: (069) 22-941
STRAN 18
VESTNIK, 13. MARCA 1986
mnenja, stališča . .
Javna razprava o hidroelektrarnah
ali kaj bi morali storiti občinski izvršni sveti?
Ni moj namen, da bi presojal, če je posebna priloga o hidroelektrarnah v lokalnem časopisu potrebna ali ne, verjetno je z vidika informiranja pomurske javnosti potrebna. Toda ob tem se zastavlja vprašanje, če je to tisto, na osnovi česar naj bi potekala javna razprava, kar je podprl medobčinski svet SZDL.
Resnica je ena z dokumenti, s katerimi dosedaj razpolagamo, ki so enostranski in v domeni strokovnih inštitucij ter občinskih izvršnih svetov. Pripravilo jih je oz. dalo izdelati Elektrogospodarstvo Slovenije, vendar širši javnosti to ni dano navpogled. Edini uradni dokument, na osnovi katerega naj bi potekala razprava o gradnji hidroelektrarn na reki Muri, je Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, kjer jim je namenjeno nekaj vrstic.
»V občini se bomo vključili v priprave in gradnjo HE na reki Muri z opredelitvijo ustreznih zemljišč in uskladili celovite interese vseh porabnikov za gradnjo HE Hrastje, Veržej in Mota. Na osnovi že izdelanih študij bomo pred gradnjo HE pripravili prikaze Vplivov na okolje in ugotovili celovitost dolgoročnih vplivov v prostor in širše okolje.« (Katere so te študije in kje so? Op. p.)
»Investitor je dolžan zagotoviti pri gradnji in delovanju elektrarn takšne razmere, ki bodo dopuščale minimalni vpliv negativnih pojavov na okolje, sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje ter ob ugotovljenih večjih negativnih vplivih na okolje takoj primemo ukrepati za njihovo odpravo.« (Odpravljati, toda kdaj odpravljati, ko bo že vse uničeno? Op. p.)
»Pri porabi energije si bomo prizadevali za iskanje in uporabo novih alternativnih virov, kot so geotermalna energija, bioplin in odvečna energija iz industrijskih procesov.« (Del. Vestnik, 19. 12. 1985.) (To si bomo samo prizadevali, HE pa z odprtimi rokami sprejemali, žal so težnje v sodobnem svetu obratne, pa tudi njihovi načrti so tako zastavljeni. Op. p.)
Pa pustimo zdaj to. Iz zgoraj navedenega citata jasno izhaja, da regionalne družbenopolitične skupnosti, se pravi občine, niso naredile tistega, kar »pravila igre« našega političnega sistema zahtevajo oz., bolj konkretno, Zakon o urejanju prostora (Ur. L SRS, junij 1984). Ta zakon v 35. členu pravi: »Dolgoročni pldn občine v prostorskih sestavinah podrobneje določi (za območje zunaj ureditvenih območij naselij, kjer je izražen poseben družbeni interes zaradi krajinskih in drugih vrednot človekovega okolja, različnih interesov pri rabi prostora ali predvidevanj o večjih posegih, ki bi bistveno spremenili odnose v prostoru) planske usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pri-dobljenihr vrednot človekovega okolja, za usmeritev razvoja dejavnosti v prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter določi podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora (krajinska zasnova območja),.zlasti pa: možnosti za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja; območja kmetijskih zemljišč in območja gozdov z njihovimi funkcijami; območja za raziskovanje in pridobivanje rudnin in drugo primarno rabo; območja za poselitev in infrastrukturo; vodnogospodarske ureditve in usmeritve za varovanje krajine.
Iz citiranega člena jasno izhaja, da je tisti subjekt, ki razpolaga s prostorom, družbenopolitična skupnost, torej občina, ki tu/ di odloča o namenski rabi prostora pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Torej o rabi prostora ne odloča ne imaginarna inštitucija, bodisi strokovna ali kaka druga, še najmanj pa republika. Zato tudi te niso dolžne zagotavljati pogojev, ki jih zahteva zakon. To mora storiti občina. Iz tega je tudi jasno razvidno, da očitki, ki so leteli na Zavod za ekonomiko in urbanizem m republiko s strani lokalnih političnih delavcev, .češ da sta dolžna pripraviti krajinsko zasnovo, niso upravičeni, ampak so zato v POLNI MERI ODGO-
VORNE OBČINE OZ. NJIHOVI IZVRŠNI SVETI, ki bi delegatom morali pojasniti, zakaj so dale v javno razpravo necelovit dokument, o tem pa bi morala zavzeti svoje stališče tudi »fronta« SZDL. Ne pa, da se zaradi nekih imaginarnih interesov neke monopolne inštitucije spet ne upoštevajo »temeljna pravila igre«, ki smo jih sprejeli pred nekaj več kot dobrim letom dni.
Z nespoštovanjem teh pravil in prelaganjem odgovornosti na nekoga drugega, pa naj se ne BEŽI PRED LASTNO ODGOVORNOSTJO, tako predstavnikov družbenopolitične skupnosti (izvršnih svetov) kot družbenopolitičnih organizacij.
Nekoliko preseneča, da se kljub temu, da so obveznosti občin, ki izhajajo iz zakona, javne, niso resneje lotili tega problema in naročili izdelave ustreznih strokovnih podlag za pripravo dppolnitve srednjeročnega načrta, se pravi krajinske zasnove. Znano je, da je postopek za sprejem tega dopolnila enak kot za sprejem srednjeročnega plana. Ce pa do izdelave krajinske zasnove in sprejema dopolnitve srednjeročnega načrta ne bi prišlo, bi to pomenilo kršitev zakonitosti. S tega vidika ni sprejemljiva, vsaj za Pomurce ne, študija Mura 2000, ki naj bi jo Pomurje sofinansiralo, ker samo spremlja novo nastale razmere ob gradnji, hkrati pa je zakonsko neobvezujoča. Zato tudi ni logično, da za to denarje, za strokovne podlage krajinske zasnove pa ga ni!
Janez Votek
Uredništvu Vestnika in Večera
V Večeru, 8. 2. 1986 in v P. Vestniku, 13. 2. 1986 sta bila objavljena članka z zelo podobno vsebino — neplačevanje računov za ogrevanje in toplo vodo v stanovanjskem kompleksu Lendavska—Sever. Članek v Pomurskem vestniku je napisala tov. Majda Horvat, v časopisu Večer pa sta namesto podpisa Črki (jr), vendar lahko iz oblike in vsebine sklepamo, da ju je napisala ista oseba. Ker oba članka zelo izkrivljeno in enostransko prikazujeta dejansko situacijo v kompleksu Lendavska—Sever, sem kot predsednik hišnega sveta Lendavska 19, začutil dolžnost, da se oglasim in poizkusim prikazati situacijo še v drugačni luči.
Najprej bi se dotaknil podatkov o dolgovih in izgubah, ki so navedeni v obeh člankih. Ob koncu kurilne sezone 1984/85 je bila ustanovljena komisija za analizo cene ogrevanja. To komisijo sestavljajo predstavniki sa-moupr. stanovanjske skupnosti, Sobota TOZD Komunala in stanovalcev. V člankih je naveden podatek, da je bila izguba kotlovnice v sezoni 84/85 2,7 milj, din. Ta podatek pa ni resničen. Po neuradnih podatkih komisije za analizo cene je izguba kotlovnice v sezoni 84/85 1,7 milj, din. Nadalje je navedeno, da je dolg stanovalcev iz prejšnjih sezon 8,7 milj, din (Pom. vestnik), oziroma 9,7 kot piše Večer. Tudi ta dva podatka nista resnična. Dolg stanovalcev neplačnikov iz prejšnjih kurilnih sezon je 7,1 milj, din. Skupni dolg je torej 8,8 milj, din. Točna analiza cene za sezono 84/85 še ni določena, ker še niso znani vsi faktorji, vendar pa se ne more bistveno spremeniti. Ni pa jasno, kako sta tov. Majda Horvat in skrivnostni (jr) dobila podatke, ki jih navajata, čeprav
niso točno znani še niti članom komisije za analizo cene. Zanimiv je tudi podatek, da je vseh dolžnikov kar 255 ali 67 %. To veliko število se pojavlja zato, ker so bili v vseh štirih »kritičnih« blokih sprejeti sklepi, da stanovalci ne plačajo končnih obračunov za kurilno sezono 84/85.
Zanimivo pa bi bilo vedeti, ali sta se tov. Majda Horvat in skrivnostni (jr) kdaj vprašala ZAKAJ stanovalci ne plačujejo?!
Odgovor na to vprašanje bo
ska—Sever. Ta analiza je stala približno 2,5 milj, din.
V tej analizi je bil večji del krivde pripisan izvajalcu gradbenih del SGP Pomurje in njegovim kooperantom. Nato pa se je začelo: Komunala je obtoževala Pomurje, Pomurje je obtoževalo Komunalo, stanovalci pa so vse Samo nemočno opazovali in plačevali astronomske račune.
V dogajanje je nato zopet posegel IS SO, ki je na sestankih 20. 2. in 6. 3. 1985 poizkušal ra-
verjetno vse prej kot preprost. ' zrešiti situacijo in je izvajalcem  - 	.......... raznih del zadal konkretne nalo-
Problemi so se pojavili že ob vselitvi prvega bloka na Lendavski 17 in so se z nadaljnimi vselitvami samo še stopnjevali. Ugotovljenih je bilo precej pomanjkljivosti, o katerih so stanovalci obveščali Sam. stan, skupnost, SGP Pomurje in SOBOTA TOZD Komunala. Zaradi vseh teh problemov se je sestal tudi IS SO M. SOBOTA.
Glavne pomanjkljivosti so: neustrezen kurilni režim, predi-menzioniranost kotlovnice, prenizek obratovalni izkoristek, slabo tesnenje oken,...
Posledica vseh navedenih pomanjkljivosti je bila, da je bilo kljub dokaj visoki ceni ogrevanja precej stanovanj, v katerih je bila temperatura 15° C ali pa celo manj. Na vse te probleme so stanovalci večkrat opozarjali, vendar pa se situacija ni v štirih letih premaknila niti za milimeter. Stanovalci so tudi ves čas zahtevali od Komunale, da proti vsem dolžnikom, ki nočejo poravnati dolgov, vloži tožbo na sodišču.
Situacija se je tako zakomplicirala, da je Sam, stan, skupnost pri podjetju IBT TOZD Projektivni biroji Ljubljana naročila strokovno analizo stanja v stanovanjskem kompleksu Lendav-
ge, ki pa niso bile realizirane. Ker tudi -poseganje IS SO ni obrodilo sadov, je bila konec leta 1985 na sodišču v M. Soboti vložena tožba za odpravo vseh pomanjkljivosti.
Glede vseh v začetku navedenih dolgov pa bi rad povedal še
to, da prej vseh teh dolgov ni bilo, oziroma so bili zelo majhni. Vse izgube in dolgove so stanovalci sproti plačevali. Vsi dolgovi in izgube so bili namreč vedno skriti v ceni MWh. To pa je večina stanovalcev plačevala. Zataknilo pa se je ob koncu kurilne sezone 84/85, ker so stanovalci sklenili, da ne sprejmejo nove cene in da zaradi neizpoljnjenih . obljub ne plačajo končnih obračunov.
' Lahko bi napisal še precej več, vendar pa mislim, da bo tudi to zadostovalo. Vse kar sem napisal lahko tudi argumentiram z raznimi zapisniki.
Tov. Majdi Horvat in skrivnostnemu (jr) pa bi svetoval, da v bodoče pri prikazovanju podobnih problemov preučita obe strani in ne samo ene.
Predsednik HS Boris Petrič
Kdo bo odpravljal napake?
Delavci Elektra Ljutomer so v ulično razsvetljavo v okvari, ali nihče in popravil luči. Pri takš-
vasi' zamenjali staro električno omrežje s trajnimi betonskimi sohami in s kabelskim omrežjem, zamenjali so tudi ulično razsvetljavo. Do tu vse lepo in prav, a pri uličnih svetilkah se je zataknilo.
17. januarja 1986 so končno prižgali ulične svetilke. Bilo je vse v redu, a glej ga zlomka, že naslednje jutro ni več gorela luč na sohi pri hiši št. 64. Na telefonske urgence pri izvajalcu del, Elektru Ljutomer in Murska Sobota, so iz Ljutomera sporočili, naj potrpimo, da bodo prišli in napako odpravili.
23. januarja je pihal zelo močan veter in sporna svetilka je spet gorela, ampak le do naslednjega jutra. Spet smo čakali na dobro voljo delavcev Elektra. Prišli so šele čez en mesec, 14. februarja, nekaj pobrskali, toda spet je svetila samo zvečer, drugo jutro pa nič več.
Spet smo telefonirali v Ljutomer. Tam so odgovorili, naj se obrnemo na Elektro Murska Sobota', češ da so »oni že prevzeli upravljanje. Iz Sobote so telefonirali, naj kličemo Ljutomer. Oseba, ki je telefonirala v obe enoti Elektra, v Ljutomer in Mursko Soboto, se je razhudila in jim rekla, naj nas ne imajo za norca.	....
Potem so iz Sobote sporočili, naj kličemo krajevno skupnost, naj izda nalog za popravilo, oni da so že vse predali.
Vprašujem pristojne pn obeh Elektro službah, zakaj so predali
so hote odlašali s popravilom, češ, naj plača krajevna skupnost. Želimo, da bi bili toliko pošteni in popravili na svoj račun.
Mogoče uvajajo pri Elektru Ljutomer nov način prižiganja na veter!? Do danes ni prišel še
nem delu se lahko vprašamo, zakaj je elektrika skoraj tako draga kot v zahodnem svetu, čeprav je pri nas plača morda desetkrat manjša, da ne govorim o pokojninah.
,	Janez Žunič
ra
scat!
Mercator -
Kmetijstvo industrija
Trgovina n. sub.o. Ljubljana
Strah pred asimilacijo
Romi so zelo usodna življenjska skupnost ljudi določenega okolja, sicer s cilji identičnimi človeštvu sploh.
Zaradi zatiranja so Romi socialna kategorija, katere razkroj, P0Puš£a"Ja občutja in zavesti v škodo človeštva z voljo ni mogoče ohgftiti- £ objektivnih razlogo^ki poglabljajo težave in poslabšujejo razmere, v katerih živijo Romi večinoma nezapo-^Začudili se boste, zakaj sploh to opisujem. Želja Romov v Sloveniji je, da končno dobimo obliko narodnostne zaščite ..., ne kot etnična skupi-, na, ki nima nobene možnosti smiselnega dialoga. Gre tudi za tisti del delavskega razreda, ki °PravljJL žična dela. Prav iz posameznih prime-rov je viden nekorekten odnos do pn padnikov Romov, iz česar sledi njihova asimilacija. Bela Cener, Borejci
MERCATOR-UNIVERZAL, trgovina ha drobno p. o.
LENDAVA, Partizanska 22
Razpisna komisija
RAZPISUJE:
prosta dela in naloge {reelekcije)
1.	Vodje komercialnega sektorja
2.	Vodje gospodarsko-računskega sektorja
3.	Vodjo centralnega skladišča
Poslovodij naslednjih enot:
4.	Centralno skladišče Lendava
5.	Samopostrežba v Odrancih
S. Center v Genterovcih
7.	Samopostrežba Vera Gornja Bistrica
3.	Samopostrežba v Kobilju
S. Moda v Lendavi
10.	Blagovnica, odd. Pohištvo v Lendavi
11.	Blagovnica, odd. Avtotehna v Lendavi
Pogoji:
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1
— da imajo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnejših komercialnih poslih
— da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali zahtevnejših delih in nalogah v komerciali
pod 2
— da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnejših knjigovodskih poslih
— da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri.vodilnih ali zahtevnejših delih in nalogah v knjigovodstvu
pod 3
— da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne smeri, poslovodsko ali delovodsko šolo trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnejših delih injaalogah v trgovini 
pod 1 do 3:
— da imajo ustrezne osebne, politične in moralno-etične vrline — pravilen odnos do samoupravljanja.
— da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti
pod 5 do 12:
— da imajo srednješolsko izobrazbo komercialne smeri, poslovodsko ali delovodsko šolo trgovske smeri ih 2 leti delovnih izkušenj pri delih in nalogah delavca v blagovnem prometu
— da imajo poklicno šolo trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah delavca v blagovnem prometu
— da imajo sposobnost vodenja in organiziranja
Razpisana dela in naloge veljajo za 4 leta, začenši od 1.6.1986.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Mercator-Sloga
Delavski svet MERCATOR-SLOGE, trgovina na drobno,, debelo ter gostinstvo, p. o: Gornja Radgona
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcija)
POSLOVODJE I
N PE POTROŠNJA, Gornja Radgona
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima poslovodsko šolo 'ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
— da ima sposobnost vodenja poslovne enote in — da ima sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidat se imenuje za dobo 4 let, po poteku te dobe je lahko ponovno izbran.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v roku
15 dni po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR-SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska cesta 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
3®
Založniško,grafično,embalažno podjetje
POMURSKI TISK Murska Sobota n.sol.o
Lendavska1
ZGEP Pomurski tisk, tozd Tiskarna, Murska Sobota, Lendavska 1
objavlja
po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjega osnovnega sredstva:
— lepilni stroj za lepljenje vrečk, maksimalni format 8 x 12 cm, izklicna cena 100.000 din.
Javna dražba bo 20. 3. 1986 ob 10. uri na sedežu tozda Tiskarna.
Interesenti morajo položiti 10-odstotno varščino pred začetkom dražbe.
Ogled je možen uro pred začetkom dražbe.
Prometni davek plača kupec.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
KOMiSMA ZA DELOVHA RAZMERJA
OBJAVLJA
za potrebe PE Murska Sobota prosta dela in naloge
m dinarsko poslovanje oddelka blagajne in likvidature PE Murska Sobota
2 izvrševalca — opravljanje dinarskih poslov in dinarske blagajne.
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov: — srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri — 1 leto delovnih izkušenj
— zanesljivost, komunikativnost, natančnost
— da vas veseli delo s strankami.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, zaradi nadomeščanja odsotnih delavk med porodniškim dopustom.
Delo je v izmenah.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
LB Pomurska banka Murska Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 19
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Verižno trčenje v Dolnjem Lakošu
Minuli teden ni bilo veliko prometnih nesreč, bile pa so in med njimi nekaj hudih. Posebej je treba omeniti verižno trčenje v Dolnjem Lakošu.
3.	marca ob 10.55 je voznik kombiniranega vozila Tibor Be-dič iz Petišovec peljal po Kranjčevi ulici v Lendavi. Dohitel je peško Barbaro Feher. Ta je potiskala pred seboj samokolnico in hodila po desni strani. Ko se je Bedič pripeljal do nje, je peška nenadoma zavila na sredo cestišča. Voznik je trčil vanjo in jo hudo telesno poškodoval. Feherje-vo so odpeljali v soboško bolnišnico.
4.	marca ob 1.00 je pešec Jože Matajič iz Gaberja šel po desni strani ceste iz M. Središča proti Lendavi. Ob sebi je potiskal kolo. V naselju D. Lakoš je stopil na sredo cestišča, ko je za njim pripeljal voznik cisterne Franc Hozjan iz M. Polane. Cisterna je
zadela pešca in ta se je hudo telesno poškodoval.
5. marca ob 8.10 se je na magistralni cesti v naselju D. Lakoš zgodila huda prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Ladislav Pucko iz D. Lakoša je zapeljal z dvorišča na prednostno magistralno cesto in tako zaprl pot voznici osebnega avtomobila Tereziji Somi iz Trimli-nov. Somijeva zaradi kratke var-nostne razdalje in poledenele ceste ni mogla zaustaviti in je trčila v tovornjak. Škode na avtomobilu je za 100 tisoč dinarjev. Ko je stala ob avtomobilu, se je pripeljala voznica osebnega avtomobila Zorica Tivadar iz Lendave, zavrta in ustavila avtomobil. Zanj jo je pripeljal voznik avtobusa Emil Novak iz M. Sobote, ki je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v vozilo Tivadarjeve. Ti-vadarjeva je nato trčila v avtomobil Somijeve in ta se je hudo telesno poškodovala. Lažje se je
Družbena lastnina ni moja
Pravkar je v javni obravnavi informacija republiškega sekretariata za pravosodje in javno upravo, ki obravnava kršitve družbene lastnine in ugotavlja druge oblike neodgovornega odnosa do družbenega premoženja in njegovega varstva. Gre za splošno oceno za Slovenijo, v kateri pa se lahko »najde« marsikatera delovna organizacija, obrtna zadruga ... posameznik.
Bodimo kar se da konkretni: družbena lastnina ni ne moja ne tvoja, ampak družbena, torej organizirane skupnosti ljudi. Vsako protipravno prisvajanje družbene lastnine oziroma sredstev je zato nemoralno in kaznivo. Pa ne gre le za prisvajanje (kraje itd.), ampak je še vrsta drugega: še vedno ni povsod uresničeno načelo delitve osebnih dohodkov po delu (dobivaš plačo, ki je morda ne zaslužiš), potem so tu razne neupravičene ugodnosti (delavci dobivajo »svoje« izdel-
ke ceneje kot drugi) in neupravičena uporaba družbenih sredstev (večkrat tudi v obliki izposoje) za lastno dejavnost. Ceste so prodaje osnovnih sredstev (posebno avtomobilov, stružnic, traktorjev), do katerih lahko »pridejo« (poceni seveda) le določeni ljudje. Dogaja se celo, da je neko sredstvo kupljeno samo zato, da bi ga čez čas lahko kdo poceni odkupil. Tudi poslovanje obrtnih zadrug (verjetno ne vseh) ni čisto.
Še bi lahko naštevali! S tem zapisom želimo spodbuditi samoupravne organe v organizacijah združenega dela (na naloge delavske kontrole tokrat ne opozarjamo posebej, saj člani vedo, kaj morajo delati — drugo vprašanje je seveda, če so dovolj pogumni), da se lotijo še vprašanja odnosa do družbene lastnine v svojem kolektivu in naj bodo pri tem neusmiljeni s kršitelji.
Š. SOBOČAN
Zadnjo soboto v februarju sta slavila zlato poroko Avgust in Matilda Rakuša iz Koga, oba rojena leta 1910. V krogu številne družine štirih hčera, treh sinov, 18 vnukov, pravnukov, zetov in snah slavila pozno v noč. Predsednik občinske skupščine Ormož in matičar sta jubilantoma izročila darilo in plaketo ter jima čestitala.	Stane
Adolph
Regnemer
Specializirana trgovina za avtomobilske dele
Deli za motorje — avtomobilski material — prodaja na veliko prodaja na drobno
8020 GRAZ, Lendplatz 1—3
tel.: 9943 316 91 37 56,91 37 58, 91 37 48
telex: 03 1289
8020 GRAZ, Waagner—Biro Strasse 3
tel 9943 316 52 388
POZOR MEHANIKI, PREVOZNIK, KMETIJSKI PRIDELOVALCI
IN TAKSISTI	...........
Ponujamo vam rezervne dele za vsa potniška vozila, tovornjake
in kmetijska vozila:
— čistilci zraka
— bati
— verige glavne in leteče
— ležaji
— ventili
— kroglični ležaji
— tesnila
— disk ploščice
— deli za zavore
— klinasti jermeni
— svečke BOSCH in
CHAMPION
— kemijska lepila
— olje
— tesnila
— deli iz pločevine
— žage in škropilnice STIHL
— čeljusti
- križni zglobi
— sklopke
—. vuor.e črpalke
— rezervni deli in ves drobni pribor
— blažile,.ki orodja
— halogenske žarnice 12 V, 60/55 W, H 4 — halogenske žarnice 12 V, 55 W, H T
V zalogi imamo, tudi rezervne dele za vse vrste vozil MERCEDES.
poškodovala tudi Tivadarjeva. Škode je za 900 tisoč dinarjev.
LIKALNIK ZANETIL POŽAR
Na postaji Milice Lendava so bili 3. marca obveščeni, da je zagorelo v stanovanju Hasana Bukve iz Lendave. Miličniki so ugotovili, da je lastnik stanovanja odšel na obisk v bolnico, doma pa sta ostala otroka S. B. in D. B. Otroka sta poslušala radio in pozabila na vklopljeni likalnik. Zaradi pregretja je nastal požar, ki bi bil lahko še hujši, če ne bi pomagali stanovalci bloka. Zgorela sta zavesa in radijski sprejemnik, škode je za 60 tisoč dinarjev.
VEČ VLOMOV V BELTINCIH
V noči na 8. marec je bilo vlomljeno v poštne prostore;' v Beltincih. Neznanci so odnesli 3000 dinarjev, škode pa naredili za 10 tisoč dinarjev. V isti noči so neznanci vlomili tudi v krajevni urad.
Sledil je vlom v prostore KŽ Pa-
nonke, kjer so neznanci odnesli dve sekiri in povzročili škode za 10 tisoč dinarjev. Delavci milice in kriminalisti so kmalu ugotovili, da sta vlamljala otroka Roma O. D. in H. R. iz Beltinec. Pri obeh so našli ukradene predmete.
TATOVI NE POČIVAJO
Med 3. in 7. marcem je neznani storilec iz treh osebnih avtomobilov, ki so bili na popravilu pri mehaniku v Beltincih, ukradel akumulatorje. Lastnike avtomobilov je oškodoval za 35 tisoč dinarjev. Delavci milice za storilcem poizvedujejo.
Neznani storilec je 6. marca iz zaklenjene garaže Antona Lasba-herja iz Iljaševec ukradel vrtalni stroj in drugo orodje, vredno 70 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Kaže, da postajajo tatovi čedalje bolj predrzni, zato bo prav, da pravočasno zaščitimo svoje imetje, posebno še, ko odhajamo z doma.
ZLATOPOROČENCA — Te dni sta se na matičnem uradu v Črenšov-cih poročila 77-letni Andrej in 72-letna Terezija Kociper iz Odranec. Gre za zlatoporočenca, ki sta vez, sklenjeno pred 50 leti (2. februarja 1936) znova utrdila. Res, čeprav njuno življenje ni bilo labko, nekako sta premagovala težave, večkratno slovo, ko je Andrej (v stari Jugoslaviji) odhajal na delo v tujino, na sezonsko delo v notranjost Slovenije ..., najhuje pa je bilo med zadnjo vojno, ko je bil dalj časa zaprt y Sombate-lyu in Kbrmendu.	Š. S.
-----CreSnjevci-----------------------------------------
NAŠLI 9 KG DENARJA
Ljudje imajo najrazličnejše konjičke ali hobije, kot radi temu pravimo. Na ta način si mnogi lepšajo življenje ali krajšajo dolg čas. Navadno o teh zbirate-Hih vsaj v bližnji soseski vedo kaj. Toda za konjiček Alojza MLINARIČA iz Črešnjevec v občini Gornja Radgona, ki je nedavno umrl, pa se v soseski ni nič vedelo. Ta 76-letni možakar, ki je živel s svojo sestro v zabojniku (kontejnerju), ki jima ga je pred leti kupila Občinska skupnost socialnega skrbstva Gornja Radgona, je imel za konjiček zbiranje kovancev.
Nekaj dni po smrti so namreč sosedje ob sodelovanju socialne službe iz G. Radgone hoteli zaščititi bivalni prostor in pred tem seveda v njem malo počistiti. Sestra je bila namreč tačas v bolnišnici. Toda nadvse so bili presenečeni, ko so v raznih vrečkah in lepo zaščiteno našli veliko kovancev. Največjih je bilo sicer iz sedanjega časa. Med drugim pa ga je bilo tudi nekaj iz polpretekle dobe. Zaradi velike količine denarja niso šteli, pač pa so ga enostavno stehtali. Bilo ga je polnih 9 kg. Sestra je pozneje povedala, da je brat zbiral denar za slabše čase. Na sploh pa je imel pokojnik do denarja lep odnos. Poleg teh kovancev so namreč našli še okrog 60.009 din, v papirnatih kosih. Ti so bili nadvse lepo shranjeni, tako da je bil lahko glede tega pokojnik za zgled.
Seveda pa ta življenjska zgodba zopet dokazuje, da se še danes hrani po domovih vse preveč denarja. Mnogi še zmeraj ne zaupajo banki, kjer dobijo zraven obresti.	F. Klemenčič
BOLNIKI, POZOR!
HERMEUKA - NARAVNO ZDRAVILO še v zalogi
Spet se oglašam v VESTNIKU, kakor vsako jesen, zimo, pomlad in poletje. Že 23. let predelujem zdravilno zelišče hermeliko (sedum-maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, krčne žile- tudi odprte- stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol, vnetje sinusov, ekceme, vrne vam tek — suhi bolniki se zredijo, uravnava preveč ali premalo želodčne kisline na normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, razne podkožne tu-. morje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, v Ljubljani po vsej Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolnici, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ in vedno mi pišite in na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR, MURSKO SOBOTO po 10. APRILU 1986. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravočasno pismeno obvestil. Pri prevzemu zdravil dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA ( in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad, 8. 61113. LJUBLJANA - BEŽIGRAD.
Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu. Moj telefon je (061)-348-170.
SLOVIN-LJUTOMERČAN kmetijstvo in predelava, r. o. 69240 Ljutomer, Kidričeva ulica 2
Odbor za delovna razmerja tozda Prevozništvo razpisuje prosta dela in naloge
— razporejanje vozil v tozdu Prevozništvo
Kandidati za opravljanje teh del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— srednješolska izobrazba prometne ali komercialne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— mora imeti organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi.
Za objavljena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Kanidati za sklenitev del in nalog so dolžni v roku 8 dni po objavi prostih del in nalog vložiti prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na delavski svet tozda Prevozništvo. Prošnjo pa je potrebno poslati na naslov Slovin-Ljutomerčan, kmetijstvo in predelava, r. o. Ljutomer, Kidričeva ul. 2, 69240 Ljutomer.
Izbira bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Delavski svet ABC POMURKE — Mesna industrija, tozd Predelava mesa, Murska Sobota, Lendavska 9, na osnovi določil 75. člena Statuta TOZD
RAZPISUJE
dela in naloge VODJE TOZDA
za dobo 4 let
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali biotehniške smeri,
— da ima 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov:
ABC POMURKA — Mesna industrija
Splošno-kadrovska služba
69000 MURSKA SOBOTA
Bijedičeva 11
Kandidati bodo o izbiri obveščeni 30 dni po opravljenem postopku izbire.	/

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri tozdu Poljedelstvo in govedoreja Rakičan objavlja prosta dela ih naloge za nedoločen čas
— živinorejca na OE Petanjci
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— da ima končano osnovno šolo in da je priučen živinorejec, — da ima najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba delovne skupnosti pri ABC Pomurki —.KG
Rakičan, 69000 Murska Sobota v roku 15 dni od dneva objave oglasa.	,
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje dne 29. marca 1986 ob 9. uri v Mačkovcih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stare osnovne šole v Mačkovcih št. 35 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 5758 m’ za izklicno ceno 7,109.054,— din (z besedo: sedemmilijonovstodevet-• tisočštiriinpedeset din) za vse nepremičnine.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščini znaša 711.000.— din in jo je treba plačati na žirora-čun občine Murska Sobota št. 51900-697-45015 do začetka dražbe.
2.	Plačilo izdražene cene za zgradbo z zemljiščem mora biti izvršeno v 15 dneh od dražbe oz. od sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem predmestne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba št. 24/II.
STRAN 20
VESTNIK, 13. MARCA 1986
Radijski in televizijski spored od 14. do 20. marca
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 14. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v soboto, 15. marca (sobotna reportaža, Iskanje—znanje— ustvarjanje), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.00-Tednik. 10.00 Pesem giba: Francoska avantgarda in Balet XX. stoletja (do 10.25). 15.55 TV mozaik -ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Zakaj, zakaj — otroška oddaja TV Zagreb. 17.45 Merlin, 6. del nemške nadaljevanke. 18.15 Stres: Stres in posameznik, 2. del izobraževalne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Avtomanija, 1. del angleške dokumentarne serije. 21.00 Pod krinko, 9. del ameriške nanizanke. 21.50 TV dnevnik. 22.05 Atentat, francoski film.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Daj mi krila, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 TV dnevnik. 17.45 Daj mi krila, otroška oddaja. 18.15 Vpis v vojaške akademije, posebna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — Simfonični orkester RTV Ljubljana, prenos (O. Messiaen: Des Cayons) (samo za Lj 2). 21.40 Premor. 21.50 Nočni kino: Svetlomodri ženski rokopis, 1. del avstrijskega filma (do 23.30).
8.00 Poročila. 8.05 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, 1. del. 8.20 Zakaj, zakaj oddaja TV Zagreb. 8.35 Lutkomendija, 6. del otroške serije TV Novi Sad. 9.00 Bela vrana. 9.20 Periskop. 10.05 Potovanje skozi osončje: Jasnejša slika Jupitra, 10. del ameriškega niza. 10.35 Slovenski ljudski plesi — Vzhodna Štajerska, 2. oddaja. 11.05 Odpadek-surovina, ponovitev izobraževalne oddaje — 1. del. 11.35 Avtomanija, ponovitev 1. dela angleške dokumentarne serije. 12.25 Tuzla: PJ v nogometu — Slo-boda:Čelik, prenos (do 14.15) v odmoru... 15.05 Poročila. 15.10 Plemeniti Tom, angleško-poljski risani film. 16.35 Vroče poletje, 1. del dokumentarne oddaje iz angleškega niza Boj za obstanek. 17.00 PJ v košarki. 18.30 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.50 Risanka. 19.00 Danes, Še nekaj zase! 19.30 TV dnevnik. 20.15 Pop satirikon: Emil Filipčič. 20.50 TV dnevnik. 21.05 Igrani film.
7.00 — Volitve 86 — posebna oddaja, 10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Volitve 86, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Volitve 86, zatem vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 7.00 do 17,00 (telefon: 21-232).
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 17. marca (šport, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 18. marca (pogovoraživo, Predstavljamo vam .. ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 19. marca (gospodarska tema. Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Jazz, jazz,
jazz ..., 16.30 — Aktualno v četrtek, 20. marca (kultura, IŠČEMO ODGOVORE NA VAŠA VPRAŠANJA), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega naroda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program <
8.25 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25  Kronika reških občin, 17.50 Otroški in mladinski spored, 19.00 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 20.55 Gost urednik — Ivo Pogo-relič, 22.30 Dnevnik, 22.45 V petek ob 22.00.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 12.25 Nogomet : Sloboda—Čelik, 15.45 Sedem tv dni, 16.15 Narodni običaji, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka; 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 pisanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Afera Thomas Crown (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Opatija 86.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.15 Mora, 21.20 To so bili časi, 22.05 Umetnine.
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.15 Poročila, 14.40 Ljuba družina, 16.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na zdaj, gremo, 22.40 Rock festival.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve. 10.30 Mladinski revolucionarni dnevi. 15.05 Začimbe, če-
sen.
15.30 Plesi: Twist.
TV LJUBLJANA
8.40 Danes volimo. 8.50 Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja — 6. del, Risanke. 9.45 Merlin, ponovitev 6. dela nemške nadaljevanke. 10.10 A. Ivanov: Večni klic, 9. del sovjetske nadaljevanke. 11.15 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca. 11.45 Danes volimo. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.45 Nikola Tesla, 3. del nadaljevanke TV Zagreb. 15.50 Danes volimo. 16.00 Mozaik kratkega filma: Sokol Selec, ameriški 'film. 16.20 Zabavnoglasbena oddaja. 17.05 Danes volimo. 17.15 Dallas, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes — Potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 10. del nadaljevanke TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.45 Danes volimo. 21.55 Jaz čebela, dokumentarni film. 22.15 Poročila.
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Pesem giba: Eksperiment. ! 9.45 Naši olimpijci: Vmesni I čas — Bojan Križaj (do ! 10.25). 16.00 TV mozaik -ponovitev dopoldanskih oddaja. 17.25 Poročila. 17.30 Pikapolonica. 17.50 Lutkomendija, 7. del nanizanke TV Novi Sad. 18.15 Videogodba — ponovitev. 18.45 Risanka. 19.00 Danes — Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne — 9. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Omizje. 23.05 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Naš prijatelj Tito, 3. del otroške serije. 8.45 Mi in živali, 1. del otroške serije. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.25 Poročila (do 12.30). 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt — oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 Dinastija — 90. del ameri-. ške nadaljevanke. 22.00 Odprta knjiga (do 22.30).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan. 14.00 Na svoj način, 14.15 Skrivnost črnega zmaja, 15.15 Nedeljsko popoldne, 17.05 Lopov (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled;" 21.40 Potopis, 22.15 Dnevnik, 22.35 Poetični teater, 23.05 Poročila.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hajduški gaj (dama), 21.25 Mali koncert, 21.40 Paralele, 22.10 Dnevnik, 22.30 En avtor, en film, 22.50 Poročila.
9.00 Pred izbiro poklica: Računalništvo. 9.30 Človekovo telo: Bolečina. 9.55 Slikarstvo XX. stoletja: Nepredmetni svet (do 10.25). 16.00 TV mozaik — šolska TV — ponovitev dopoldanskih oddaj LJ. 17.25 Poročila. 17.30 Pedenjžep. 18.00 Jelka, pravljična portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman. 18.10 Govorica telesa: Zakaj. 18.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke, 1. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Gorenjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Večer za-hodnonemške TV (ZDF): G. Simeon: Še rastejo leske (del. n.), TV drama. 21.05 Glasba za kitaro. 21.50 Albrecht Diirer. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Rock pop v Berlinu.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Otroška oddaja. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 15.55 TV dnevnik. 16.15 Otroška oddaja. 16.45 PJ v košarki — prva tekma prvega kola končnice, prenos, (slov, kom.) v odmoru Propagandna oddaja. 18.15 Mostovi — Hidak (samo za LJ 2). 18.45 Rumena laguna, humoristična serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Folk parada. 20.45 Žreba-I
9.00 Simon Jenko: Jepr-ški učitelj, TV drama (čb). 9.55 Portret Angelce Jenčič-Jankove (do 10.30). 15.55 TV mozaik — Ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 M. Druon: Deček z zelenimi prsti — 2. del. yideospot: Mačja veselica, 17.45 Ko se korenin zavemo: Najhujša preizkušnja, 7. del dokumentarne -serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes Zasavski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Bedno življenje, angleški film. 21.40 Spoznano neznano — oddaja o znanosti. 22.20 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 8.55 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 TV dnevnik. 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 18.15 Beograd na filmu, 2. del izobraževalne oddaje. 18.45 Zgodbe iz starih mest — glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda — evropski nogometni pokali (do 22.30).
Opomba: 19.55 Nogomet — UEFA — Waregem hajduk.
9.00 Leteči mlin na veter, vzhodnonemški film (do 10.25). 16.00 TV mozaik -ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Poročila. 17.30 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste, 11. del. 17.45 Potovanje skozi osončje: Pioneer odkriva Saturn, 11. del ameriškega niza. 18.15 Mozaik kratkega filma: Živeti v narodnem parku, francoski film. 18.40 Risanka. 19.00 Danes Dolenjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tednik. 2L05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.10 F. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 2. del angleške nadaljevanke. 22.00 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 »Fazoni i fore«, otroška oddaja. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 »Fazoni i fore«, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Umetniški večer — Shakespeare na TV: Richard II. 22.30 Premor. 22.35 Ženeva: SP v umetnostnem drsanju — moški prosto, vključitev v ' prenos (do 23.00/30).
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.45 Čudežni deček (film), 16.25 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Via Mala, 22.15 Zemlja živi, 23.00 Nočni studio.
DRUGI PROGRAM
20.15 Dva prijazna debeluha (film), 21.55 Dinastija, 22.40 Šport, 23.00 Svoboda informacije (balet).
TV AVSTRIJA
I PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 Brat drevo — mati zemlja.
DRUGI PROGRAM
17.30 Biotehnologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 13.20 Ponovitve, 15.10 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.35 Košarka, 18.15 (Tokovi samoupravljanja, 18.45 Kviz, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Igramo jazz (film), 21.35 Notranjepolitična oddaja, 23.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 dok, oddaja, 21.15 Dallas, 22.00 SP v drsanju, 23.00 Št. šest.
/© gubganska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
I Prvi program
|	8.30 Tv v šoli, 13.40 Po-
novitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spo-’red, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba in film, 22.30 Dnevnik.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.15 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Poročila, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.00 Inter art projekt, 21.10 Kvizkote-ka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Šolska TV. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes Šest oralov vrtnic, TV film. 16.45 Stari nizozemski poklici: Sirar. 16.05 Spored za 3 dni. 16.10 Strategija zmage, sovj. serija. 17.15 Jezikovne uganke. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Uboj na Orient ekspresu, angleška kriminalka. 22.05 Za mladino: Jezik in obnašanje. 22.45 TV dnevnik,
15.50 Tura na
16.25 Spomin 1848-49. 17.10
drsalkah, na leta Telerama.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V vrtincu (film).
DRUGI PROGRAM
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. oddaja, 21.15 čas v sliki, 21.35 Kulturni žutnal, 21.45 Prelistano, 22.30 Walkabout (film).
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 21.50 Juda (Tv igra).
DRUGI PROGRAM
21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.50 SP v drsanju,
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
hi:
Era
a.
TV KOPER
14.15 Tv-novice. 14.25 Uboga Klara — Tv film 15.10 Film: Jules in Jim. 17.00 Otroške program, risanke. Opera narave — dok. Osamljeni jezdec — Tv film. 18.30 Pacific international Airport — Tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 Tvd-stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 V senci velikega hrasta — Tv nadaljevanka. 21.35 Časovni stroj. 22.20 Tvd vsedanes. 22.30 Film: Policija ne odpušča, igrajo: Gloria Grahame, Scott Brady, režija: Sutton Roley.
18.10 Objektiv, dejstva o svetu socializma. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Pesem za vsakogar. 20.20 Cvetlice, venci; madžarski film. 22.00 Slika: P. Szanto, glasba: J. Vajda. 22.20 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, Tv film. 15.10 Film: Policija ne odpušča. 16.30 Risanke. 17.00 Košarka, jugoslov. prvenstvo. 18.30 Ščepec širnega sveta, dokumentarec. 18.55 Tv novice. 19.00 Otroci sonca, dokumentarec. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Po sledeh prednikov, do-kumetarec. 20.30 Devet sinfonij Ludwiga Van Beethovna, Dunajski filharmonični orkester — dirigira Leonard Bernstein, predstavlja Maximilian Shell. Sinfonia št. 6 — F-duru op. 68 »Pastoralna«. 22.00 Tvd vsedanes. 22.10 Portreti italijanski solistov: Michele Campanella. 23.15 Srh nepredvidenega, Tv film. 23.40 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja.
8.30 Za otroke. 9.50 Bern, zgodovinski portret. 10.40 Glasbeni butik. 13.40 Otok na kopnem, madžarski film.' 15.00 Kaj mislim o TV. 15.20 Nogomet: Madžarska—Brazilija. 17.30 Oglejmo si skupaj. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila..
20.05 Ciklus L.	Basti:
Zgodba moje neumnosti, madžarski film.	21.30
Športna poročila. 21.45 Glasbeno TV gledališče: Lot, TV opera._____________J
15.05 Poročila. 15.15 Otroško smučanje, pokal Media. 16.00 Črna vrtnica, pon. TV film. 17.25 Potoka-zi: Kmečka zadruga Computer. 18.15 Studio Szeged o segedinskem narečju. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Želeli ste, spored po želji delavcev veleblagovnice Skala v Budimpešti ob 10-letnici otvoritve. 21.45 L. N. Tolstoj: Živi mrlič, TV igra. 23.25 TV dnevnik, himna.
9.10 Šolska TV. 9.50 Žrebanje loto. 10.00 Madžarska pusta, pon. 10.45 Mi-randolina, igra, pon. 15.20 Dati in dobiti se splača. 15.35 Šolska TV. 16.25 Poročila. 16.30 Spored za 3 dni. 16.35 Popevkarska TV lestvica. 17.15 Koledar. 18.10 Industrijski svet. 18.30 Športni muzej. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Parmska kartuzija, 3. del. 22.55 Studio ’86. 21.55 SP v umet-nostnem drsanju.
TV MADŽARSKA LTV MADŽARSKA
TV KOPER
TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 15.00 Film: Dogodivščine v moskovskem cirkusu. 16.30 Risanke. 17.30 Tv film: Veliki greben. 18.00 Tv film: Osamljeni jezdec. 18.30 Ščepec širnega sveta, dokumentarec. 19.00 Tv film: Colonel March. 19.30 Sivi dom. Tv nadaljevanka. 20.30 Tv film: Prevara v San Francisco. 21.30 Ta-tort, film. 23.15 Tv film: Srh nepredvidenega. 23.45 Istrske terne, dokumentarec.
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, Tv film. 15.10 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja. 15.45 Festival — Sanremo. 16.30 Risanke, Opera narave, dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov-od-daja v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slov. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled. 2L00 Film: Žandar v New Yorku. 22.00 Tvd vsedanes. 22.10 Film: nadaljevanje. 23.00 Nor( živalski vrt, dokumentarec.’
, TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, Tv film. 15.10 Film : Žan-dar v New Yorku. 16.45 Otroški program: Risanka, Tv film: Narednik Preston. Tv film: Osamljeni jezdec. 18.30 Pacific inter-nation Airport, Tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slov. 19.30 Tvd Stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Marco Polo, Tv nadaljevanka — 1 del. 21.50 Tvd vsedanes. 22.00 Oblast in družba, dokumentarec. 22.50 Košarka, jugoslovansko prvenstvo.
9.00 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Dvanajst je en ducat, TV film. 15.40 Šolska TV. 16.40 Poročila. 16.45 Kviz. 17.20 Za naše zdravje. 17.30 Zemlja in globina, kratki film. 18.00 Ferenc Liszt, pon. 7. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje, dokumentarna serija. 21.20 Umetnina tedna. 21.30 Šestinšestdeset, aktualni razgovor. 22.20 Spomladanski festival. 22.45 TV dnevnik, himna.
9.00 Šolska TV. 10.10 Janos Balazs, portret. 10.35 Filmski program. 15.30 Šolska TV. 16.30 Poročila. 16.35 Delo in praznik, pakistanski film. 17.10 Rezerviran čas. 17.50 TV borza. 18.05 Javljamo s parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Višegrajska ulica, TV variacija zgodovinske reportaže. 21.10 Panorama, zunanja politika. 22.15 SP v umetnostnem drsanju. 23.30 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara,Tv film. 15.10 Film: Go-liat proti velikanom. 16.30 Otroški program: Risanke. Opera narave, dokumentarec. Osamljeni jezdec, Tv film. 18.30 Tv film: Z ljubeznijo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slov. 19.30 Tvd Stičišče. 20.00 Nogomet, Pokal Evrope. '21.45 Tvd vsedanes. 22.00 Nogomet, pokal Evrope.
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, Tv film. 15.10 Film: Kraljica za Cezarja, igra Pascal Petit. 16.45 Otroški program: Risanke. Tv film: Narednik Preston. Tv film: Osamljeni jezdec. 18.30 Tv film: Z ljubeznijo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slov. 19.30 Tvd Stičišče. 19.50 Muzeji in galerije Slovenije. 20.30 Film: Gorgo. 22.15 Tvd vsedanes. 22.25 Eu-rogol. 23.00 Komet Halley, samo enkrat v življenju.
STRAN 21
VESTNIK, 13. MARCA 1986
Tedenski koledar
PE TEK, 14. marec — Matilda SOBOTA, 15. marec — Klemen NEDELJA, 16. marec — Herbert PONEDELJEK, 17. marec - Je-dert
TOREK, 18. marec — Ciril SREDA, 19. marec — Jožef ČETRTEK. 20. marec — Klavdija
prodam
NOV ŽELEZNI VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Silvester Hozjan, Moravci 18, 69243 BUČKOVCI (PRI BUD-JA). IN-18895
TRAKTOR URSUS 360 C prodam. Darko Korošak, Stara Nova vas 28. IN-1895
HIŠO V MARIBORU S KOVINARSKO DELAVNICO IN DOVOLJENJEM ZA GOSTINSKO . OBRT prodam. Ponudbe pod geslom: DVE PANOGI. IN-18891
SENO PRODAM. Kraljevci 35, p. Videm ob Ščavnici. In-18886 SENO V BALAH PRODAM.
Pinter, Nemčavci 34. M-1101 PARCELO ZA VIKEND NA GORIČKEM prodam. Naslov v upravi lista. M-1103
AUDI . 80 in AUDI 60, z rezervnimi deli, prodam. Radovci 85. M^T104
ENOREDNI STROJ ZA SAJENJE KORUZE PANONIJA za kravjo ali konjsko vprego, dobro ohranjen, skoraj nov, prodam. Satahovci 9. M-1105 MALE PUJSKE PRODAM. Ivan Hoheger, Tišina 41. M-1106 CISTERNO GRE IN A, 22001, ' prodam. Markovci 11. M-1108
RADUSKI APARAT TRENTA, komplet z gramofonom, malo rabljen, prodam. Cena 13.000 din. MenčiTjak, Vučja Gomila 120. M-l 109
ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA, z mizo in elektromo-toijem, prodam. Naslov v upravi lista. M-l 111 TOVORNI AVTO MERCEDES 1414, 101, prekucnik, prodam. Telefon: (069) 76 826. M-l 112 SENO IN OTAVO prodam. Frančiška Klobasa, Šratovci 23. M-1079
SENO IN OTAVO prodam. Travnike dam v najem. Lipovci št. 50. M-1080
NOVO STANOVANJSKO HIŠO, 45 arov zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob glavni cesti, prodam. Telefon dopoldne: (069) 74 531 ali popoldne: 74 256. M-1081
FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Emil Košir, hotel DIANA, med 9. in 11. uro. M-1082 DVOREDNI IZRUVAČ KROMPIRJA PRODAM. Lipa 3. M-1084
ŠIMCO 1100, letnik 1974, in otroško posteljo prodam. Murski Sobota, Trstenjakova 59. M-1085
KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Pečarovci 115. M-1086 ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS prodam. Dobrovnik 98. M-1090 FIAT 125 PZ, karamboliran, prodam. Tišina 72. M-l092 POROČNO OBLEKO, uvoženo, št. 38, prodam. Telefon: 70 372. M-1093
VARILNI APARAT, 160-180 MT, nov (za 34.000 din), nov ročni vrtalni stroj (za 30.000 din) in plinsko peč, rabljeno (za 22.000 din), prodam. Rakičan, Panonska 29. M-1095
MOTORNO KOLO MZ, , 150 ccm, prodam. Makari, Selo 58. M-1097
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTERM, 40.000 kalorij, prodam. Kovačevci 16. M-1098
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in priključki, moped s tremi prestavami in avto ŠKODO 110 (po delih), prodam. Krajna 5. M-1100
SVINJO ZA ZAKOL, 160 kg, in kravo prodam. Bokrači 29. M-1152
FIAT 124 SPORT, BAS KITARO DIAMONT in MIKROFON SOLTON prodam. Informacije po telefonu: 83 211 do 15. ure in po 15. uri po telefonu 83 212. IN-18897 .
KOSILNICO GORENJE s frezo in motorno žago PARTNER prodam. FIAT 750, v voznem stanju, zamenjam za gradbeni material ali prikolico za prevoz 'živine. Pečarovci 47 — po 16.
uri. M-l 113
TRAKTORSKI GUMI (11,10 x 28) in RENAULT 4 poceni prodam. Ženavlje 47. M-1114
TRAKTOR FERGUSON IN ZASTAVO 750 prodam. Pal, lipa 60. M-l 115
PONY EKSPRES, v dobrem stanju, prodam. Ogled v nedeljo. Križevci 203 v Prekmurju. M-1116
KRMO (SENO IN OTAVO), prodam. Peskovci 17. M-l 117 GOLF, letnik 1983, prevoženih 37.000 km, prodam. Telefon: (069) 76 812. M-1120
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Krauthaker, Matjaševci 11, p. Kuzma, telefon 78 216.- M-1121	*
KOSO DUBRAVA ZA TRAKTOR FERGUSON 35, dobro .ohranjeno, prodam. Borejci 14. M-l 122
DVE STAREJŠI ŠKODI (tudi . po delih), prodam. Renkovci 70, p. Turnišče. M-l 123
JOGIJA IN SOD, 2001, prodam. Kopitarjeva 7 a, telefon: 23 996. M-l 124
BELO REPO, KROMPIR, SENO, SLAMO IN OTAVO V BALAH PRODAM. Kerman, FILOVCI 160. M-l 127
ČESTITKE IN POZDRAVI
Dragemu sinu oz. bratu JOŽETU ZELKU iz Velike Polane ob 20. pomladi in godu iskreno čestitajo, ob odhodu k vojakom pa želijo dobro počutje v novem okolju in srečno vrnitev v domači kraj — mama, oče, brat Štefan, sestra Milka z možem Slavkom, stara mama in stari oče, Anita in Petra pa mu pošiljata 20 poljubčkov.
RECEIVER HITACHI, model SR 2010, 2 x 20 W (sin) z zvočniki HMACHI 2 x 40/60 W prodam. Vprašati po telefonu: 23 038. M-1153
PUJSKE PRODAM. Emilija Šebjanič, Petrovci 55. M-l 155 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Štefan Skerlak, Domanjševci 66. M-1157 MERCEDES - KAROSERIJA, letnik 1966, registriran do maja, prodam. Moravske Toplice, Na bregu 9. M-l 158
SLAMO PRODAM. Ogled v soboto in nedeljo. Vanča vas 20. M-1159
KRAVO, staro štiri leta, po ugodni ceni prodam. Jože Fer-čak, Renkovci 122. M-l 160 MOPED AVTOMATIK 3 ML prodam. Motvarjevci 48. M-l 162 • DROBILEC ZA KORUZO PRODAM. Nedelica 1. M-l 128 ORIGINALNI NEMŠKI TRAKTOR DEUTZ 6006, prednji pogon, s kabino, prodam. Grad 34. M-l 129
VINO (rizling, burgundec), prodam. Murska Sobota, Kopitarjeva 9, telefon: 21 329. M-l 131 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM ZA 100.000 din. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 18, telefon: 23 408. M-l 132 PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Tropovci št. 6. M-l 133 TRAKTOR ZETOR 25 s koso prodam. Škafar, Lipa 164. M-1134
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 8 ha zemlje, blizu Murske Sobote, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije po 18. uri. Linz, telefon: 9943 732 271 837. M-883 PELARGONIJE ZA OKNA IN BALKONE ŽE PRODAJAMO. Vrtnarstvo Gydrfi, Murska Sobota. M-1033
PLUG OLT, brane-IMT in pred-setvenik prodam. Milah Mesarič, Lipovci 123. M-l 135
SENO (100 kg za 2500 din), SLAMO (100 kg 2000 din) in krompir prodam. Tivadar, Selo 132. M-l 139
RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Gornji Slaveči 124, M-l 140 TV ATLAS s stabilizatorjem, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon: 81 292. M-l 142
SENO poceni prodam. Tešanov-ci 111 a. M-l 144
TELEVIZOR GORENJE 921, čmo-beli, prodam. Franc Kranjec, Nuskova 53. M-l 146 SEMENSKI KROMPIR IGOR IN DEZIRE PRODAM. Noršin-ci 5, p. Martjanci. M-l 147 TRAKTOR STEYR, 28 KS, prodam. Bakovci, Kroška 7. M-l 149 SEMENSKI KROMPIR, prvi letnik, več vrst, in sadilec za koruzo Panonija, 4-vrstni, prodam. Tropovci 51. M-l 150
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krog, Murska 104. M-1054
LINIJO AVTOMATOV ZA IZDELAVO VZMETI, skupaj devet strojev, z vsem priborom, pečjo za termično obdelavo, tehtnico za merjenje sile ter več ročnih priprav, kompletno z materialom in delom prodam. PONUDBE POD ŠIFRO: VSE SKUPAJ. IN-18892
TRAKTOR SAME, 52 KS, s prednjim pogonom, in TRAKTOR DEUZT D 40 prodam. Vlado Babič, Hlapčina 77, 42313 Martin na Muri, JO km oddaljeno od Razkrižja proti Lendavi. IN-18900
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki in varnostnim lokom prodam. Stanjevci 24, p. Petrovci. M-OP1
FORD ESCORT L 1.1 ugodno prodam. Grlava 12, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18899
OPEL KADETT - C PRODAM. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu: 81-701. IN-18870
OBRAČALNIK BCS POCENI PRODAM. Kobilje 80. M-l 174 VEČJO NJIVO V RAKIČANU PRI MURSKI SOBOTI (približno 60 arov) ugodno prodam. Poizvedbe na naslovu: Anica Javornik, Pot na Jošta 3, 64000 Kranj. M-OP
PRALNI STROJ IN PEVSKO OZVOČENJEM PRODAM. Telefon: (069) 70-436. M-l 165 SENO TER PRVO IN DRUGO OTAVO, skupaj 320 kg, prodam. Štefan Fortun, Nedelica 47 (pri Lendavi). Informacije ob sobotah in nedeljah. M-l 167 • SENO IN OTAVO, večjo količino, dobre kakovosti, prodam, Smodiš, G. Petrovci 89. M-l 168 KOMBI 435 prodam. Beznov-ci 46. M-l 169
ŽIVINOREJCI! Belo repo, približno 3 t, in kravo, staro šest let, brejo sedem mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-1170
MERCEDES 200 D prodam. Telefon: 72-526. M-l 171
ŠKODO 100 po ugodni ceni prodam. Alojz Pintarič, Zbigov-ci 76, p. Gornja Radgona. GR-12559
TRAKTOR URSUS C 335 s plugi in jermenico prodam ali zamenjam za večjega z doplačilom. Lizika Lešnik, Črešnjevci 185. GR-12565
VW, letnik 1980, prevoženih 50.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. Informacije po 19. uri: (069) 81-529. M-MM OMARO IN MIZO ZA JEDILNICO PRODAM. Murska Sobota, Žitna 8. M-MM
kupim
POLTOVORNI AVTO TAM 2001 ali IMV 2200, vozen, star do 10 let, kupimo Grad 64. M-1076
KOSILNICO BCS 715, majhno, dobro ohranjeno, kupim. Viljem Sukič, Vidonci 39, p. Grad. M-1083
GLASBENI STOLP ALI CENTER, dobro ohranjen, kupim. Telefon: 73-204 — od 18. do 20. ure. M-1099
SUHE SMREKOVE ALI BUKOVE PLOHE, 8 cm, kupim. Titan, Krog, Murnova 13, telefon: 26-159. M-l 118 RABLJENO ŽENSKO KOLO KUPIM. Telefon: 23-283. M-1125
STREŠNO OPEKO, 1000 kosov, dvojna zareza, kupim. Naslov v upravi lista. M-l 136
sobe
MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA IŠČE SOBO ALI STANOVANJE - NUJNO! Telefon dopoldne: (069) 81-346. IN-18888
OPREMLJENO SOBO S KOPALNICO ALI GARSONJERO V OKOLICI GORNJE RADGONE vzameta v najem fant in dekle. Naslov v upravi lista. M-1163
zaposlitve
NATAKARICO zaposlimo takoj. OD 50.000. Marjan Kous, bife, Dokležovje 62. M-l 107 NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTILNI ZAPOSLIMO TAKOJ. Gostilna Klement, Turnišče. M-1130
BIFE V LJUBLJANI, HOŠI-MINHOYA 13, zaposli prijazno in prikupno dekle za strežbo v gostilni. Informacije: Klander, Prešernova 44, 61230 Domžale. M-OP
razno
SERVIS TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC IN PRŠILNIKOV KŽK KRANJ, TOZDA AGROMEHANIKA IN METALNE RAU MARIBOR. Servisni zastopnik Agromehanike Kranj: Drago Colnarič, servis kmetijske mehanizacije, Lukavci 47, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 81-003 ah 81-652. M-697
PREMOŽEN POSESTNIK Z BAVARSKEGA, star 35 let, išče dobrosrčno žensko za skupno življenje. Odgovori na vsako ponudbo s fotografijo. Pišite na naslov: Postfach, 8860, Nordlingen, Nemčija. M-1008 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končanem šolanju Izobraževalnega centra v Murski Soboti, zidarske smeri, za leto 1972. Štefan Zadravec, Odranci 9, p. Črenšovci. M-1091
OPRAVLJAM STREŠNO-KLE-PARSKA, IZOLACIJSKA IN KLJUČAVNIČARSKA DEL,! PO UGODNIH CENAH. Alojz Ferčak, Renkovci 70, p. Turnišče, ali telefon: 70-396. M-l 123 ODPRL SEM AVTOKLEPAR-SKO DELAVNICO V STRU-KOVCIH 50. Nabavljamo vse karoserijske rezervne dele za avtomobile ZASTAVA. V zalogi imamo dele za ZASTAVO 101 GTL. Drago Šiftar, Strukov-ci 50. M-l 126
GOSTILNO V TURISTIČNEM KRAJU V BANOVCIH DAM V NAJEM. Gostilna Klement Turnišče. M-1130 60-LETNI .UPOKOJENI VDOVEC GRE V SKUPNO GOSPODINJSTVO K OSAMLJENI VDOVI ALI LOČENKI. ŠIFRA: »SPORAZUM«. M-l 141
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in sorodnik
Franc Sever
iz Poznanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in Cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, godbenikom, predstavniku KS Mačkovci za poslovilne besede, sodelavcem ŽVZ M. Sobota, skladišča pijač in kolektivu Zvezda M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
•	Poznanovci, 28. februarja 1986
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
OPRAVLJAM VSA KERAMI-ČARSKA DELA. SPREJEMAMO NAROČILA. Keramičar-stvo Štefan Klar, Ivanci 66, p. Bogojina. M-1145 PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Antonu Gombocu iz Gerlinec, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega
Jožefa Bernada
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno izrečeno sožalje, darovano cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se duhovnikom in pevcem za pogrebni obred.
Centiba, 24. 2. 1986
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
14. marca 1986 mineva eno leto, odkar smo se na negovskem pokopališču poslovili od dragega
Jožeta Sobočana
iz Spodnjih Ivanjec 7
Mnogo prekratka so bila leta, ki sva jih preživela skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da te ni več, toda spomin nate bo živel do konca mojih dni.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
S cvetjem vama groba krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
11. januarja je minilo žalostnih pet let, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, tata in opapa
Geza Horvat
iz M. Sobote
in 22, marca bo minilo 5 let, ko nas je zapustil ljubi sin, brat in stric
Štefan Horvat
iz M. Sobote.
Nikoli vaju ne bomo pozabili.
ŽALUJOČI: VAJINI NAJBLIŽJI
tožbe. Franc Bohnec, Gerlin-ci 35. M-l 156
MODRO RUTO z rdečimi ornamenti pogrešam, tovarišico, ki jo je 6. marca med 11. in 12. uro zamenjala v mestnem frizerskem salonu prosim, da jo za /tagrado vrne v frizerskem salonu. Ruto sem kupila v Moskvi in mi je drag spomin. M-l 166.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopami k, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gčnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska. Sobota	51900—603 30005. Devizni račun priJugobanki ’ Ljubljana
50100 —620 — 00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, nas je nenadoma zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica
Marija Hujs
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znan-cem-za darovane vence in izrečeno sožalje.
Hvala sodelavcem in kolektivu IMP Blisk. Posebna hvala sosedi Šariki Ouček in njeni družini . “	za iskreno pomoč. Hvala duhovniku in pevcem.
Žalujoči: sin Geza z družino, hčerka Joianka z družino in drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 13. MARCA 1986
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, telo odreveni, le duša nemo vpije, zakaj tebe zdaj več ni.
V SPOMIN
11. marca so minila štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in stric
Jože Semler
iz Moščanec
Osamljeni in žalostni se ne moremo sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Težko je življenje brez tebe. Delo in trpljenje bilo tvoje življenje. V tvojem življenju si nam veliko dal, a mi ti nismo stisnili roke v zahvalo, ostali sta nam samo praznina in velika bolečina. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Boleče je spoznanje, da našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica
Franca Jelenovca
iz Bakovec
ni več med nami.
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste pokojnika pospremili k poslednjemu počitku, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna*hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, kolektivoma OŠ Elakovci in ABC Pomurke, tozd Predelava, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in predstavnici KS.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Kot sonce se žari neugasno in svet oživlja z visočin, svit tvojih del sijal bo jasno in nam pomlajal tvoj spomin.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
Danes se izteka drugo leto slovesa od najinega najdražjega moža in atija
Ferija Šiftarja
Ne moreva se sprijazniti s kruto usodo, ki je pretrgala nit tvojega življenja in v naš komaj ustvarjeni dom prinesla toliko žalosti in bolečine.
Tvoja plemenitost in dobrosrčnost naju bo spremljala skozi vse življenje.
Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga spominjate s svetlo mislijo, iskrena hvala!
NJEGOVA: NADA IN TOMAŽEK
Tam, kjer si zdaj, ni cvetov, ni poljan, ne glasov, ne sene.. Ni poti nazaj.
V SPOMIN
Marti Škrilec
iz Murske Sobote
Te dni minevata dve leti, odkar je prenehalo biti in je utihnilo tvoje srce. Čeprav te nam je neizprosna usoda vzela za vedno, bo v naših srcih tvoja podoba ostala vedno živa.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem mnogo preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
Anton Kregulj
iz Apač 20
Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje, iskrena hvala!
Prisrčna hvala tudi zdravniškemu osebju pljučnega oddelka ter urolo earn u an e v Rakičanu, dr. Radašinu iz Apač in g. župniku za opravljeni or
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Malka in Tončka ter sinova Jože in Zlatko z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALE
MALE OGLASE
ČESTITKE
NAROČNINO VESTNIKA
LAHKO NAROČITE IN VPLAČATE VSAKO SREDO MED S. IN 12. URO V PROSTORIH SEJMIŠČA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI V GORNJI RADGONI.
Ni hujših bolečin, kot na vaju je boleč spomin.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je tiho, kakor je živel, za vedno zapustil oče, dedek in pradedek
Ludvik Benkovič * upokojenec iz Bogojine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru, govorniku KS Bogojina za poslovilne besede in kolektivu Moravskih Toplic.
Bogojina, 4. marca 1986
10. marca sta minili dve leti, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice
Gizele Benkovič
Tvoj dragi lik ne bo izbrisan iz naših src in z nami boš ostala, dokler živimo mi.
VSI VAJINI
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustila nenadomestljiva žena, mama in stara mama
Irma Lanšček
iz Andrejec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem posebno pa sosedam, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakor koli pomagali, darovali vence in šopke cvetja, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku KS za poslovilne besede.
V imenu vseh, ki žalujejo za njo, se še enkrat vsem prisrčno zahvaljujemo.
Žalujoči: mož Šandor, hčerki Aranka in Marija z družino ter vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
Helene Časar
iz Čepinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, govornici KS za ganljive besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Helena in Marija, sinova Adolf in Albert z družinami, enajst vnukov in pravnukov
V tihi bolečini
bo misel spet k njima hitela; beseda njuna,
kot pesem v nas bo živela.
V SPOMIN
8. januarja je minilo petnajst let, odkar se je poslovila od nas draga hčcrlcn
Marija Maučec
iz Gančan
15. marca minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin
Jože Maučec
iz Gančan
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njunem mnogo preranem grobu,
MAMA IN OČE
Kje si dragi mož, oče in stari oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Nepričakovano, mnogo prezgodaj, nas je po krajši bolezni v 63. letu starosti za vedno zapustil naš predragi mož, ata, stari ata in brat
Štefan Emri
iz Andrejec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter z nami sočustvovali.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka, posebno dr. Hauzerjevi in dr. Horvatu ter sestri Sanji iz kliničnega laboratorija v M. Soboti, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govorniku KS in G D Andrejci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Gizela z možem, vnukinja Sonja, sestra Marija, brat Jože z ženo in drugo sorodstvo
VESTNIK, 13. MARCA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
Omejitve na pomurskih cestah
Močna odjuga v prejšnjih dneh je pustila precejšnje posledice na pomurskih cestah. Te so na mnogih mestih poškodovane, številne luknje na cestiščih pa ogrožajo varnost cestnega prometa. Nič čudnega, da se je sozd Združena cestna podjetja Slovenije odločila za določene omejitve osnih pritiskov oziroma skupnih tež na objektih, kar je v prid varnosti prometa. Te omejitve so v veljavi od 7. marca in je vanje zajetih tudi precej pomurskih cest. Med njimi so odcepi magistralnih cest Počehova— Gornja Radgona, Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava in Gornja Radgona—meja z Avstrijo, kjer je dovoljen 8-tonski osni pritisk. Na magistralni cesti meje SRH— Mursko Središče—Lendava— Dolga vas—meja Madžarska pa znaša omejitev 10 ton.
Znatno več pa je regionalnih cest v Pomurju, kjer morajo vozniki upoštevati predpisane omejitve. 4-tonski osni pritisk je dovoljen na odseku: Petrovci — Adrijanci—Šu-linci—Ženavlje—Boreča— Martinje—Dolič— Kuzma, največ 6 ton skupne teže pa na odsekih: Videm —Radenci— po cesti 10-1, Gederov-ci—Cankova—Sotina—Kuzma — meja Avstrija, odcep Cankova—meja Avstrija, meja Madžarska—Kobilje—Dobrovnik—Renkovci— Beltinci — po cesti 10-1, Križevci — po cesti 353 — Žihlava— Videm—Senarska,	Stročja
I vas—Presika—Vuzmetinci, Razkrižje — Meja SRH — Štri-gova. 8-tonski osni pritisk je j dovoljen na odsekih: Petanj-I ci—Gederovci, Murska So-I bota—Degerovci—Meja Av-I strija,	Bfatonci—Veržej—
I Križevci, Sladki Vrh—Trate—Gornja Radgona, Radenci —Križevci—Ljutomer— Radomerje, meja Madžarska— Hodoš—Šalovci—Mačkovci — Murska	Sobota,
Martjanci—Kamovci— Dobrovnik—Dolga vas — po cesti 12-1 — Lendava—Pince— meja Madžarska, Renkovci— Turnišče—Središče) in stročja vas—Ljutomer. Poleg tega so v veljavi 8-tonske omejitve na mostovih v Kobilju, Šulin-cih, Martjancih in Dobrovniku, na mostu v Renkovcih pa 10 ton. Povsod je potrebna previdna vožnja! M. Jerše
LJUTOMER
Položaj žensk boljši
Svet za vprašanja družbenogospodarskega in političnega položaja ženske, ki deluje pri OK SZDL Ljutomer, je v petek, dan pred mednarodnim dnevom žena, 8. marcem, v prostorih Muri-nega tozda v Ljutomeru pripravil pogovor o položaju žena v naši družbi. Poleg delavk Mure, članic sveta in nekaterih drugih vabljenih, predvsem ljutomerskih neposrednih kmetijskih proizvajalk in vodstva tozda in delovne organizacije Mura, so se pogovora udeležele tudi zdravstvene delavke, ravnateljica vzgojno-var-stvene organizacije in zavoda za zaposlovanje. Paleta vprašanj, ki so jih na razgovoru načele, je bila zelo široka — od otroškega in zdravstvenega varstva, do posebnih problemov, ki tarejo zaposlene v Muri (enolično delo, visoke norme, težave z prevozi, dvoizmensko delo, skrajševanje delovnega časa...) Ugotovitve so bile, da bi se kljub relativno ustrezni organiziranosti omenjenih ustanov dalo še marsikaj urediti ali bolje rešiti, tako da bi zaposlena žena in mati resnično lahko brez skrbi svoj delavnik posvetila stroju, ali kmetiji. V štiridesetih letih se je položaj ženske v naši družbi dodobra spremenil, predvsem na bolje.
Tovrstni razgovori bodo tudi v prihodnje ena od oblik dela sveta, saj se je petkov pokazal kot zelo koristen in dobro organiziran.
D. L.
Naravno zdravilišče Radenska bo poravnalo dolg do zdravstvene skupnosti
Tudi Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona je preteklo leto imela izgubo. O tem so med drugim razpravljali delegati zdravstvene skupnosti, ki so se zbrali na zadnji (29.) seji pred volitvami.
Izguba znaša 1,673.708,80 dinarja, vendar je še sprejemljiva in je ne bo treba poravnati z dodatno prispevno stopnjo. Čeprav so zaključni računi negativni, pa izgube ne bi bilo, vendar so štirim delovnim organizacijam vrnili 10 milijonov dinarjev. Za oprostitev plačila storitev zdravstvene skupnosti je zaprosil tudi tozd Naravno zdravilišče Radenska, vendar pa so si bili delegati enotni, da mora tozd poravnati vse obveznosti do zdravstvene skupnosti, in to, da niso plačali obveznosti zato, ker bi drugače poslovali z izgubo, niso upoštevali kot opravičilo. Delegati pa si niso bili enotni o prošnji delovne organizacije Element tozd Gradbeništvo, ki je zaprosila, da jim zdravstvena skupnost vrne denar, ki so ga dali za plačilo
ZA KREPITEV VEZI
Dokaj razvejani stiki med Pomurjem in Železno županijo se bodo odvijali tudi letos in obe strani dajeta tudi pobude za nove oblike sodelovanja. Tako se krepi spoznanje, da pomeni živeti ob meji prednost, bogastvo, grenke izkušnje pa so dandanes
Delegacija republiške konference SZDL Slovenije na pogovoru v Szom-bathelyu. (Foto: J. G.)
le še del zgodovine, ki se ne sme nikoli več ponoviti. Tako bi lahko na kratko ocenili ponedeljkov obisk delegacije republiške konference Socialistične zveze Slovenije v Železni županiji, ki jo je vodil njen sekretar Geza Bačič.
Najprej je sprejel goste iz Slovenije v Szombathelyu prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Mesza-ros s sodelavci. Večji del pogovora so namenili uresničevanju narodnostne politike na obeh straneh meje in ob tem so dajali tudi pobude za nadaljnje sodelovanje. Imre Meszaros je med dru-
Zdravstvo ustvarja izgubo?!
Vse pomurske občinske zdravstvene skupnosti so tudi lanskoletne račune poslovanja zaključile kar z devetmestno rdečo številko. Skupna izguba- znaša 141,479.502,10 dinarja ali 46,6 odstotka več kot leta 1984. Če navedem izgube posameznih skupnosti:	murskosoboška
86,411.769,00, lendavska 28,085.948,15, ljutomerska 25,308.076,15 in radgonska 1,673.708,80 dinarja.
Osnovni vzrok negativnih številk je v vse večjem razkoraku med pravicami in potrebami iz zdravstvenega varstva in materialnimi zmogljivosti, možnostmi.
Razstava in proslava
Že vrsto let delavna sekcija za družbeno aktivnost žensk v soboški krajevni skupnosti PARK, v kateri aktivno sodeluje blizu 100 tovarišic, je za letošnji dan žena pripravila zanimivo razstavo domačih jedi in stare posode, ki se še najde tudi v mestnih hišah. Obiskovalci so si jo ogledali z velikim zanimanjem. Za ženske so učenci osnovne šole Dane Šumenjak pripravili tudi prisrčen kulturni program, slavnostni govornik pa je bil Boris Beltram. Praznovanje so končali s prijetnim srečanjem ob skromni pogostitvi.
zdravstvenih storitev, ker so preteklo leto končali z izgubo in se bodo priključili drugi delovni organizaciji. Kljub priporočilu izvršnega sveta so se delegati le odločili, da ne morejo vračati sredstev za nekaj, kar je že bilo opravljeno.
Delegati pa so se seznanili tudi z odlivom sredstev v preteklem letu: Čeprav se je le-ta zmanjšal, išče še Vedno preveč ljudi, predvsem žensk, zdravniško pomoč zunaj Pomurja, predvsem v Mariboru, kjer jo dobijo tudi brez ustreznih napotnic. Vendar pa, kot je opozorila zdravnica za ženske, odliva ne bomo zmanjšali, če ne bomo spremenili tudi odnosa zdravstvenih delavcev ginekološke bolnice do bolnic.
Tako kot vsi delegati zdravstvenih skupnosti, so tudi na tej seji sprejeli samoupravni spora
gim izrazil željo, da bi se naša stran bolj zavzeto vključila v priprave na proslavitev 100. obletnice rojstva madžarsko-slovenske-ga književnega ustvarjalca, prevajalca, etnologa in znanstvenega delavca Avgusta Pavla, ki se je rodil na Cankovi, pozneje pa
živel in delal na Madžarskem. Osrednja prireditev bo junija v Monoštru. Prav tako je predlagal, naj bi se skupina učencev z dvojezične osnovne šole Gente-rovci udeležila narodnostnega bralnega tabora v Buku. Beseda je nanesla tudi na skupni film Življenje z dveh strani meje, ki sta ga posneli ljubljanska in madžarska televizija, predvajali pa sta ga v nedeljo popoldne na prvih programih. Film je naletel na velik odmev, in to dokaj ugoden, menili pa so, da bi v prihodnje kazalo prikazati tudi tisto, kar ni zadovoljivo rešeno za pripadnike
Zahteve po zdravstvenem varstvu in zdravstvenih storitvah so in bodo vedno višje, še vedno je preveč neupravičenega plačevanja (domnevno boljših) zdravstvenih storitev izven Pomurja, na drugi strani pa je težek gospodarski položaj pomurskih delovnih organizacij, ki izvira iz strukturne neskladnosti gospodarstva in tržnih zakonitosti, ter ostarela, osiromašena populacija kmetov, ki si je kljub dodatnim zahtevkom v lanskem letu (70 odstotkov več kot leta 1984) plačala le 27 odstotkov vseh stroškov zdravstvenega varstva.
V skupni prihodek so torej
zum o usklajevanju planov in srednjeročni plan zdravstvene skupnosti SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter z dopolnitvami predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona zato srednjeročno obdobje. Menili so, da se k slednjemu doda kot cilj težnja za zmanjševanje odliva in kadrovska bogatitev. Sprejeli so tudi začasni finančni račun za to leto, v katerem je upoštevan nov način pridobivanja solidarnostnih sredstev. Gornjeradgonska zdravstvena skupnost bo prejela 110 milijonov solidarnostnih sredstev, po načelu vzajemnosti pa bo prispevala 25 milijonov dinarjev.
Kot delegati družbenih dejavnosti pa so sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnem kreditiranju med sisi in začasni načrt skupne porabe sisov družbenih dejavnostih za leto 1986.
Majda Horvat
narodnosti — Slovence v Porabju in Madžare v Pomurju. Med drugim bi bil za Porabce velikega pomena mejni prehod, ki bi jih neposredno povezal z matičnim narodom (Gornji Senik— Martinje). Ugotavljali so tudi, da narodnost nima le pravice do obstoja, temveč tudi do razvoja, torej bo potrebno narodnostno mešana območja tudi gospodarsko hitreje razvijati in s tem preprečiti izseljevanje. »Mi smo najbrž prepozno ugotovili, da tisti pripadnik narodnosti, ki se izseli, izgubi svojo narodnostno identiteto,« je v pogovoru dejal vodja oddelka za prosveto in kulturo pri županijskem svetu dr. Istvan Lajos.
V Monoštru pa se je slovenska delegacija srečala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in mestne občinske uprave. Prvi sekretar Madžarske delavske partije mestnega sveta Endre Mate je podal bežen pregled uresničevanja narodnostne politike in medsebojnega sodelovanja. Med pomembnimi premiki ' za porabske Slovence je omenil predvsem uvedbo dvojezičnega poučevanja nekaterih predmetov na osnovnih šolah v Števanov-cih, Monoštru in na Gornjem Seniku. V monoštrski gimnaziji pa žal še niso uspeli uvesti niti fakultativnega pouka slovenščine, ker med učenci ni dovolj zanimanja. (Moralo bi se jih prijaviti vsaj 6.). Med novimi pobudami za nadaljnje sodelovanje v obmejnem prostoru pa je omenil, da bi bilo zelo koristno, če bi prišlo do srečanj športnih in tudi kulturnih skupin iz Monoštra, Murske Sobote in Jennersdorfa (Avstrija).
Jože Graj
najmanj prispevali kmečki zavarovanci (le 65,5 odstotka več kot leta 1984), majhen pa je bil tudi prispevek republiške solidarnosti (le 21,2 odstotka več kot leta 1984), to pa zaradi ugotavljanja pravic do solidarnostnih sredstev glede na uresničeni program. Z letošnjim letom pa bo, kot smo že pisali, uveden nov način pridobivanja solidarnostnih sredstev. Pravico do njih pa bodo imele letos vse občine Pomurja.
Drugi odhodki, razen za zdravstveno varstvo, so bili tudi višji, vendar pa v okviru pričakovanega. Omeniti moramo tudi, da so občinske zdravstvene skupnosti morale poravnati tudi dolg iz leta 1984, ki je znašal 8,495.639 dinarjev.
Vse skupnosti o teh številkah razpravljajo na svojih sejah, pripravljajo pa tudi izboljšane programe. Rdeče številke pa bomo zmanjšali, če bomo zmanjševali razdaljo med pravicami in možnosti. To pa je proces spreminjanja zavesti ljudi in razmer gospodarstva, pa tudi mesta kmetov (kmetijstva) v naši družbi.
Majda Horvat
Poverjeniki opravili pomembno delo
Ob koncu tedna so se na volilni Konferenci v Murski Soboti zbrali člani Združenja vojaških vojnih invalidov, ki so ocenili delo v minulem štiriletnem obdobju. V tem času so obravnavali vrsto zadev o invalidski zakonodaji, socialni varnosti, članstvu, obiskovanju in obdaritvah bolnih in onemoglih, jubilantih in drugih aktualnih vprašanjih. Združenje šteje danes 118 članov, katerih povprečna starost znaša že nad 70 let. Sicer pa ZZVI Murska Sobota zajema več kot dve tretjini velikosti soboške občine in je razdeljeno na 13 poverjeniških območij s 86 vasmi. Na konferenci so ocenili, da je bilo delo poverjenikov, ki prihajajo tudi v najbolj odročne kraje, precej uspešno, pri čemer je pomembno, da svoje zahtevne humanitarne naloge na terenu opravljajo z veseljem. Zaradi pomanjkanja denarja so morali opustiti razne izlete in tovariška srečanja, nekaj sredstev pa jim je zagotovila občinska skupnost socialnega varstva in so jih porabili za nakup skromnih daril ob obiskih svojih članov na domu.
Spodbudno je, da večina članov, kljub starosti in bolehnosti, aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, zlasti na športnem področju, kjer so poželi že vrsto uspehov. Prav za načrtovanje rekreativne dejavnosti pa pričakujejo večjo denarno pomoč. Na volilni konferenci so se kritično opredelili tudi do tega, da nimajo svojih prostorov, pač pa le omare v klubski sobi občinske organizacije Žveze združenj borcev, kjer se hrani arhiv, prapor in pisarniški material. Vsa funkcionalna dejavnost predsednika in tajnika Združenja vojaških vojnih invalidov Murska Sobota pa poteka v njunih stanovanjih. Občutek imajo, da se OO ZZB mačehovsko obnaša do njihove organizacije in članstva.
M. Jerše
BRATONCI
Ob dnevu žena odprli prenovljeno dvorano
V krajevni skupnosti Bratonci so letošnji ženski praznik proslavili s pomembno pridobitvijo — otvoritvijo prenovljene dvorane in novega odra v vaškem domu. Na slovesnosti je o pomenu praznovanja mednarodnega dneva žena govoril sekretar občinske konference SZDL Murska Sobota Jože Stvarnik, v kulturnem programu pa so sodelovali cicibani iz vrtca in učenci osnovne šole 17. oktober iz Beltinc ter domača mladina. O potrebi po obnovi dvorane, ki je bila v zelo slabem stanju, pa je govoril predsednik KK SZDL Bratonci Peter Cigut. Poudaril je, da so preureditev dvorane uvrstili v referendumski program že pred šti
——TEŠANOVCI___________________'
Zanimiva razstava ob dnevu žena
Letošnji dan žena so krajani Tešanovec proslavili na izviren način. Poleg proslave, na kateri je o pomenu praznovanja govoril predsednik KK SZDL Janez Ovsenjak, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole, kvartet Zvonček in pevka Marjana Zelko, so v vaškem domu pripravili zanimivo razstavo, katere pobudnik je bila šola, v organizacijo pa so se vključili nogometni klub ter družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. Sodelovala je celotna vas, prikazali pa so kulinarične prekmurske specialitete, ki so danes redkost na naših mizah, ročna dela in iz-
delke domače obrti, ki so delo pridnih rok domačinov, ter slikarsko razstavo prekmurskega rojaka, ki se je s svojimi deli že uveljavil širom po Sloveniji, Franca Vogrinca. Prva tovrstna razstava, ki je prav gotovo zahtevala veliko truda krajanov Tešanovec, zlasti pa nežnega spola, je med številnimi obiskovalci zbudila veliko zanimanje. Celo več, nad prikazom lastne ustvarjalnosti so bili vsi, ki so si razstavo ogledali, zelo navdušeni. Tako bodo po besedah voditeljice priprav, učiteljice Milene Špilak, podobno razstavo pripravili tudi prihodnje leto ob dnevu žena, k sodelovanju pa bodo povabili tudi ženske iz drugih krajev Slovenije. Feri Maučec ’
rimi leti, vendar so uspeli šele tokrat. Dvorano so podaljšali, zamenjali okna, električno napeljavo, obnovili sejno sobo, postavili nbv oder ter kupili nekaj opreme. V kratkem pa bodo položili še nov pod. Naložba bo stala okrog 1,500.000 dinarjev. Sredstva je v glavnem zagotovila krajevna skupnost Bratonci. Lepo urejena dvorana v vaškem domu, ki jo je odprla predstavnica Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota Greta Škerget, bo gotovo privlačna za razne kulturne skupine, pa tudi za krajane, hkrati pa pomeni tudi boljše možnosti za kulturno življenje, ki v zadnjem času zopet dobiva veljavo. F. Maučec