Posam. štev. Dtn !•—,
V 'igottittki*. j*®3’
I ;
četrtkova In sobotna številka Din 1.50 r-cj
t,TABOR*, izhaja vaak dan,razvca nedelj in praznikov, ob 18. uri %. f=~. datumom naslednjega dne* Stane JU mesečno po pošti D 12*50, za. ino* zemstvo D 20*50, dostavljen na dom S= Din 14*—, na izkaznice Dm l2"50*
S	v	)
S „NAR0DHI UST** (četrtkova stev.'
t „Tabora“) se naroča kot tednde 'in stane mesečno 2 Din, četrt- ==, _ letno 6 Din, polletno 12 Din, Eg k= — ; .== celoletno 22*50 Din --—Ul:
|| Naročnina so plačcj® v naprej« g
ifiiiiti,raiiiHiiiHiHiiiiiiiiiiiuiuuHiHiiii!iira!iminrra
;  :__________________________________________
Leto: IV. (II).
X'r
Licejska knjižnica
'HiUu*' ...............................................................................................................................................
Maribor, četrtek 20. decembra 192
o.
g	a
Posani. štev. Din 1*~, 1
četrtkova in sobotna JSj
številka Din 1*50
PESDOTSTVO ; .Tabora* in .Na-rodnega lista** je v Mariboru, Jin> čičeva ulica A, L nadstropje, — Telefon intcrmbnn itev. t:76, — e=sr Rokopisi se ne vračajo. =»
UPRAVA je v Jurčičevi ul* št* 4,
pritličje desno. — Telefon št. 24.
SHS poštno-ček- račun za wTabor“
11*787, za .Narodni list- 12.U53* |
Ra naročila brez denarj* *© no ozira. Insciatae ccue po dogovoru-
Stev: 287 (51).
Proti nemški ofes%siwl v Ma bora in okoli
m
y pciideljck zvečer so se sestali sa- j zastopniki narodnih ter kulturnih' orga-stopniki vseh tukajšnjih nacVjonalnih iiizacij (Oriuna, Jugoslov. Matica) ter so istrank (JBS, SLS, NSS, SKS, NRS) in izvolili akcijski odbor ' •	•
ZDRUŽENIH SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK TER NARODNIH IN
KULTURNIH ORGANIZACIJ
v svrH« Varstva slovenskih 'narodnih iri-. našim Nemcem politične koncesije, jskii-teresov v Mariboru in mariborski oblasti, cuje akcijski odbor za % Z ozirom ha vesti, da vlada hoče dati! NEDELJO 23. TM. OB 1411. URI DOP.
veliko ljudsko manifestacijo
Ih sicer za slučaj lepega vremena naj bega vremena v NARODNEM DOMU. SLOMŠKOVEM TRGU, za slučaj sla-I Akcijski odbor ostane permanenten’.
Radikalska kupčijska poln naši gospodarski interesi.
Maribor, 19. decembra.
p- Naša javnost je imela ravno te dni zopet povod, zabeležiti novo sramotno dejstvo za našo 'državno politiko. Stranka, ki je trenutno s pomočjo slovanskih klerikalcev in! Radiča na-vladi, nima niti tretjine Vseh poslancev V narodni skupščini, Ker tudi klerikalcem! dane besede pi držala, so ji tudi ti navidezno inapo-_ ved ali boj ih tako si mora radikalna •stranka kupovati večino, katero pri raz-jnih glasovanjih vt narodni skupščini potrebuje, s kocesijami sedaj Nemcem', sedaj Turkom. Ni še minilo deset, dni, kar smo črtali, da je radikalska vlada dala Turkom! V južni Srbiji posebne pravice in bogate podpore, do že je prišla no-Va vest, da si hoče tudi Nemce zopet pri-lvezati g tem, da jim! jo v! nasprotju z narodnimi1 ih državnimi Interesi obljubila dovoljenje za novo nemško tiskarno v •Mariboru, kjer bi radi naši renegati izdajali hujskajoč nemški časopis.
Na tretji strani zopet vidimo, da se ^klerikalci še vedno pogajajo z radikalci !o tem!, pod kakšnimi pogoji bi mogli Vendarle skočiti vt vlado. Vidimo, da klerikalci že mesece igrajo hinavsko vlogo .Velikih tigrov, da so pa ob priliki velikih1 odločitev pravi krotki in enostavno •— izostanejo od glasovanj; Vidimo dalje, da radikalna vlada klerikalcem na ljubo neprestano odlaga izvedbo zakona <t> oblastni ih srezki samoupravi. Ta za-tkon' je že lansko spomlad stopil v veljavo ih tvi smislu prehodnih določb' o zakonu'hi'Kila morala že lansko jesen biti oblastna samouprava uvedena in izvršene volitve v! oblastno skupščino in že tudi v srozke skupščine. Sedaj je zakon V veljavi že več ko poldrugo leto in iše vedno ni izveden’, to pa edino zato, ker klerikalci slepomišijo s svojo avtonomi-So in jim radikalci vedno kot nekakšno kost vržejo koncesijo, da tega zakona ne izvedejo.
Na vseli koncih ifl krajih torej politične kupčije na ogromno moralno in go-gespodarsko škodo našega naroda^ koliko dobrega dela bi bila lahko že opravila tekom' enega leta naša mariborska oblastna skupščina. Koliko dobrega za baše kmetijstvo in obrt! Koliko dobrega to* pogledu na našo prometne razmere, glede izboljšanja cest, gradnje lokalnih železnic,.strokovnega šolstva itd. V večini naših okrajev nadalje gospodarijo ge-frenti, ki. !s»:&da nimai^prAvifič kaj več-
jega izvršiti, dasi bi bilo v nekaterih o-krajih to nujno potrebno in bi nove srez-ke skupščine bile naravnost blagoslov za okraje.
Naša demokratska Stranka že več kot leto dni neprestano dviga svoj glas in) o-pozarja na nu jno potrebo izvedbe oblastnih in srezkih samouprav. Spomnimo tu samo na manifest, ki ga je izdal izvršev. odbor mariborske oblastne organizacije že lani dne 3. maja na prebivalstvo v mariborski pokrajini, Takrat in pozneje je naša stranka neprestano opozarjala, da je treba v narodu vzbuditi voljo do stvarnega dela za napredek našo pokrajine, in da morajo končno kmetje, obrtniki, trgovci in vsi 'drugi istanovi priti do pravice, da sodelujejo in da pridejo do besede v upravi. Klicala je in kliče še vedno na sporazum’ vse one, ki So za pozitivno gospodarsko in socijalno delo. V naS samih jo rešitev .Ne bo nas vedlo k napredku hujskanje stana proti stanu, ne hujskanje Slovenca proti Srbu in narobe, ampak k napredku in boljši bodočnosti nas bo vedla dobra politika za naše posebno pokrajinske interese, Mi, kar nas je v mariobrski oblasti, si moramo ta del naše skupne države znati sami dobro urediti, ga moramo skusiti dvigniti v gospodarskem, kulturnem in socijal-Uem pogledu. To bo pa mogoče le, ko bomo imeli v Mariboru svoj deželni zbor, svojo oblastno skupščino, kjer bodo odposlanci naroda razpravljali o naših nujnih potrebah, o katerih beograjska narodna skupščina vočigled drugim njenim velikim nalogam ne moro na dolgo in široko razpravljati. Tudi je nemogoče pričakovati od poslancev, katerih ogromna večina je iz Srbije, Vojvodine in drugih južnih krajev, da bi poznali naše razmere in se zato zanje s tako vnemo zavzeli, kakor bodo to mogli v naši oblastni skupščini možje, ki bodo sami domačini iu dobri poznavalci naših razmer.
Zato je pa najhujše obsodbe vredno, da so radikalci s svojo kupčijsko politiko izvedbo oblastne samouprave tako dolgo zavlekli in tako onemogočali nujno potrebno sodelovanje ljudstva v u-pravljanju njegovih! zadev, v izboljševanju naših gospodarskih razmer. Zavlačevanje izvedbo cblastjie in srezke samouprave je zločin nad našim ljudstvom’, katerega krivci so v enaki meri gospodje klerikalci in radikalci.
M
Beograd, 19. decembra. (Izv.) Dasi tako radikalci kakor klerikalci skušajo demontirati vesti o pogajanjih glede vladne koalicije, je vendar v vseh političnih krogih dobro znano, da bo so pogajanja med radikalci in klerikalci v resnici vršila in da so še vrše. Ni pa še znano, ali so se pogajanja pričela na osebno inioijativo posameznih' poslancev ali pa po nalogu in s pooblastilom’ klubov. Dr. Korošec se je včeraj odzval
povabilu ministra zunanjih zadev S*. Ninčiča ter ga obiskal v njegovem kabinetu. Ostal jo pri njem v razgovoru nad pol ure. V tem razgovoru sta razpravljala o možnosti klerikalno-radikalne koalicijo in o pogojih, ki jih je stavil klerikalni klub za vstop v vlado. Do definitivnih sklepov ni prišlo, O sestanku je bil obveščen tudi ministraki predsednik Pašie,
Pred proglasltvo grške republike.
'A t e n e, 18. decembra. (Ob 10. uri zvečer). Danes zvečer je kralj zapustil Atene in odpotoval na neki grški ladji v tujino. Izplačali so mu milijon drahem za
potne stroške in’ na račun! civilne ftsfa. Zelo verjetno je, da bo te dni proglašena grška republika,
ni.
i
Rim1, 18. dec. Jugoslovanska vlada je italijansko-bolgarske pogodbe, ki pa j«! izjavila italijanski vladi obžalovanje, da po dosedanjih ugotovitvah izmišljejt , je v »Trgovinskem’ glasniku« izšel načrt
ne bo.
B o-o gr a d, 19. decembra. (Izv.) Do- vzpostave diplomatičnili odnošajevi inl pisni urad ministrstva zunanjih zadevi tozadevnih pogajanj mod Jugoslavije-id sporoča: Poročilo Beograjsko »Politike« sovjetsko Rusijo po odgovarja resnici, o ponudbi sovjetske rusko vlade glede
KRALJEV POVRATEK V BEO-• GRAD.
□□□□□□□□□□□n □ □ nnnnnnnnnnnn Podpirajte obupane slepe in darujte Podpornemu društvu slepili v LjuMjaai, Woifova ulica št. 12.
m o,,
Beograd, 19. decembra, (Izv!.) Danes ob 11. uri dopoldne sta se vrnila kralji in kraljica s spremstvom iz Uidže v Beograd.
ČUDNE ALARMNE VAJE V BEO- .
GRADU.
Beograd, 19. decembra. (Izv.) V nedeljo zvečer na predvečer kraljevega rojstnega dne se je vršila v Oficirskem domu velika oficirska zabava. Med zabavo se jo odstranilo mnogo oficirjev,med njimi tudi poveljnik beograjske garnizije. Po mestu so korakalo vso noč močne vojaške patrulje. Pred stanovanji višjih oficirjev in’ raznih odličnih državnikov so bilo postavljene močno vojaške stražo. To je izzvalo po vsemi Beogradu veliko vznemirjenje in razburjenje zlasti pa .še, ker je tudi upravnik mestne občine bil vso noč v službi. S strani policije se doznava, da je šlo v tem' slučaju za vojaške alarmne vaje.
SESTANEK MALE ANTANTE.
Beograd, 18. decembra. Za sestanek predsednikov držav Male antante v Beogradu so vršijo obširne priprave. Sestanek Se bo vršil v novi zgradbi ministrstva zunanjih del v Kralja Milana ulici. Tudi v ministrstvu zunanjih poslov so vrše velike priprave za ureditev prostorov, v katerih bodo zborovali državniki. Ministrstvo zunanjih del je izdelalo podroben1 program ea sprejem zastopnikov Male antante.
Pogodba o Tangerju podpisana.
Pariz, 18. decembra. Francoski in angleški delegat jo so podpisali mednarodno pogodbo o Tangerju brez pridržka* šp.aaski Bi ad referendum. , *
Angleška liberalna stranka se rfo veže,1
L' o n’ d o n, 18. dec. Lloyd George ij®
Ascjueath sta izjavila na nekem zboroval«' nju: Ker liberalna stranka obvladuje položaj v, parlamentu, nima namena, da bi iskala zvezo z drugimi strankami1 frf tega tudi ini storila.
Nova stranka na Madžarskem.
Budimpešta, 18. decembra. Dahcfl
se jc konstituirala krščansko-nncionnlnal gospodarska stranka. Stranka hoče združiti vse izven današnje vlado stoječa skupine, ki so na narodno-krščnriški pod*' lagi za legitimno državno politiko.
Zvišanje uradniških plač na Francoskem.	i
Pariz, 18. decembra. Na dnevnem redu današnje parlamentarne, seje je zvišanje uradniških doklad, .kakor ga; zahteva uradništvo. Vlada je izjavila, da' je tako visoko povišanje izključeno, privolila pa bi v 50% povišanje družinskih dodatkov in 33% povišanje kra-jevno-razrednih doklad. Finančni odbor se je izjavil za vladni predlog. Ministrski predsednik namerava dati na glasa-' vanje zaupnico.
Amerika so ne pogaja z Rusijo.
W a s h i n g t o n, -8. decembra. Tajnik Hughes je sporočil sovjetski vladi, da) zaenkrat ni razloga, da bi se med obema! vladama začela pogajanja, kakor jih ja predlagal Čičepin.	i
BORZA
C u r i h, 19. decembra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 30.17, Beograd 6.59, London! 259, Praga 16.80, Milan 24.89, Newyork 573.50, Dunaj 0.00805, žig. krone 0.0981.
Zagreb, 19. dec. Pariz 4’G1—4’66, Švica 15.43'—15.58, London 386—389, Dunaj 0,1237—0.1257, Praga 2.58-2.61, Milan 3.83 —3.8,6, Newyorfe 87*8Q~--$8JK)t.
Politične vesti.
^ •" Iz finačniega odbora narodne skupšči-
ge. Finančni odbor je v svoji seji 17, tir£. razpravljal o proračuna ministrstva trgovineinl industrije. Posamezni-poslan-ci so ostro grajali nerazumevanje vlade za trgovsko strokovno šolstvo, brezciljnost vladno trgovinsko poltike, zanemarjanja gospodarskih zadrug in! ustanov, carinsko politiko vlade itd. Proračun: je bil končno sprejet z 17 proti 11 glasovom. — V seji 18. tm. je odbor razpravljal o proračunu ministrstva ver. ^Klerikalni poslanec Kulovec se je pritoževal, da plače katoliških duhovnikov še vedno niso izenačene s plačami duhovnikov ostalih ver. Tudi ta proračun' je bil sprejet z 18 proti 10 glasovom!. Isto-tako je bil v tej seji sprejet proračun ministrstva za pošte in braojav.
* Akcija Protičevili pristašev. Poleg vseh stisk, ki groze dan za dnem radikal-'ni; stranki, so se v zadnjih dneh pojavili wše novi črni oblaki. Protičevi pristaši, ki .jso se po smrti svojega voditelja navi-.dežno popolnoma umirili, so so začeli zopet živahno gibati. Minulo nedeljo so imeli v Beogradu veliko zborovanje, na katerem so sklenili, pričeti novo akcijo 7, namenom, organizirati vse nezadovoljne elemente v sedanji radikalni stranki in staro Protičeve pristaše v noVo stranko ter izvesti organizacijo po vsej državi. Ker so vojvodinski radikalci s seda-
,njim vodstvom; stranke zelo nezadovoljni, je pričakovati, da so bodo tudi ti pridružili Protičevcem. Izbran je bil poseben1 akcijski odbor, ki bo izdajal v. ■Beogradu svoj dnevnik pod naslovom »Radikal«. V doglednem času se skliče veliko zborovanje vseh somišljenikov. — Tako preti stari radikalni stranki resen ^razkol, kateremu bo, kakor izgloda, vsled korupci je, porodičarstva in1 partizanstva podlegla sedanja vladajoča klika.
* Izradrai občni zbor Političnega iri gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je bil sklican te dni, da se
?izravnajo nekatera nesoglasja izza vo-j litcv. Staromu odboru jo bilo soglasno ' izrečeno zaupanje. Predsednikom jo bil ponovno izvoljen poslanec g. dr. Petek iz Velikovca. Sprejele so so ostre resolucije proti, preganjanju1 Slovencev s stra-' ni oblasti in Heimatsdiemsta.
* Grelci kralj, zapustil deželo. V torek ' zvečer sta grški kralj; in kraljica vsled
tozadevnega sklepa Vlado zapustila Grško. Kralj je pred odhodom pozval Veni-zelosa, naj so vrne iri! sestavi vlado.
* Oster nastop češkoslovaške vlade proti ruslchu dijakom. V Pragi živeči ruski dijaki, večinoma bivši Wranglovi častniki, so se že večkrat vmešali v po-
: litične-' zadeve. Tako tudi pri zadnjem
Hittlerjevem pueu) v Neffičiji iti1 o priliki •Conradijevega procesa. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je radi tega odločno nastopilo proti1 takemu vmešavanju ruskih dijakov v politična vprašanja, s čemur ibi1 lahko škodovali odnošaijem! Češkoslovaške proti drugim državam1. Ruski dijaki so radi tega užaljeni. Krog 2000 jih jo sklenilo,, da se izselo iz Češkoslovaško v Ameriko, kjer upajo, da dobe podporo bogatega Forda.
* Šo poljsko-eeškoslovaške meje. Iz Pariza poročajo: Svet Zveze narodov se jo pridružil naziranju češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da predlogi čehoslovaško-poljske razmejitvene komisije ne odgovarjajo oklepom* konference veleposlanikov. Zato je pozval razmejitveno komisijo, naj predloži nove predlogo v smislu najnovejše odločbe 'mednarodnega razsodišča, pri čemur pa naj se ozira na spremembe, dosežene po medsebojnem sporazumu metd prizadetima strankama.
* Priklopitev Liehtensteina k Švici. Med švicarsko zvezno vlado in vladajočim1 knezom1 v Lichtensteitiu se vrše pogajanja radi priklopitve Lichtensteinske k Švici kot 23. kanton'. Švica je v principi! na to pristala, ker obstoji itak že carinska unija in valutna unija med obe-,ma državama. Glavno zapreko pa tvori
knez sam, ki bi rad ostal še nadalje vla-daT Lichtensteinske, čemur pa se proti vi republikanska Švica, ki noče poznati monarhov. Pričakuje pa se, da bo kljub temu prišlo do sporazuma in zažetjene priklopitve.	>■	.
Pravičen sodnik.
Alžirski emir (knez) BaHakas je sli-
žal pripovedovatii o pravičnosti nekega sodnika v pokrajinskem mestu, in je slišal zatrjevati o njem, da ni zlikovca, ki bi se mogel hvaliti, da je tega sodnika prekanil. Da so o tem prepriča, se je emir sam napotil v ono mesto, seveda
1	preoblečen1 v trgovca.
Pri vhodu v mesto se mu približa še-'paveo in’ K a zaprosi za miloščino. Emir
*	mm ponudi dar in so hoče napotiti dalije, a berač ga pograbi za obleko, da ga 'emirvpraša: »Kaj še hočeš, saj si prejel dar?«
—Res je — pravi šepavi berač — dal ’ ni mi dar, a prosim te še za eno milost: Vzemi me na svojega konja in spravi me do mesta, ker bi me v gnječi mogočo pohodili konji in velblodi.
Banakas vzame berača, ga posadi na Svojega konja, pa jaha z njim na trg. •Tu ustavi konja, a prosjak ne zleze z njega.
—	Zakaj se ne spraviš dol? — ga vpraša emir, — saj sva že došla na mesto!
;	— Zakaj ne razjaham konja? — pra-
vi berač. — Saj to je vendar moj konj! Če ne uvidiš tega iz lepa, pa pojdiva pred sodnika!
Množica so je Vse bolj zbirala krog ; njiju in je poslušala njuno pravdo.
—	Da, le pred sodnika pojdita, on valju bode gotovo pomiril in pobotal.
Ni preostalo druga, Banakas in berač eta šla na sodišče, V§e se je tanj vršilo y
□□□□□□□□□□□o □ □ □□momonocn »TABOR« OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH:
V SOBOTO 22. tm. izide običajna številka ria 8. straneh.
V PONDELJEK popoldne izide BOŽIČNA ŠTEVILKA na 12. straneh z bogato vsebino in v večji nakladi. Ker je v sredo praznik in list ne Iflide,.pošljemo pondeljkovo številko tudi vsem naročnikom1 »Narodnega lista«.
O	□
Dnevna kronika.
GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN PRIVATNIKE
opozarjamo, da nabira po nalogu Haše uprave g. Komac Tomo inšerate za božična in novoletna voščila. Inserati se računajo po isredrio nizki ceni. Z ozirom na mali znesek in ker je uprava časopisja z delom preobložena, se prosi, da naročniki plačajo inserate takoj pri naročilu v roke omenjenega akviziterja.
redu in1 miru, a sodnik je pozival prav-darjo po vrsti, da jim meri pravico.
Prodno je prišla vrsta na emira, je poklical sodnik uradnika in kmeta Pravdala sta so za ženo: kmetič je trdil, da je njegova, uradnik-meščan pa, da je njegova. Ko je zaslišal sodnik razloge obojice, jima je rekel: Pustita ženo tu in pridita jutri po odlok.
Za tema dvema sta prišla na vrsto mesar in olj ar.
— Kupil sem olja pri tem-le človeku
—	je začel mesar — in sem ravno segel v denarnico, da mu plačam z zlatnikom, kar me prime nasprotnik za roko z nakano, da mi ukrade novec. Prišla sva torej k tebi, jaz z denarnico, on pa, držeč ■mo za roko.
— Ne, ni tako res! Denar je moj iri on mi ga jo hotel ukrasti — se hipoma vmeša trgovec z oljem. Mesar je prišel kupit olja in me je prosil, da mu izmenjam zlatnik; jaz sem ga vzel in položil na klop. Dal sem mu drobiža, pri tem pa je vzel mesar še zlatnik in je hotel z njim pobegniti. Pa ujel sem ga in ga pritiral pred te, da sojliš.
Sodnik premisli nekoliko, pa reče: — Pusti denar tu, pa se vrnita jutri po sodbo!
Slednjič pride vrsta na Banakasa in berača. Emir izpove vse, kako se je vršilo, potem1 pa začne berač s svojimi lažmi.
— Vse, kar je povedal ta-le človek, je grda laž. Res pa je, da sem' jaz med potom vzel tujca na konja, katerega se je potem y grdi aehvaležnosti polastil.
—	Smrtna Bosa. V Jarenirii se je poiTe-srečil v torek tamošuji učitelj in posestnik Vladimir Skrbinšek. Pred odhodom na lov je prislonil puško na zbirališču k zidu. Ko jo je na to zopet vzel, se jo puška sprožila iri ga je strel zadel naravnost v glavo. Bil je takoj- mrtev. Pokojnik je bil vzoren učitelj in ustanovitelj Sokola v Jarenirii. Pogreb so vrši v četrtek, dne 20. tm. ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Jarendni. Bodi mu ohranjen iblag spomin'.	t
— Novo nemško izzivanje v Ptuju. Ptujski Nemci nameravajo prirediti novo izzivalno prireditev pod firmo nedolžne »SilvesterfeierU V času, ko na Koroškem izganjajo slovenski jezik ne samo iz šol, ampak tudi iz cerkev, kar dokazuje zadnji oklic koroškega »Heimatsdiensta«, smatramo vsako nemško prireditev pod katerokoli firmo z:a nacionalno izzivanje, proti kateremu bomo znali vsak čas nastopiti1. Značilno je, da se ptujski radikalci niso hoteli pridružiti skupnemu protestu ostalih slovenskih strank v Ptuju!
— Za božičnico pri Sv. Duhu na O. v. nam je poslal g. Alojzij Ploj, trgovec v Celju, 50 D. Posnemiajte!
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736
— Vprašanje sekvestriranega premoženja. S sprejetjem' avstr, konvencij je zopet prišlo na površje vprašanje sekve-stroV. Min. za pravosodje je to dni izdal nalog, da so zberejo vsi podatki o sekve-striranem premoženju avstrijskih državljanov ter pripravi vso potrebno, da so ti fsekvesti v smislu 'konvencij ukinejo. Takih posestev je pri nas krog 700. Ob enem se zbirajo podatki o sekvestrira-nih posestvih nemških irt madžarskih državljanov, da se tudi to vprašanje-čim' prej reši.
— Redukcijo učiteljstva na trgovskih šolali v Sloveniji namerava izvršiti ministrstvo za trgovino in' sicer bi se ukinila na šoli v Colju 3, na ostalih' pa po eno učno mesto. Kako se naj to strinja z izjavo g. ministra v, fin', odboru, da po očetovsko skrbi za našo strokovno šolstvo, nam1 ostane uganka.
— Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje iri naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote:	lekarnarja Feller: Elza-obrazna iri kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem iri poštnifio 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem iri poštnino 25 D); Elzarlilijirio-mlečno milo (4 kosi a pakovanjem iti poštnino 40 dinarjev);
Sodnik umolkne, pa pravi:
— Pustita konja tu, pa pridita jutri zopet!
Drugi dani se zbere silno sveta, da ču-je sodnikovo sodbo.
Piva dva prideta pred sodnika uradnik in kmet.
— Vzemi ženo — reče sodnik meščanu, — kmetiču pa naj naložijo petdeset gorkih!
Meščari! je vzel svojo ženo, kmeta so pa položili na klop.
Sodnik pozove mesarja in oljarja.
— Denar je tvoj! — de sodnik napram' mesarju, oljarju pa zapiše petdeset šib.
Seldaj pride red na Banakasa iri! berača.
— Bi-li spoznal svojega konja med dvajsetimi? — vpraša sodnik emira,
— Kaj pa, da bi ga spoznal!
-Ati?	_	T;;H§;
— No, seveda! — odvrne berač.
— Pojdi z menoj! — povabi sodnik emira.
Šla sta v konjušnico in knez je takoj Spoznal svojega konja med dvajsetimi. Potem je pozval sodnik šepavca, ki je konja tudi spoznal.
Vsi se vrnejo na sodišče in sodnik reče BanakaHu:
— Konj je tvoj. Vzemi ga! Pohabljenemu beraču pa milostno odpustim.
Po razsodbah se je napotil sodnik domu, a knez mu je sledil za petami.
— Kaj še hočeš? — ga vpraša sodnik. Li nisi zadovoljen’ s sodbo?
— O ne, zelo sem zadovoljen1. Ali mori me želja izvedeti, kako si vedel, da je
najmočnejša Elza-kolotiska voda 15 D; Elza^voda za usta 12 diriarjev; Elza-lili-jino mleko 10 diriarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eugeri V. Feller, lekarnar, Stubica Dorija, Elzatrg št. 201. Hrvatsko.
—	Jetniški stroški so od pravosodnega ministrstva nanovo odmerjeni in znašajo za preiskovalni zapor in izvršitev kazi ni za 1 kaznjenca iri 1 dam: v sodnih jet-nišnicah 6 Din., za stražo irt upravo 6 Din.; za preskrbo, stražo iti upravo V moški kaznilnici V Mariboru 17 Din'., % ženski kaznilnici y, Begunjah pa 10 Din!, na dati.
— Misterijozni zaboj v Skoplju. Pred par dnevi sta dva vojaka pustila pred trgovino trgovca Riste Magdiča v Skopi -lju .velik zaboj. Ker dolgo časa nista prišla ponj, je trgovec v mnenju, da je zai boj kdo pozabil, prijavil zadevo polioiji. Ta je spravila zaboj na policijski urad in kdo ve, kako dolgo bi bil zaboj čakal na lastnika, da ni začel čez par dni sumljivo smrdeti. Ko so radi tega zaiboj koi misijonelno odprli^ iSo našli v njem dvoje otroških trupel trinajst in osem mesecev)! starih otrok. Oblasta so takoj uvedlo, preiskavo, ki1 pa je potekla doslej brezuspešno.
— Mrtvec v ribiški mreži. Med Voloi
sko in' Kantrido so ribiči našli v svoji mreži poleg rib tudi človeško truplo, ki je moralo že zelo dolgo ležati v vodi. —1 Glava je bila že popolnoma objedena in) je ostala 'samo že lobanja. Obe roki iti ena noga sta manjkali, druga noga pa je bila še dobro ohranjena. Gre za truplo odraslega moškega, kojega identiteta se ni mogla več ugotoviti. Ker v okolici tl zadnjem času ni bilo hikake nesreče, st) sumi, da je voda pripravila truplo od drugod.
— Samomor ruskega begunca v Beo* gradu. V Beogradu je izvršil pred paf dnevi samomor ruski begunec, mehanik Joakin’ Jcrmolajev. Nekaj časa je bil zaposlen' v Novem Sadu, kjer pa je bit’ radi pijančevanja odpuščen'. Jermo l a jertf ima v Rusiji ženo iti otroka. Ker pa od njiju tri dobil že več let nobenega glaeW( je začel obupavati iri se udal pijači. Vi zadnjem] času je bil že nenormalen iti rflj je domišljeval, da ga hoče nekdo ubiti« Imel je že nakaznico za bolnico, pred od-* hodom! pa je med potom še posetil svojega prijatelj®, bivšega ruskega genera«*, la Tkačova, ki stanuje v četrtem nad-stropju. V neopaženem trenutku je odšel' na balkoti ter skočil na ulico. Ostal je iri# mestu mrtev.	i
— Iskal Hezvesto ženo, a našel razbof' nike. Pera Kotpr, dobrovoljec v Djui" djeriovcu, je šel te dni iskat svojo ženOi ki mu je pred' par dnevi pobegnila. Ko je do večera ni1 našel, se je napotil^zopet domov. Pot ga je vodila skozi teman
žena uradnikova, denar mesarjev iri konj moj,?
— Evo, kako sem izvedel resnico! D&4 Vi Seni poklical ženo, pa sem jej velel naliti tinte v tinttiik. Ona je posodico vzela, jo lepo vešče umila, obrisala ijrt lepo nalila črnila. Ona je torej vešča po< slu iti je gotovo uradnikova žena Ko bi pa bila kmetičeva žena, jej ne bi šlo v&0 tako gladko izpod rok.
Resnico o denarju' sem pa tako-le do-gnal: Zlatnik sem dal v kupico z vodo iti sem gledal, če bo nastopila na povr* šini kaka oljnata sraga. Oljar bi bil < svojimi rokami denar gotovo umazal, 0 voda je bila čista. Denar je torej .mesaP jev.
S konjem pa je bila zadeva težja Tu4 di berač ga je izpoznal in moral sem pre* poznati pravico drugače. Pred vsem serrf opazil, da se je konj veselo obrnil in za* rezgetal, ko si vstopil ti v hlev, da pa j0 dvignil kopito, ko se mu je približat berač. To mi je bilo dovolj dokaza, d» je konj tvoja la&t.
Sedaj mu reče Banakas:
— Nisem trgovec, nego emir Banakas* ki je prišel, da se prepriča če je res vs& kar se o tebi govori. Sedaj vidim, da si pameten’ iri razumeti sodnik. Česar si p°" želiš, ti dovolim. Govori!
—	Nagrade mi ni treba, emir! Jaz serf srečen radi časti, ki si mi jo izkazai ^ svojim obiskom.
»TAROK« C»NAKQt®fi LIST«?"    ..................................
'!\I ar it) oVffiTe’20.”'dSmE’ai" 192&
gozd, kjer i° zgrešil pot. Ves utrujen je sedel natiek štor ter Šakal, da pride kdo, ki bi mu pokazal pot iz gozda. Ni še dolgo tako sedel, ko s© kakor iz zemlje izkopani prikažejo pred njimi o.d nog do glavo oboroženi razbojniki. Ko so ga prav neprijazno vprašali, kaj dela in mu edveli ves denar, ki ga je imel pri igCki greSi samo 10 dinarjev — so ga gnali »vezanih oči kake pol ure daleč, nakar so brez sleda izginili. Ko si je čez nkaj časa odvezal oči, je bil na robu gzda blizu ceste. Ves srečen1 in ne-isreS® ie zbežal domov s trdnim skle-pon da nikoli več ne gre iskat svoje ne-zvete žene.
-	Razdelitev avstrijskih arhivov. V snslu gvoječasnega sporazuma bo av-sijska vlada v kratkem izročila Jugo-]dji odpadajoči del avstrijskega arhi-■v So to za nas važni dokumenti, predan iz srednjega veka, nadalje zbirka iisov o dalmatinskem1 namestništvu, okumenti samostanov, ki jih je ukinil ;esar Jožef II. na teritoriju Jugoslavije, dokumenti in spisi; dalmatinske kraji-Ske in ilirske pisarne, dokumenti, ki se tičejo nekdanje vojaške graniee v Vojvodini in drugi, za nas in našo zgodovino važni spisi in dokumenti.
— Pa ski jev ičij n d a ha Dunaju. Kakor ‘proces zoper Paskijevida, jo tvoril na Dunaju v prošlem' tednu senzacijo pro-fces zopet Milico Vukobrankovič, usluž-ibenko knjigarnarja Stiilpnagla. Razprava je trajala teden dni in je zabavala
'Ves Dunaj; Obtožena je bila, da je poskušala otrovati vso Stiilpnaglovo družino. S Stiilpnaglom je imela nedovoljene od-inošajo. Ko pa se je je ta hotel odfcrižati, se je hotela nad njimi maščevati. Njeno 'delo pa je prišlo pravočasno na dan in morala so je pred sodiščem zagovarjati radi umora in poskušenega umora. Zani-fmivo je, da so je v svoji spretni obrambi sklicevala na to, da je potomkinja (srbskega despotskega rodu Brankovičev ter jo pri tem1 navajala znano srbsko pesom o boju na Kosovem; v kateri se (preklinja ves rod Brankovičev, češ, da je *a kletev zadela tudi njo. Bila je namreč že leta 1919 obsojena na 2 leti ječe, toda Pozneje aminestirana. Obsojena je bila Bamo radi težke telesne poškodbe na 3 in pol leta težke joče, V katero se vračuna (preiskovalni zapor 16 mesecev.
•— Richard Strauss v Rusiji. Slavni -Hemški komponist Richard Strauss ja dospel glasom poročil moskovskih listov
V	Moskvo, kjer bo vodil in1 dirigiral svo-ije opere, 'ki se bodo vprizorHe te dni na (moskovski opori. Ljudski komisarijat za prosveto je priredil Straussu svečarn Sprejemi ter mu obljubil visok honorar v zlati valuti.
■— Zagonetna bolezen Kemal-pase. Pr-
. Vi predsednik turške republike je obolel -!na neki' zagonetni bolezni. V Angoro je Ibilo pozvanih več svetovnih specijali-fetov, da bi ustanovili diagnozo, toda vsi teo izjavili, da jim' je ta bolezen popolno-tma neznana in tudi ne vedo za nobeno zdravilo. Sumi se, da je Kemal-paša zastrupljen S kaikim! zloglasnim orijen-talnim strupom1, ki je na zapadu še po-IPolnoma neznan1 in za katerega ne vedo zdravniki tudi nikakoga protistrupa,
— Boj Tolstoju jo proglasila budim-Peštanska policija. Pred par dnevi je bilo v vseh budimpeštanskih knjigarnah zaplenjenih krog 10.000 knjig raznih Tolstojevih del, katere so v Madžarski prepovedane. Vse te knjigo so znosili na policijsko ravnateljstvo, kjer so jih svečano zažgali Madžari se pač še kaj radi spominjajo inkvizicij in’ preganjanj Protestantizma ir( ga skušajo tudi v Praksi izvajati, da ne zgube milosti Ri-taaa.
— Sam se je operiral V Amiensu je Pred par dnevi na tragični način končal Življenja mlad zdravnik. Bil je za svoj Poklic tako navdušen, da je neprestano Študiral, Ker ni imel nikakega druzega 'objekta, na katerem bi bil lahko izvajal Svoje študije, je izvrševal operacije na svojem lastnem' telesu. Pred par dnevi So ga našli na operacijski mizi mrtvega z globoko rano v trebuhu, v kateri je 'tičal njegov lastni operacijski nož. Obstoja sum, da je v svoji veščnosti preveč Zaupal in’ nož pregloboko zasadil. Umrl
' 5 e vsled izkrvavitve,
— Italijanska princesa Chigi umrla. ; Minuli torek je umrla italijanska princesa Marija Chigi dela Kevero-Albani
na posledicah1 avtomobilske nesreče, ki se je pripetila na potu Rim—Castel Fu-gano. O hitel j Chigi spada med najstarejše italijansko aristokratske družine. — Princesa Chigi je bila stara komaj 23 let ter je bila pet let poročena.
— Lenin na Slovaškem? O Leninu se je pisalo žo marsikaj. Kolikokrat je že umrl, kolikokrat je bil že zastrupljen, operiran, napaden in bogzna kaj še vse. Pred par dnevi pa se je razširila o Leninu nova senzacija. Nekateri slovaški listi so prinesli senzacijonelno vest, da biva Lenin žo par dni v kopališču Pi-štainj na Slovaškem. Novinarji in razni poročevalci svetovnih listov so kar drli v Piš tam j, toda zvedeti niso mogli nič sigurnega. Res biva tam nek tuji gost, ki pa živi zelo osamljen. Pri njem sta njegov tajnik, nek Nemec in bolniška strežnica, neka Rusinja. Iz svoje vile prihaja samo enkrat dnevno, a še takrat na malem vozičku, do oči zagrnjen v velik kožuhast plašč. Ne govori z nikomur, ne sprejema nikogar. Poznavalci ruskega diktatorja zatrjujejo z gotovostjo, da je Ljenin, toda resnice ne ve nikdo. Novinarji in poročevalci so v veliki zadregi. Blamirati se nikdo noče in tako bo treba še par dni potrpeti, da se ta senzacija razjasni.
— Požar v največji sladkorni tovarni Evropo. Iz Magdeburga poročajo: V sladkorni tovarni Bangemiiude, ki je največje podjetje te vrste v Evropi, je 18. dec. zjutraj ob pol 3. uri iz doslej še neznanega vzroka izbruhnil požar, ki-so je v kratkem času razširil na vse objekte. Stari del tovarne je že popolnoma uničen. Prebivalstvo in ognjegasei iz vseh bližnjih krajev se trudijo, da ogenj pogase. Škoda je neprecenljiva.
Dcpisi.
Pobrežje. Tu se je ustanovilo novo gasilno društvo, ki naj prevzame funkcije razpuščenega fajerbera. Ne bi treba-lo priti do tega koraka, ko bi se merodajni faktorji zavedali svoje službe in bi so ne dali komandirati le od ene osebe. Pa vedno izbacivanje neljubih oseb iz društva kakor iz občinskega odbora, ter neprestano rovarjenje zoper Zarjo jo pokopalo to društvo. Zarja pa stoji trdno in se razvija od dne do dne, dasi jo morala v svojem dvoletnem obstanku odbiti marsikateri naskok. V tem oziru vsa čast vrlim1 Zarjanom. Kako bo v prihodnje? To vprašamje zanima nas vse. Lahko je lepo in prijetno, lahko tudi narobe, kakor bosto pač hoteli imeti. Gasilno društvo in Zarja lahko delujeta skupno v prid občini, kajti le v slogi jo moč. Mi ne odbijamo nikogar, bodisi te ali one stranke, vsalkdo nam je dobrodošel, kor vemo, da s skupnim delom1 več dosežemo, kakor če smo razcepljeni. Priznavamo tudi občini njene'požarno policijske pravice. Le eno je treba: ne smemo biti Lajboheri.
Muta.. Zadnjo nedeljo smo preživeli pri nas v znamenju izrednih dogodkov. Opoldne je' bila dekoracija četverih u-službencev železarne po g. okr, glav., popoldne ob 3. uri pa je bila otroška prireditev. Sokolski naraščaj iz Vuzenico je igral mladinsko igro »Trije snubci«, podal dve deklamaciji in po dve telovadni točki dečki in deklice. Šolski otroci z Mute pa so zapeli par lepih pesmic, od katerih jo zlasti ugajal glas in izvedba »Slepca«. Gmotni uspeh je gotovo moral biti ob tej lepi udeležbi občinstva tudi zelo lep, kar je tem bolj želeti, ker je W-la prireditev itak v prid božičnici za u-boge otroke.
Iz Ceršaka ob Muri. Mi imamo tu prav čednega župana. No samo, da so na županske posle sploh no razume. Vemo povrh za slučaje, da so se dale uradne izprave vojnim beguncem, ki so jo od-kurili v Nemško Avstrijo. Ako se politična oblast za to zanima, so ji priče o izdanju domovinskih listov takim ljudem na razpolago. Upamo, da se uvede preiskava. Da so pri nas vse obč. tablice nemške, in samo ena slovenska; to je še pri našem županu morda najbolj razumljivo. Pozivamo oblasti, da potrebno u-krenojo in; do prihodnjih volitev postavijo gerenta.
Slovenjgradec, Na rojstni dan Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. jo bila zavržena pri okrajnem glavarstvu v Slovenj-gradcu akcija x Prid božičnicam za rev-
no obmejno šolsko Sečo. Nabralo se je mnogo prispevkov in daril. Na obmejne šolo Vrata, Pernice, Sv. Jernej, Muta, Marenberg, Remšnik, Kapla, Brezno in Sv. Ožbalt jo bilo razposlano blago v vrednosti čez 100.000 K in sicer: usnja za 105 parov čevljev, blaga za 34 dečjih o-blek, za 59 dekliških oblek, za 06 hlač za dečke, za 09 dekliških jopic, 92 srajc, 3 izdelani jopiči za dečke, 32 žepnih robcev, 4 rute za dekliče, 1 telovnik, nogavice, raznovrstne šolske potrebščine, kakor 200 komadov zvezkov, čez 100 komadov peresnic, svinčnikov, peresnikov, ravnil, kamenčkov, radirk, knjig in čez 500 komadov koledarjev »Kraljevič Marko«. Božičnice bodo imele predvsem; patrioti-čon značaj z nagovorom, petjem in1 deklamacijami. Revna obmejna šolska de-ea se bo lalvko veselila letošnje božičnice, veseli in hvaležni pa bodo tudi njih stariši. ‘Osrednji- odbor izreka tem potom1 vsem ljubiteljem mladine in velikodušnim: darovalcem ter vsem krajevnim odborom za nabiranje prispevkov, vsem narodnim društvom, organizacijam, korporacijam in zavodom, ki so sodelovali in prispevali v ta človekoljuben in naroden namen, svojo prsrono in iskreno zahvalo! Ker je upati, da bodo osrednjemu odboru .doposlana še naknadno božična darila za deeo in prispevki, bo končni rezultat objavljen kasneje.
Zgomia Savinska, dolina. Po celi zgorpji Sav. dolini smo že skoro 14 dni brez tobaka, k večjemu še vjaineš v kakšni trafiki kakšne špecijalitete finančnega ministra, t. j. Sava cigarete. Krivde no pripisujemo gosp. podzaloŽmiku v Mozirju nobene, kor smo prepričani, da je njegovo poslovanje v vsakem oziru točno in skrbi ob času pomanjkanja za pravično razdelitev za vse trafikante. — Monopolno upravo v Ljubljani prosimo za nujna pojasnila, kaj jo pravzaprav temu pomanjkanju krivo, kajti luudo-mušneži zopet trde in se širi govorica, da se je v tobačni tovarni baje zopet polomil stroj za navijanje cen tobačnim izdelkom, ter da bo to morda zopet edini vzrok pomanjkanju. Če je to resnično, — ali ne bi tudi v tom slučaju zakon o pobijanju draginje dobro služil?
C€»ijSš€€*
POPAČENI NACIONALIZEM.
Sprejeli smo sledeči dopis, ki jasno osvetljuje, kako se pri nas ustvarjajo a-fere in zlorabljajo v boju proti demokratom:
»Nova Pravda« me jo napadla 13. trn., da zastopam privandrano Nemce proti »preganjanemu slovenskemu delavstvu« in »Jutranjo Novosti« od 14., 15. in 16. decembra so' se ji takoj pridružile v bratski slogi. Z ozirom na izvajanja teh dveh listov naj pojasnim dejanski položaj, da bo javnost v stanu, si napraviti pravilno sodbo.	,
»Strojilna lesna in kemična industrija dd. na Polzeli«, ki je bila prvotno last švicarskega državljana dr. Wildija, je nacionalizirana, več kot polovica delnic jo v slovenskih rokah. Jaz sem že 5 let pravni zastopnik tega podjetja. Letošnjo pomlad sta bila odpuščena iz službe delavca Artnik in Pocajt, prvi, ker je bil v službi nepokoren napram obratovodji in je pozival tudi drugega delavca, da se ne smo ukloniti službenemu naročilu o-bratovodje, drugi, ker so ga našli že petič v službi spečega. Ta odpust so je izvršil seveda v tovarni sami in jaz kot pravni zastopnik nisem imel s to zadevo nobenega posla, niti nisem zan.io vedel. Odpuščena delavca tudi nista nastopila proti tovarni sodnega pota, očividno ker sta so zavedala, da je bila odpustitev u-temeljena. 2. novembra pa je »Nova Pravda« napadla tovarno oziroma šefa dr. Wildija in nastavljenca inž, Lakota in obratovodjo Posta, češ da so odpustili dva narodnozavedna delavca, ker sta se drznila propagirati svojo narodno delavsko organizacijo; imenovala jih je nera-čurje in pritepene tujce, radi katerih naš pošteni delavec ne bo z družino vred gladoval itd. Kot zastopnik tovarne sem vložil radi tega članka, ki vsebuje tudi neresnično trditev, da je uradna preiskava dognala, da sta bila oba drdavca popolnoma neupravičeno odpuščena, imenom žaljcnilfpri deželni sodniji v Ljubljani nredlog, da ge i^i,edci>’azorska Drii-
iskava radi pregrešita zoper varnost časti proti odgovornemu uredniku Antonii Brandnerju in neznanemu piscu. Protil odpuščenima delavcema *pa tovarne sploh nisem zastopal niti nisem bil od njo vprašan kedaj za mnenje. Pač pa sem na prošnjo predsednika celjsko »Orjune«, ki se je zglasil meseca novembra pri menf kot pravnem zastopniku tovarne, interveniral pri g. dr. Wildiju radi zopetnega sprejema delavcev. Pojasnil sem tedaj predsedniku celjske »Orjune«, da zadeva nima narodnega značaja in sem svei toval, da noj so oba delavca osebno o« prostita pri šefu podjetja in zaprosita za zopeten sprejem. Obljubil sem, da bom1 ta korak podprl. Delavca pa nista prišla k dr. \Vildiju, temveč je pisala »Orju-na« tovarni pismo, v katerem zavzema stališče, da se gre za narodno zadevo Id predlaga, da naj vodstvo tovarne pozove oba delavca k zopetnemu ji as topu dela. Čez nekaj dni sem imenom tovarne mo-, ral obvestiti celjsko »Orjuno«, da tej1 zahtevi ne more ugoditi. Pri tej priliki! sem izrazil svoje obžalovanje, da se ni postopalo po mojem nasvetu in sem; po-f novno razložil, da dclavca nista bila od* puščena iz nacionalnih motivov, amipaK! ker sta kršila tovarniški red in disciplin no, ki morata vladati v vsakem podjetju* Saj so malodane vsi delavci te tovarn* domačini slovensko narodnosti.
Javnost naj sedaj sama presodi, alii' sem »pokazal nerazumevanje nacional--■nih dolžnosti v predmetni zadevi«.
Celje, 10. decembra 1923.
0
Dr. Ernest Kaiaa. jj —    ..         - ...................
Koroške vesti.
Libelič© (Sušnikov klane). )
Sm! an buni pavr v gorah, pa iglih t’k rad pugvadam na občinsko avžuvaje,i najbolj pa še na Sušnikov kvane. K’ 110 zastopim vojko, sm bi bio dougo tiho,; nbart pa mrin neke j reči.
Puo, vigred bo že ano leto, kar so set' »naši ti mogočni« zbrali v'Nemčev g ar te c,-so pa naprauli an plan, da bi odnesli^ s pomočjo nas gorskih pavrov ceu Suš-’ niikov kvane, t’k da bi se »ti mogočni«; vhko »einšpanig« na šprancir vozili.
Ne poznam ljudi jaz hribovc, vidu s ml po ano nedelo popovne, k’k so meli no-težno tam pod kvaneam: an guspod k’se mu jo isvsveji prav težko godivo, pa oko je imeu cbezano, an drug pa an šnajdig, k’se je menda precej zastopu, k’kr an» Štrosnmajstr in pa naš Štrosenobman, k’je cesto žo v vsakem vremenu im cajtu dojstibarti premeru, so moli ta volko besedo.
Čez par dni so prvlekli od nekod iicvkej dedov, pa so vsekali novo cesto v žnuri brez baranja čez farovški svet proti Čim neškemu polju. Obečali so, da bo v anem) mesecu vse robote fconc. A gvaj postan* ljali so an most čez vodo, k’ni veči k’kr vrevc mojga bidra. Trdili so, da jo sami cestni gospod iz Svavejgraea spoznani' dvebarti, da bo most držu na vse večne čase amen, če glili je ena stena stala k’kr cajgar na sv. Martina našega sončni uri. Pa kni bon dva dni navrh — most so jo zsedou in šou je taužntov in taužntov v; Dravo. An cajt so tuhtali, pvale je pa en' visok gospod priSou z Lublane, je pa re* kon, kaj očete, napravite si drujga. Sto-pli so druč vkup in so šklenoli, da ga vi Jugoslaviji uma, ki bi znav napravit »trdn most«.
Naročili so baumajstra iz nemškiga Graca. Tuj naši devanci niso bli dojsti kunštni, da bi mešali potoni, še tisto je prvlekvo g. baumajstr seboj.
Postavli so most in v petem letu Jugoslavije so vklesali nanjoga pomembne bsedo »Erbaut Eckhardt 1923«! No pa to so ni t’k čudno sej tuj v Libeličah najdeš še, Kaka Tabaktrafik, Stempel und P ost ver tzeach e n! — Gemiscbtwareuha.n-dlung, Hans Sehlebnigg, Gasthof sram alten Post, Volkssehule i. dr.«
Zgvadavo je, da bo vse po sreči čvo, lejgvaj ga šmenta, ta nidična Austrija ni prvoSuva g. Eolrhardtu tega ustnega živleja v libeliškib bircauzih — noč ga ;'o vzeva! Dala mu je fraj košto pa kvari tir, katerega mu jo spraznou njegov polil* g. Hintereggor tam, kjer se ričet zastonj dobi.
Fjrhčn sm, kaj hojo zdaj rekli naši občhv**;i. možakarji in naš Štrogeaob-
'Sfralfir
(Maribor, cine 20/tfečeml'ra 192$,
H	-i	'*	v	'
.man", k’ža foiav osp toloi «IiKa3b: ta večni
kvanc.
Od1 kod boste pa zdaj prštelali' inže-' Morja, da ga bo'Vam poravnav? G. Močnik, k nas je od1 kraja vsako nedelo vkup vabu pa praviri*, k’k kmaV Bo robote konc, je tuj zdaj kar tiho!
Mene samo tolko briga ker dober VeiS,
. da boni mogu štibro za kvanc pvačovat.
Da me pa preveč ne greje, se obrnem , od kvanca in si zapojem;: Pojdem! pa vi ,rute ....,..!!	Gorjane.
•o .	—□—
Guštanj. V soboto, dne 15. tm. nam je tukajšnji Sokol, skupno z brati in sestra-’ mi iz drugih krajev Mežiške doline nudil par veselih večernih' uric s svojo akademijo. Nudila se nam je prilika spoznati, ( da se naša mladina pod spretnim, hvalevrednim in požrtvovalnim vodstvom du-ševno in' telesno krepko razvija. Na temi : mestu pripomnimo, da zavedni Slovenci odobravamo sedanje delovanje tukajšnjega Sokola. Sicer nas jo mala peščica ’ zavednih Slovencev ostala v ljutcm na-_ rodnem boju, pa to nas ne straši. Vkljub hudemu preganjanju in’ zatiranju smo o-stali zavedni. — Kjerkoli bodo delovali naši zavedni narodni boritelji tu ob meji ' v našo narodno korist in državi, smo pripravljeni radevolje vsak po svoji moči : sodelovati. Narodni pozdrav! — Mežiška Slovenka.	1	W
□□□□□□□□□□□d o □ □□□□omoancD
Obiskujte kolektiviio razstavo 'ANTE TRSTENJAKA,-(Kazinska dvorana) odprta od 9.—12. in od 15.—17. ure.
10.	XII—1. I. 1924.
□□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□
Tedenski pregled
Jjjv, za naročnike »Narodnega lista«.
Četrtek, 13. decembra: Finančni odbor je danes sprejel dvanajstine za mesec januar, februar in marec 1924. Demokratski poslanci v finančnem odboru so ostro kritizirali finančno politiko vlade, ki je državi samo v škodo. — Radi afere z ustanovitvijo brodarske družbe je nastal v radikalnem klubu hud spor. Prometni minister-Jankovič je radi tega podal demisijo, tako da so sedaj v demisiji kar trije ministri. — Kraljeva rodbina je odpotovala v Ilidže, kjer obhaja krstno stavo.
Petek, 14. decembra: Na današnji seji narodne skupščine je odgovarjal zunanji minister dr. Ninčič na interpelacijo poslanca dr. Križmana glede Radičeve akcijo v inozemstvu. Minister dr. Ninčič je izjavil, da Radičeva akcija do-
■ slej ni imela nikakega uspeha in 'da vla-•da njegovemu bivanju v Londonu ne
pripisuje nikake važnosti. Pisma, ki jih .pošilja Radič v domovino, so plod njego-yo fantazije in1 'sredstvo za pomirjen j e •nezadovlj-nih volilcev. — Ruska vlada je tetavila novo ponudbo glede vzpostavitve diplomatičnih odnosa jev, z Jugoslavijo. Tozadevna pogajanja pričnejo v kratkem!" y Berlinu.
*	Sobota, 15. decembra: Narodna skupščina je na današnji seji, ki je trajala pozno v noč, z večino glasov sprejela zakon! o 'dvanajstinah za januar, februar in marec 1924
i	Pondehiek, 17. decembra: Danes’ se je po vsej državi na svečan način1 slavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. — Iz Beograda je dospela vest, da ,je vlada kljub' protestom vseh slove 11-j Skih (tudi radikalne!) strank v Mariboru 'dovolila Nemcem nemško tiskarno v Mariboru, kar je nov zločin nad našimi narodnimi in državnimi interesi.
Torek, 18. decembra: Med radikalci In klerikalci so vršo pogajanja radi sestave vlade. Klerikalci bi radi še pred ; Sivimi volitvami prišli na vlado ter zahtevajo 6 ministrska mesta in tfekako
■ (navidezno avtonomijo, da pomirijo svoje že nestrpno volilee. Če bo iz te moke .kaj. kruha, se.šo lic Ve. Pašič je imel dr. Korošca že .večkrat za norca.
Podprimo
Jadransko Stražo'!
Sokolstvo.
M. Kovačič: ['
Sokol v telovadnici ki v življenju.
Priznano sokolsko načelo je: sokolska vfegoja gre skozi telovadnico! To načelo ni bilo morda pOstavljeho le na podlagi teoretskih razglabljanj, nego je izšlo iz praktične izkušnje, da so najbolji Sokoli aktivni ali bivši telovadci. In končno tudi ni to nobeno čudo; v telovadnici se nudi toliko in toliko prilik, ob katerih se more vzgojnemu momentu Sokolstva o-brniti večja pažnja, da bi nasprotno bilo čudo, ako temu ne bi bilo tako, kakor je. Zato velja izpregovoriti tudi o Sokolu v telovadnici ter o n jem kot tem, kar je iz njega napravila telovadnica.
Pomemben je že prvi prihod telovadca v telovadnico. Ko se je pravilno prijavil in izjavil željo, da hoče postati tudi član' velike sokolske družine, ga načelnih ali prednjak prod začetkom redne telovadbe predstavi ostalim telovadcem, ga pozdravi irt opomni na dolžnosti, ki jih sprejema kot Sokol, ter na pravice, katerih postano s tem deležen, Z bratskim stiskom roke mu odkaže (mesto v! vrsti, medtem' ko mu ostali bratje prisrčno zakličejo »Zdravo!«. Načelnik oziroma njegov namestnik naj na tak pozdrav nikoli ne pozabi. Neovrženo, psihološko globoko utemoljeno dejstvo je, da je prvi vtis navadno najjačji in' običaj no tudi pravilen; redko se človek moti v prvem vtisu. Opustiti pozdrav novega člana bi tedaj pomenilo zamuditi priliko za gkovanje enega najmočnejših členov verigo onih momentov, ki priklepajo članstvo na sokolsko organizacijo. Novega člana, prekipevajočega novih, doslej šo neznanih čustev, zato tudi naj ostali telovadci sprejmejo prisrčno, naj začno ž njim pogovor in naj mu pokažejo s to ali ono malenkostjo bratstvo. Pri uvrščanju novinca v vrsto pa mora prednjak imeti še tudi finejši čut za zmožnosti novodošleca; uvrstiti ga mora tako, da se ne bi morda novinec radi pretežkih vaj v uri, ko pride, v vrsti, v katero je uvrščen nepravilno, čutil bolj odbitega nego privlačevanega, meneč, da napora, ki ga zahteva vsaka telovadba, ne bo zmogel.
Ali tudi med izkušenimi telovadci je razlika: ali si prednjak (vaditelj) ali telovadec »brez šarže«. Preana položaju, ki ga zavzemaš, uravnaj svoje ravnanje, dejanjo in nehanje!
Kot prednjak bodi ostalim' bratom ne le vzor v tehničnem oziru, ne le v tem, da znaš najbolje izvajati vaje, nego tudi v vsem svojem ponašanju. Pri kazanju vaj postopaj sistematsko: od lažih vaj prehajaj vedno k težim, od'prvin prehajaj k sestavam. Kadar vadiš nove prvine, pa jih nočeš vaditi samih, ker enoličnost utruja, sestavljaj' vaje tako, da novo prvino vsakokrat ponoviš, spremljaj jo pa z drugimi, že znanimi prvina?, mi a tudi vedno tako, da prihajaš od lažih k težjim'. Predno vajo pokažeš, jo napovej. Ko vajo kažeš, jo izvajaj sam! točno in! opozarjaj na posameznosti, zlasti na razne »furtlce«, kakor to zavemo telovadci. Ko izvajajo pokazano vajo drugi telovadci, jim bodi v pomoč. Vzpodbujaj jih na orodju in' popravljaj, ako so kaj pogrešili. Vendar ne grajaj, zlasti nikoli ne smeši. Graja boli, smešenje žali. Bodi namreč z vsakomer prijazen in' napram' vsem enako prijazen. Tudi pošali se, vendar znaj v šali mero. Avtoritete in' spoštovanja si .ne boš pridobil s tem, da bi morda hotel kot prednjak biti kak »frajtar«, nego s sivojimi sposobnostmi: bodi energičen, bodi odločen,- korajžen, inicijativert — nikoli mevža st. Tudi če pogrešiš, ne pokaži tega takoj; s takojšnjim priznanjem napake pokažeš svojo nesigurnost. Napako popravi ms.Več ob' prihodnji priliki, češ: »P ogle M sem' zadnjič enkrat, ali se vaja ne lil dala drugače izvesti, in' našel sem zanjo bol ji način izvedbe.« Nameri je dosežen in' predrtjakova avtoriteta ni trpela niti najmanj. Da pa se ti ne bo treba zatekati do takih zvijač, se pripravljaj doma kot prednjak in študiraj strokovno literaturo. Oglej si za prihodnjo uro vedno že prejšnjo uro telovadni načrt in’ premisli, kaj boš prihodnjič vadil, Zlasti za skppne vaje se pripravi
dobro; razlagaj njih izvedbo in namefl, kateremu mišičevju so v prid.
Telovadec »brez šarže«! Kot novinec bratski sprejem tudi bratski vrni. Goji kot Sokol napram' bratu pravo bratstvo, ki obstoji v odkritosrčnosti in' ljubezni; v razgovoru z bratom pokaži, da se zanimaš zanj. Ne vtikaj se radovedno v njegove privatne zadeve, toda da imaš zanj srce, to naj spozna brat iz tvojih besedi. Pred redno telovadbo vežbaj; a pri tfM pazi, da se ne poškoduješ. V vrsti bodi discipliniran. Vadi le pokazano vajo irt-tako, kakor je bila pokazana. Če meniš, da je ne boš zmogel, povej to predtnjaku; vendar poizkusi, kolikor moreš, svoje moči. Potrudi se. Pazi na lep prihod k orodju in na lep odhod; oboje bodi priprava za nastope. V vrsti bodi pozorea na prednjaka in na njegove opombe. Svobodno se v vrsti razgovarjaš, vendar ne vpij in ne vganjaj neumnosti. Ako je btat na orodju nespreten, se Mu ne siSej in se ne norčuj iz njega. Sploh1 glej na red v! telovadnici. Ne pljuvaj morda po tleh. Ne hodi iz Vrste brez vprašanja. Prednjaku ne ugovarjaj; ako se ti zdi kaj napačno, povej to naravnost, He pa da bi morda poskušal izpodkopavati prednjakov ugled s hudobnimi opazkami. Pri pripravljanju in spravljanju orodja pomagaj. Pri skupnih' vajah bodi pazljiv. Ne govori. Krij. Izvajaj vaje točno, poskusi doseči z ostalimi telovadci skladnost.
Pri nagovorih1 sledi razpravljanju. Nato naveži' pogoVor na predelano Snov. Na eventuelne zmote opozori predavatelja pozneje, ne pa da bi morda motil z. medklici.
Ne malo pažnjo zasluži tudi Vedenje v oMačiThici. Prihajaj in' odhajaj1 s pozdravom; ne čakaj na pozdrav onih, ki so bili pred teboj v garderobi oziroma ostali v njej za teboj. Glej na red tndi tam. Na svojem mestu bodi skromen, ne pa da b'i hotel imeti pol oblačilnice zase. Svoje stvari spravljaj in jih deni v redu v omaro oziroma skrinjo. Ne jemlji iz njo tujih, ne izposojaj si jih brez predhodnega dovoljenja. Pri umivalniku i® prši ne moči tal bolj, nego je neizogibno, in! se rte poslužuj druge brisače nego lastne ali pa društvene; privatne pusti na mini. Napram' telovadcem, ki ne kadijo, bodi toliko obziren, da kot kadilec
v	garderobi ne kadiš; pomanjkanje prostega takta kaže, kdor ravna drugače. Bodi spodoben v oblačiMci, sam kakor tudi napram drugim: Zlasti če sledi telovadba članov telovadbi članic, varuj rta-pram! Bjim sramežljivost; tozadevna pogreška bi morala izzvati najtežje disciplinarne posledice.
Vse to velja tudi za' javne nastope, pri čemer je med drugim še posebej paziti, da jo telovadna obleka čista in snažna.
Gornji migljaji se dozdevno razumejo sami po sebi; vendar so potrebni od časa do časa, ker se kljub temu, da izhajajo iz same zdrave pameti,, zgodijo . včasi pogreške.
(Konec vi božični številki.)''
■vi -n- '
o t Br. Vlajdimiir Skrbinšek. V torek, dne 16. decembra se jo ponesrečil na lovu v Jarenini br. Vladimir Skrbinšek, učitelj' in! posestnik v Jarenini. Pokojni je bil ustanovitelj jareninskega Sokola, in si je pridobil za njega razvoj iri napredek velike zasluge. Sokol po mišljenju i® dejanju, je bil vzgled vsem bratom irt sestram in! je zato njegova smrt za jareninskega Sokola tem hujši udarec. Pogreb se vrši- v četrtek, dne 20. dec. ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Jarenini. Pozivamo vse brate in sestre, da so po možnosti udeleže pogreba nepozabnega brata! >— Sokolsko društvo Jareni-na.
o Uradne ure mariborskega Sokola.
Da se omogoči članstvu poravnava še zaostale članarine in ureditev drugih zadev, ter pospeši posebno sedaj o Božiču razprodaja raznih knjig, ki jih ima društvo v zalogi, so vrše do konca poslovnega leta (občnega zbora) uradne ure razven ob nedeljah od 10—11.30 tudi še ob četrtkih od 18.—19. ure, kar naj članstvo upošteva in izvrši svoje dolžnosti.
o Silvestrov večer v Narodnem domu. Med sokolskimi poročili smo že opetova-no opozorili občinstvo na Silvestrov večer Sokolskega društva v Maribru, Dodatno P.Ojočamo še k lamu. da obete t«. večen
ne 'samo za Sokola, marveč tudi za oB-činstvo biti povsem zadovoljit. Na sporedu je na pr. ena enodejausla burka, komične pevske točke, par Irastičnih nastopov itd. Prisiljenosti se nitreba bati, ker se proizvajajo točke pri pogrnjenih mizah in1 si vsak sam laik o išče družbo. Hodniki irt stopnice se astrejo 8 preprogami. Tudi prostori bodeprijetno temperirani. Nikomur se ni bat prehlajen j a irt prepiha. O polnoči se Pslovimo od starega in s primernim nagovroni fc= plesom začnemo Novo leto. Kake. reče. no, Sokol se že danes trudi, da bota večer res nekaj lepega, prijetnega, 'nravnega, domačega, družinskega, kje bomo zopet enkrat kakor bratje in Sitre, vsi le ena velika slovenska družirtagvi-rala bo celokupna godba »Drave«.
o Zaključni plesni večer sokolska plesnega tečaja se vrši v četrtek dneo4 tm. ob 20. uri. Dostop dovoljen samo a-nemi irt po njih vpeljanimi gostom.
o »Knjiga prijateljica človeka«, je &-ri izrek, M nikoli ne bo izgubil na : ljavi, zato so knjige bile inl ostane vsiigdar najprimernejša irt rtajpriljublji nejša darila. Sokolsko društvo kakor tu di župa V Mariboru teta se vedno trudik irt stremita stalno za tem, da rtudita svojemu članstvu! irt vsemu (narodu kot prispevek k telesni im nravstveni vzgoji, Se obilo zdrave irt sveže duševne hrane. Lepo je že število knjig, ikS! So izšle v njihovi zalogi, izdane Mnogokrat s težkirrt trudom) irt Velikimi žrtvami. Dolžnost članstva irt vsega našega rtarodrto čutečega občinstva pa je, da to delo podpre iri! pospeši, ter posebno sedaj prddikonj Božiča irt Novega leta, ko misli! rta medsebojno obdarovanje irt obdarovanje svojih dragih), pridno sega po tebi knjigah. "Vi naslednjem navajamo knjige, ki jiH ima v_zalogi Sokolsko društvo V Mariboru (cena je Havedena V oklepaju H dinarski veljavi) irt ki se dobivajo V njegovi pisarni v NarrodrteM doMus Poljanec, Kratka zgodov. slov. naroda '(5 D)* Poljanec, Črtice melov, poRtiortega delal iti boja (5); Langrter-— p, JR, Načela Karla Havlička Bogovskega (5>r dr. Pivko, Telovadne igra CL, 14» (5); Schauft Prosti' skoki (2); Nemdova ~ pivko, Češke pravljice IL (5); Hočevar, Sokolsiki katekizem (2;50); dr,-Kovačič, Naš boj za lastno državo (2); Herbert - Borko, Masaryk (1.50); Štepartek-Pivkova, Dnevnik mladega človeka (1.50); dr. Pivko, Sokolstvo L (2); »Sokolska načela* (0.50); dr. Pivko, Proti Avstriji! (10); Koprivnik, Pohorje (15); Sokolski tvestnik župe S) Mariboru l. I. . 1921 (4); Isto L II. - (9fc »Bratom Srbom are Hrvatom!« (0.25); »Zbor« LEL - 1924 (2); Jugoslovanski sokolski koledar;!. (V. - 1924 (13). Nadalje 8e| lahko naročajo vse knjige irt redna i»-danja, bi jih ima v zalogi Jugoslovanski sokolski savez, od katerih' je posebej o-Menjati kot najkrasrtejše, monumentalno 'delo trajne vrednosti »Spomenica rtal I. jugo slov. vsesokolski slet«. Natančenj seznam in cenik V pisarni na vpogled. Nadejamo se, da bo vsakdo vedel ceniti irt upoštevati navedeno ini pas bo vsak po svoji moči — podprl v, nesebičnem stremljenju. Zdravo!
o	Najprimernejše darilo Baši deci za! Božič ia Novo leto so brez dvojbe B. Nam-cove »Češke pravlice II.«, ki jih slovenski mladini pripoveduje dr. Pivko. Zabavna knjiga z mičnimi fantazije polnimi pravljicami, katero je izdalo naše sokolsko društvo, Se dobiva za malenkostno svoto pri istem ali pa pri naših slovenskih fcnjigotržcih. Stariši, sezajto pridno po njej! Ugajala pa bo gotovo tudi dr. Pivka knjiga »Telovadne igre«, ki je izšla in se dobiva istotam1.
o	Izšel je »Zbor III«, koledarček zal. 1924, namenjen’ sokolskemu naraščaju iri naTodni mladini. Izdala ga je v lični obliki, kakor vsakoletno, Mariborska sokolska župa. Cena mu je le 2 D. Dobiva se tudi v pisarni Sok. društva v Nar. domu.
o	Dramatični odsek Sokola v SŽfltTea-cih vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za sodelovanje pri predstavah', da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok, domu, ali pa pismenim potom na naslov! društva Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčiie in gospodje), ki bi ovent. prevzeli tudi večje vloge.
r-a-,
'Mari ■#■<> iv dni7 2flC4fci demljržPlSS^-
^AB<HSrT»NAR0I3M i LIST«!.'
ŠfraS ST
Mariborske vesti.
Maribor, 19. decembra 1923.
m Himeri. V sredo, dne 19. tiri. se 30 poročil v Mariboru g. Tone De mark, ad-junkt drž. železnice v Vinkovcih z gospodična Tonoo Auerjevo. Zavednemu paru želimo obilo sreče!
m Predavanje svetovnega potnika grofa Koka Dejanovica se vrši v petek dne 21. tm. ob 20. uri in v nedeljo dne 23. tim ob 20. uri v dvorani hotela iri restavracije »Kosovo«. Predavanje bo ,v hrvat-Bkem! jeziku. Grof Dejanovi« bo opisoval svojo 54-let.no potovanje širom sveta, zlasti pa o doživljajih v! Afriki med Zulukafri itd.
ml »Jadran«, društvo Primorcev, priredi <yi soboto, dne 22. decembra oh 20. uri v društvenih prostorih na Grajskem trgu 1 svoj drugi zimski večer, ria katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice
ima redno vajo v sredo, dUp 19. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih. Prosimo točnosti, ker so vrši koncert nepreklicno dne 15. januarja.
mi Darovi Za ubogega čevljarja iriva-lida smo sprejeli: AL Zemljič, solastnik tvrdke Kiiehar iri Zemljič, Maribor, A-leksandrova cesta 74, 100 Din.; Tea Zu-paric 40 D. Vsem darovalcem iskrena ihvala! Posnemajte!
m’ Knjige, leposlovne iri znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih', kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« m Mariboru, Narodni dom I.
m Mestno kopališče je izven Sedel j e iri poiidetjka vse dni v tednn odprto od 10. do 19.. ure zvečer. Parria kopel j je ob kredah1 in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem’ kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater.
m Prošnja usmiljenim Srcem! Dve
(vdova, vsaka s 3 malimi otroci v starosti od 1—14 let, ki sta bolehni in brez vsakih sredstev, Se obračata do usmiljenih src H proSnJo -za podporo, bodisi v denarju, obleki ali” živilih. Darove sprejema naše uredništvo, kjer je naslov, na razpolago,
Iši4 ■■	*-o-<
*. m Tečaji za Strojepisje I« stenografijo. Dne 3. februarja 1934 »začnejo na državno koncesijoniranem zasebnem učilišču Legat v Mariboru zopet novi' tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja iri pojasnila vi speci jalni trgovini s pisalnimi stroji 'Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa ,vt šolski pisarni Vrazova ulica 4.
im' Restavracija »Kosovo«. Dno 23. čn 24. decembra podaljšana policijska ura do 24. ure. Izborna kuhinja iri prvovrstna domača in dalmatinska vina. Lepi, rezervirani prostori za društvene prireditve ria razpolago.
m Restavracija »Nardini dom« ima Ha razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. 'Izrecrio pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno.
m Državna loterija, Srečke za nove kolo so dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 iri četrtinki 20 D; terni! primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora,
m) Ijidelovalnica obutve Dragotin Ro-glič v Maribora, Koroška c. 19, nam naznanja, da je zopet v položaju zadovoljiti p, n. odjemalce v vsakem’ oziru in 'sprejemati naročila na drobno iri veliko, kar v zadnjih1 mesecih1 vsled velikih dobav aii bilo vedrio mogoče. Tvrdka izdeluje priznane najboljše čevlje znamke »KARO« iri opozarjamo Hal inserat vt našem listu.
m Splošiio mnenje je, da se dobe najlepša božična darila in razglednice pri tvrdki Zlata Brišnik, Slovenska ul. 10, zato tvrdko priporočamo iri opozarjamo ria današn ji oglas.
m' Oglejte si mojo božično zalogo: Josip Petelri, urar in optikar, zlatnina in srebrnina. Maribor, Gosposka ulica 5.
m Opozarjamo na oglas tvrdke R. Monjac, čevljarska delavnica v Jurčiče-
vi	ulici; daje 10% »opusta pri jiakupu
Čevljev lastnega izdelka! Ugodna prilika za praznike!
m Pisalni stroji Ha obroke! Tvrdka Ant. Rud. Legat, specijalna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul. 7, proda ob božiču pisalne stroje za potovanje različnih sistemov (Erika, TJn-derwood, Vasanta itd.) po ugodnih plačilnih pogojih. Glej tudi inseratni del.
Hmodno gledališke.
;••••''C >:.C: REPERTOIRE:
Sreda, dno 19. dec. zaprto.
Četrtek, dne 20.: »Magdalena«, Ab. A.
Petek, 21. dec. zaprto.
Sobota,. 22. dec. »La Boheirie«, Ab. C.
»Magdalena«. V četrtek 20. dec. se ponovno vprizori Thomova ljudska igra v treh dej. »Magdalena«. Snov je za ljudsko igro kot tako zelo zanimiva. Gre za moralno izprijeno dekle Magdaleno, ki skuša živeti zopet pošteno, a usoda ji prekriža račune. Dramatik nam slika v plastičnih scenah nazore in mišljenje kmotiškega ljudstva. Delo je pisano zelo dramatično efektno in zapušča v gledalcu glob.okutis.
Slavnostni večer v proslavo rojstnega drie Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v našem! gledališču je obsegal koncertne točke ter prvo uprizoritev Mascagnijeve o-pero Cavalleria rusticana v letošnji sezoni. Na okusno pripravljenem: odru je proizvajala naša vojna muzika pod vodstvom' kapelnika g. F. Herzoga na prvem mestu državno himno, katero je poslušalo občinstvo stoje. Na koncertnem vzpo-redu je bila nato Adamičeva suita: Iz moje mladosti, od katere so se proizvajale štiri števillke. 1. »Ob zibeli« je izredno zanimivo delo, v invenciji bogato, o-Tiginalno V harmonskem in ritmiškeiri o-ziru. Adamič je kolorist posebne vrste, spreten instrumentator, ki zna izkoriščati vse instrumentalne posebnosti tukaj V, prvi številki osobito y\ lesenih pihalih. Kakor pri mnogih modernistih, . pogrešamo pa tudi tukaj celokupnega u-tisa vsled pomanjkanja logične razpo-redbe v obliki. 2. »Mož z medvedom*« je, zelo posrečena tonska slika, izrazito ruskega upliva, v nasprotju S prvo točko enotno zasnovana ter vsebuje značilno kontrapunktikb in' bogato melodiko. 3. »Bolna mati« je globoko občutna in prav posrečena muzikalna sličica. 4. V »Pripovedki« se izraža spet ruski upliv. — Upamo, da bodemo imeli priliko, znamenito Adamičevo orkestralno delo še slišati ob drugi priliki; vsekakor moramo ugotoviti krepke individualne poteze, ki napravijo njegove skladbe zanimive in originalne.
Gdčna Vladimirova je pela tri pesmi s epremljevanjeiri orkestra in sicer dve R. Straussovi (Jutro, Himna ljubezni) ter eno H. "VVolfovo (Zjutraj). Izrazit modernist R. Strauss zna biti svojih pisemskih skladbah priprost in nežen. H. Wolf, kot rojen lirik in eden’ naj večjih mojstrov pesemske skladbe, pa je v, orkestralni obravnavi mnogo bolj ekstremen, kakor tudi v harmonskem oziru ponekod bizaren. Pela pa je gdč. Vladimirova vse tri koncertne točke s pravim muzikalnim umevanjem!.
Sledila je St. Premrlova Božična suita za orkester. Prav primerno vzpo-sobne točke, sedaj ob prazničnem razpoloženju. Podale so se tri številke in sicer: 1. Preludij: Advent (Pričakovanje Odrešenika). 2. Noel: Božič (Rojstvo Kri-stovo) ter c) Pastorelni scherzo (Sv. trije kralji). Premrlovo skladbo odlikuje srčna milina iri pristna religioznost. V formalnem oziru je lahko pojmljiva, nima instrumentaoije je okusna in zapustila je kar najbolji utis.
Kapelnik g. P. Herzog je vodil koncertni del svečanostne prireditve z veliko vnemo in njemu lastno spretnostjo. Orkestralni aparat napreduje v svojih umetniških kvalitetah.
Kot drugi del prireditve se je uprizorila Mascagnijeva opera Cavalleria rusticana. Opera je bila na novo naštudirana in tudi deloma v novi zasedbi. Ga. Mitrovičeva je bila prava Sa.ntuzza. Temeljito razumevanje, temperamentno izvajanje in izrazito petje, vse to diči našo umetflioo v tej nje.ni prvovrstni kreaciji,
Turridu (g. Skrivanek) je bil v igri dober, v, petju je v primernih srednjih legah razvijal krepko dramatsko izrazitost, prijetna njegova kantilena je pa prišla osobito pri uvodnem speviu, za zastorom do veljave. Pohvalno omeniti je tudi Lucio (gdč. Petkovo). Alfio (g. Gromov) kaže v igri brezdvomno hotenje, a tudi v tem oziru bo treba premišljenosti, kajti od tragičnega pa do smešnega je često le majhen korak. — Opomnimo le na sceno s Santuzzo. Nekaj manj bi bilo tukaj vsekakor več. V muzikalnem ozira pa ga je šteti k uporabljivim začetnikom; glas bo kvalitativno pridobil na podlagi sistematnega šolanja. Lola (gdč. Kogejeva) je dokazala v igranju in v petju spet lep napredek, imamo pred seboj resno delujočo moč.
Zbor je bil dober; pač pa bi želeli še več južnega temperamenta, osobito V ženskem zboru. Orkester pod priznano veščo taktiko g. opernega ravnatelja A. Mitroviča, jo svojo nalogo rešil prav dobro, in kakor koncertni del, tako je tudi operna predstava dosegla časten umetniški uspeh. Gledališče je bilo nabito polno.	.	.	.	i	H.	D.
Kultura in umetnost
x Onstran’ življenja. Bližajoča še uprizoritev Hasenoleverjeve ekspresijonistič-ne drame »Onstran življenja« vzbuja v vseh krogih, ki še imajo nekaj čuta za umetnost, živahno zanimanje. Poskus g. Bratine se različno komentira. Videti je, da se večja gledališča tesno oklepajo realističnega in klasičnega repertoarja, le tuintamJ posežejo po kakšni simbolistični' drami (MaetereLinek, Andrejev in drugi). Mariborsko gledališče pa uvaja ekspre-sijonista Hasencleverja... Komentarji ne zvene kot očitek temveč-kot priznanje. Le kdor je S! vo j o umetniško naziranje o-gradil s plotom, utegne nasprotovati poskusu, da se mu pokaže oder v drugi obliki, drama v novi tehniki, dialog v. nenavadni stilizaciji. Nikakor pa se ni treba zbati besede ekspresi j onizem. To je zgolj prazna etiketa za nekaj živega, kar se razvija in išče pota k 'Neznanemu kot jih je doslej iskala vsaka umetnostna struja. Lahke bi dali1 temu nerazčiščenemu, iz kaosa vstrajiajoeemu bo t en1 ju kakšno drugo ime, kajti ime je tu fsamo zvok brez prave vsebine. Nova umetnost, kateri1 se je pridružil Hasenclever, nosi vsa znamenja naše dobe — dobe vročičnega prerojenja, fermentiranja in iskanja, — nje poglavitna tendenca je: pre-kvasiti človeka s pravo človečansko u-metnostjo, zbližati ljudi in narode in vse-i jati vanje semena novih stremljenj. — Dari premiere »Onstran življenja« še ni določen.
x SVI, lcoiii se zanimaju za bemičko-tehničku struku te uopče saTi, koji u toj grani poslnju, neka si pribave ručnu knjigu »Opčeniti Kemičko - tetarički Zbornik« od Dr. Karla Svobode. Ista o-mogučuje potpunu orijentaciju u pravljenju kozmetičkih preparata, boja, fir-niša, laka, krema za cipele, te inih' potrebščinah za obrtne i kucne svrhe. Knjiga se dobavlja vezana za 35 D, broširana za 25 D preko naše uprave.
3DS.
Javni shold JDS na Polenšaku pri Ptuju se vrši v nedeljo 23. tm. po maši pri g. Lahu. Obenem ustanovitev kraj. org. JDS.
Shod zaupnikov JDS v Breznu ob Dravi jo v nedeljo 23. tm. ob 4. uri pop. pri g. Groglu.
Izored sodišča.
Tatov pomočnik.
Dne 20. oktobra se je pripeljal trgovec Ivan1 Kolenko iz Odranc v Ljutomer k trgovcu Karlu Wirthu. Kolo vredno 6000 K je pustil pred trgovino. Ko pride ven, je opazil, da je zginilo kolo. Ko je bil Kolenko v trgovini, sta šla mimo 24-lefcni delavec Vinko Prajner iz Banfi-brega in njegov tovariš Franc Kutnjak. Pri prihodu Kolenka iz trgovine, pa je bil zunaj le Prajner, ki je odgovoril ob-kradenemu na vprašanje, kdo je vzel ko-lot da se je seznani odpeljal 2 njim in, s,
pristavkom, da rse ne zna voziti. Nak-1 nadno se je ugotovilo, da je pobegli Kutnjak vzel kolo in da je to Prajner za-l peljal k svojemu bratu v Šafarovsko se-
lo	odkoder ga je spet odpeljal Kutnjak. I Prajner le prizna, da je vedel, da jekolo ukradeno ni pa dogovorno ravnal s Kutnjakom, ki je neznanega bivališča.! Obsojen je bil na 2% meseca težke ječe.
Še ena sraka.
20Ietni delavec Aloja Batori! iz Kup- j šine, okraj Murska Sobota, je meseca oktobra vlomil kovčeg Štefana Ritonja v Ljubljani in iz istega ukradel 800 Din, gotovine. Nadalje je dne 4. novembra Svojemu službodajalcu Juriju1 Abrahamu v Gris-Sentpeter odnesel škornje, obleko, j klobuk in 3 pare spodnjega perila *]. skupni vrednosti 2300 Din. Batori, 'ki; svoje dejanje odkrito prizna, je bil etjn sojen na 5 mesecev težke ječe.
Kuluk,
O	kulaku vlada pri rias, Kjer gH 3<* ‘ slej sploh nismo poznali, velika nejasnost. še večja zmešnjava pa je nastajal v zadnjih dneh, ko so se začeli po občinah sestavljati Seznami v poštev priha« jajočih davčnih obvezancev. Dasi fculnk kot skrajno nazadnjaško vrsto davka, Idil ga je uvedla radikalna, od slovenskimi klerikalcev omogočena in1 podpirana vjjak da, odločno obsojamo, je razburjenje, kit) se pojavlja v zvezi s sestavo seznanio«; povsem neutemeljeno, Kuluk, to je ufpo> raba ljudskega dela za popravo javuiti cest, se sme po ČL 1. pravilnika izvajatiii š^ le takrat, ko to predlaga gradbena oblasitvo na zahtevo samoapravtAhi te»j les (o'bčin), srezov ali oblasti, političnih}! obiastev (okr. glav.) ali iz Svoje inicija-tive in minister za gradbe to odobri. Erii tem prihajajo v poštev predvsem Bs o* krajne in1 občinske oeste, državne 'cest« pa le, če bi se neodložljiva ali' sicer Snj-t na' popravila ne mogla' izvesti dovolj MU tro iz proračunskih1 kreditov. Ne gled* na to pa morajo občine vsako leto sesfcmj ■vit natančne sezname vseh davčnih ob»| vezanceV, ki prihajajo v poštecv za Ktt*' luk. Vsak državljan ima pravico, BšSojaij osebno delo zamenjati, bodisi' z denarjenfc! bodisi z drugo osebo, sposobno za delo. li
V	glavnem’ je sedaj odvistno od 58a®i® samOupravtnih1 oblasteV, siko se bo fcufukj: ■vj Sloveniji izvajal. Obsojati pa je trebaf z vso odločnostjo delo klerikalnih agita^ torjev1, ki' trosijo med nevednim ljnd-1 stvom neresnične vesti, da bodo mor^i? naši kmetje na kuluk’ v Srbijo im MjaceJ donijo. Ta klerikalna hujskarija j© t©n| bolj ogabna, ker nosijo odgovornost a* kuluk v Sloveniji ravno klerikalci, ki st* dobili pri volitvah’ absolutno zmago, so mesto obljubljene avtonomije goljufali slovensko ljudstvo s tem, dal So; a podpisom Markovega protokola omogol* čili iri tajno podpirali radikalno Sladoi in s tem pripomogli tu,di sami do kan luka!	'	-. i; j,i m
Turistika in šport
i; Glavni zbor Odseka amaterfotogra,
fov SPD se vrši danes, 20. dec., ob 20, uri v posebni sobi gostilne Holzknecht, Vetrinjska ulici Pridite vsi iri točjso, ker je zbor pol ure po gori navedenem ža-t su sklepčetri pri vsakem' številu navt&očilj članov.
Objave.
§ Zarja v Pobrežju priredi svojih Članom in vsem občanom, ki so dobra volje, Silvestrov večer, v gostilni g. j?aH peža v Nasipni ulici. Začetek ob 6. uti, Toliko v vednost vsemi drugim prirediW teljem.
§ D JA v Mariboru. Javljam!, da stf vrši v petek 21. tm. ob 20. uri v društven nem lokalu sestanek vsega članstva. TJ* deležba je za vse člane in goste etrogd obvezna, — Cand. iur. Planinšek, tč. predsednik.	:	I
§ Študijska knjižnica je občinstvo! odprta vsak delavnik med 15. in 17. uro. Vstop v knjižničino čitalnico, kjer so ria razpolago vsi časopisi in druga literatura, je popolnoma prost. Za izposojevanjel knjig na dom pa je plačati enkratno prii stojbino, ki iznaša za letošnje leto 10 D. Interesentje z dežele, ki so odvisni od|
i	železniških zvez, lahko obiščejo knjižni-
i	co tudi predpoldne od 9.—12, ure.
Gospodarstvo.
JEE&ANJE KRVI VSLEI) SORODSTVA
|. Slabi uspeha; .vv živinoreji! se danes radi pripisuijejo krvnemiu sorodstvu. Marsi-Urdo imiislU <Jai živali ttazadujejor svojih prvotno dobrih lastnostih, ker si stoje M’ bližnjem sorodstvu, Jz tega izvajajo potem) zahtevo, da je trelba tujih plemenjakov, da se kri zopet osveži iri popra-tvi. Stvar pa ni tako nevarna, kakor se Bdi n*a prvi pogled. Večkrat so to le izgovori, s -katerimi se h'če jo prikrivati napake, ki jih delamo v živinoreji« Goveja živina prenese precej sorodstva v krvi brez škode, če je le reja si-fteo: dolbra. Še več! Z bližnjim sorodstvom! so.- se dosegli že najlepši, uspehi, ker se ida na ta načiri ugodne lastnosti inajbolj-tsskoremiuti m potomcih.
|r pri1 nas se o slabih posledicah krvne-« ga , Sorodstva iie da dosti govoriti, pač'1 pa o slabili uspehih, ki jih imamo g sia-1bdmi plemenjaki, ker se za nje še zmiraj-premalo brigamo. Po eni strani slabi plemenjaka, po drugi, pa razne druge po-Jmianjkljivosti, zaradi katerih trpi naša živinoreja, to so vzroki, da nami živali pešajo ivr svojih lastnostih.
| Kaj mislite, da je to dobro za živino-, nami leto in' dan tiči po naših hlevih? 'm, mar mislite, da se miore živina u-jepešno razvijati, če trpi zaradi poman j-jikarija potrebne krme? Vso to, ta nena-ftmvn® rej« po hlevih iti to pomanjkljivo ipjpeživjjanje, to so poglavitni vzroki, da mainkživali pešajo -v svojih- prvotno ••Jfolj-iffli lastnostih,
; Isehrio tedaj vzroke nazadovanja ria-■fee žifvine predvsem! doma in izbijmo si itoisel’ o’ neobihodni potrcibi -vnanjih pa-jaesmi in bdkovt iz glave.
| Zakaj! nami pa zarod po tujili pleme-jSaa$3ti tako Hitro peg i1! Ali vsled krvnega' sorodstva, ki ga sploh ni? Ne, ampak zaradi pomanjkljivosti našo reje, ikaterkri tuja živina nii vajena.
} Zazrimo tedaj vzroke za pešatoje krvi pjSedvsem-' V, pomanjkljivi reji in ne v skrbnem! sorodstvu. Seveda, oe se slabi TOji pridruži še krvno sorodstvo, potem! jfogotovo ne more imeti dofbrifi uspehov. To-je jastto. Toda pešanje krvi je pri nas do sedaj yeliko .bolj posledica slabe reje ikakor pa krvtoe Sorodnosti. Tukaj ne potoka državna subvencija za vpeljava-fiije tujih' plemenjakov toliko časa, dokler ne popravimo naših1 napak, ki jih delamo s slabo rejo in slabim! oskrbovanjem naše živine in ki trajajo od prve imtadosti vse življenje .naprej.
r*T:.
(VARČNO GOSPODARSTVO S KRMO.
Kakor je treba skrbeti, da pridelamo idoetti krme, tako je treba po drugi strani skrbeti, da s pridelano krmo varčno gospodarimo in jo prav uporabljamo.
Varčno gospodarstvo naj se kaže v. (tem, da vso pridelano krmo prav razdeli-trrioiri prav rabimo, talko da nam je :rie zmanjka, ampak da jo vsako leto nekaj e^fcame za prihodnje leto. Letos smo pri-idtetoli po večini dosti krme in je potreb tno, da je nekaj ostane preko nove košnje rv! bodočem letu. To bodi rezerva ali prihranek, ki je potreben, če pride sla-Iba letina. Previden gospodar bo zmeraj talko delal in' skrbel, da ga slaba letina pa 'krmo prehudo ne zadene.
K varčnemu' gospodarstvu Spada dalje, Ha si zimsko 'krmo razdelimo tudi vi tam pogledu, da jo pokladamo zmeraj V ena-iki sestavi.*Tako se živina najbolje poču-
ii.	I>an za dnemi bodi krma kolikor mogoče enaka, ne le po svo ji sestavi, ampalk tudi po svoji teži.
i	Važno je dalje, da pokladamo krmo po hialemi in v več. potih. Pri nas imamo (marsikje to slabo navado, da namečemo Vso krmo naenkrat v jasli alj pa v gare. Ho ni dobro in ni pravilno. Živina nam v tem1 slučajni krmo preveč izvoha in jo napravi S tem' neokusno. Veliko krme odpade na ta način tudi med zjedi in V gnoj. Pravilno je, da pofcladamo knmo V Več potih, tedaj po malem. Namesto naenkrat naj, se poklada v dveh ali v treh potih. Pri trikratnem dnevnem1 krmljenju, kakor je pri nas v navadi, naj se poklada odmerjena krma v dveh potih, pri dvakratnem1 krmljenju pa .vf treh po-
' K varčnemu gospodarstvu spada tudi ito, da se krma reže. Na ta način .lahko
različno krmo mešamo iri spečamo v takih mešanicah1 tudi manj okusno krmo. Živina nam tudi ne more delati takih zjedi, kakor y tem slučaju, če krma ni zrezana. j : *
Potrebno je, da se polaga krma dan za dnevom1 vi makih odnaerkih in v toliki množini, da se žival naje. Redno, enakomerno krmljenje je največjega pomena za dober počut živine. Vsako preoblaga-nje iri obtoževanje želodca je napačno in kvarno tudi za gospodarja. Na ta način se pri nas tudi mnogo krme po nepotrebnem ali pravzaprav! ina našo škodo zavrže. Žival naj dobi le toliko, da se želodec nasiti. Nič več.
Cim) več skrbi bomo obračali rednemu pokladanju, temi več uspeha bomo dosegli no le pri živini, ampak tudi pri našem) gospodarstvu. ; v.,	•	illi
ji, 1: ^ —o—"
Z mlekom V denar.
Mnogo je krajev, kjer ne doSaša reja krav nobenih pravih dohodkov im kjer je zaradi tega tudi zanemarjena in .slabo razvita. Izmed teh krajev so nekateri kraji po svoji legi in po svojih naravnih pogojih pripravni zapovzdiigo kravjereje. Trobalo bi lo poiskati prilike za boljše vUovčevanje mleka. So pa tudi taki kraji kjer so razmero za rejo molznih kravi sploh manj ugodne in kjer ni nobenega pravega izgloda, da bi se mogla ta reja v) zvezi z mlekarstvom kaj prida dvigniti.
Kjer so prilike za boljšo uporabo mleka količkaj- ugodne, tanil naj se skušana vsak način ustvariti pogoje za holjše ■vnovčevanje in izkoriščanje mleka. Mleko naj gre Vj 'denar, bodisi po tej ali drugi potil Vse mleko, ki ga ne porabimo doma, naj se zibira in oddaja naprej. Posameznik ne zmore dosti, toda če se združi cela vaa in1 cela okolica, se da pa marsikaj doseči. Iz malega raste veliko. Ča ni drugače, naj so Zbrano mleko posnema, sirovo maslo prodaja, posneto mleko pa doma uporablja za praseta itd. Naj gre mleko v tej ali drugi obliki v denar, glavno je, da se dohodki kravjereje 'dvignejo in da postane ta reja bolj dobička-nosna, kakor je sedaj.
Če Ibomo dvignili dohodke iz kravje-Teje, jo bomo s tem' najbolj podprli v njenem napredku. Če bo šlo mleko v korist, naj si ho na ta ali drug način', potem) ne bo vseeno, ali molze krava 1500 ali pa 2000 litr. na leto, kakor nam je sedaj. In to bo prva pobuda za napredek, kajti razlika 500 litrov mleka na leto znaša že pri eni jsaml kravi, če računamo mleko po 8 K ali 2 Din, lepo vrednost 4000 K ali 1000 Din na leto. Vzroka dovolj, da začnemo krave bolj; skrbno odbirati in vzrejati.
Danes grO po takih krajih1, kjer hi prilika za gladko oddajo in za boljšo u-porabo mleka, veliko mleka brez pravega haska v zgubo. V vsej okolici znaša to velike vrednosti! Po takih krajih ni seveda nobeno prave spodbude za boljšo rejo krav, kakor jo današnja. Če se bodo pa dohodki iz te reje dvignili s pomočjo skupnega vnovčevanja, takoj se >bo dvignilo tudi zanimanje za to rejo. Ljudje bodo začeli krave boljše rediti in redili bodo tudi 'boljše krave.
Ugodno vriovčevanje mleka jo prvi in! glavni pogoj za napredek v kravjereji. Po tej poti so prišli po drugih krajih naprej in po tej1 poti trelba tudi nam; hoditi, če hočemo kravjerojo dvigniti po krajih, kjer je danes zanemarjena, Z mlekom! v denar!
—EH*'‘[lij Kako da kure žro jajca?
Gotovo vsaki gospodinji je znano iz lastno izkušnje, da žre marsikatera kura jajca. Vprašati je: Odkod to1! Kateri so vzroki te nenaravne navade in lastnosti kure? Redkokedaj je kura naravno tako izprijena, da poseže po tej slaščici tor so loti jajc. Ako opazuješ kuro, jo 'vidišpogosto ob steni, kjer pridno pobira, kako marljivo išče po dvorišču in po pesku ter požira, čeravno si jej ponudila ravnokar zrnje, ki ga vsega ni niti pozobala. Če slučajno najde jajčno lupino, jo zdrobi in pozoblje. Kaj torej išče in pobira ob steni, na dvorišču, v pesku in zakaj rada poseže po jajčni lupini? Ona išče in si pridobiva apnenih snovi, ki jih po svoji naravi potrebuje za dovolj trdno jajčno lupino. Pomanjkanje teh apnenih snovi jo edefl jrzrok, zakaj si privošči jajca. “
Kura se ho nadalje privadila žreti jajca,1 če je zaprta^ ako ne more na dvorišče, na trato, sploh v prostost. Dolg čas jej postane takorekoč in spravi se nad jajca.
Kura se potem navadi rada te grde lastnosti, ako je imela priložnost, priti do razbitih jajc. Ni jej zameriti, ako si privošči prijeten' okus svojega lastnega proizvoda. Leže pa kura vsled pomanjkanja apnenih snovi mehka jajca, jajca brez trde lupine, takozvane mečuše, se najhitreje in najraje privadi grde navade: žreti jajca.
Iz tega že lahko sklepamo na Sredstvo, ki so naj rabi, da branimo kuro pred to razvado. Svetovati je, da se zlasti po zimi, ko so kure bolj zaprto in si no morejo priskrbeti dovolj apnenih snovi, primeša zrnu nekoliko suhega apna. Na ta način1 zabraniš, da kura ni primorana^ posegati po izvanrednih sredstvih, v Uašem! slučaju po jajcih, pridobiti si potrebnih apnenih snovi, koje rabi za trdo jajčno lupino. Da bi so dobro posušeno in razdrobljene jajčne lupine v ta namen' no smele dajati kuram ,ker bi se od njih navadile kuro žreti jajca, se ne uresničuje. Nasprotno ravno to zabrani, da kure no posegajo po jajcih, ker imajo priložnost, si pridobiti na ta način1 ^dovolj apnenih snovi. Nikakor no bo gospodinja odvadila tako kure omenjene nenaravne lastnosti, če napolnjuje prazno jajce S poprom! irt z drugimi smrdečimi rečmi. Dobro stori hišna mati, če je prišla pri kurah na to sled, da opazuje najhujšo požrešnice, ter jih odvadi, dokler niso že preveč navajene; če mogoče, naj jim, kar, kor so znesle, odvzame jajce.
!v
g Izvor živine je začel V zadnjem! času občutno nazadovati, in to vsled ostre konkurence Danske in Litavske, ki uvažata na Češkoslovaško po cele vlake žive živine. Glavni vzrok pa leži v pretiranih cenah naše živine. Naše ceno že daleč presegajo svetovne cene im je zato vsaka konkurenca izključena. Zakrivili so to V glavni meri naši domači izvozni carji, ki so plačevali na domačeih trgih vsako ceno, samo da so dohili blago in ga lahko izvažali v inozemstvo. To pa se sedaj bridko maščuje. Naša konkurenca je vse dotlej oriomogočena, dokler ceno živini pri nas ne padejo na primerno višino, ki* bo v skladu s svetovno ceno. Ta stagnacija v izvozu pa bo morda rodila eno dobro stvar, t. j., da bodo padle ceno mesu na domačih trgih.
•g Sadjereja v Slavoniji. »Virovitičan« prinaša v zadnji številki poziv na slavonsko prebivalstvo, naj se posveti v večji meri sadjereji ter navaja kot vzglefd Slovenijo. Povdarja pa, da vlada v Slavoniji veliko pomanjkanje drevesnic, iz katerih bi lahko dobili sadike. — Opozarjamo nato naše sadjerejce, ki se pečajo tudi z vzgojo drevesnih sadik in bodo lahko; našli pri Slavoncih dobre odjemalce.
VINOGRADNIŠTVO.
Organizacija vinogradnikov.
Dobili smo sledečo brzojavko: »Na vinogradniškem! sestanku trebanjsko okolico v Trebnjem dne 9. decembra tl. se jo soglasno odobravala resolucija, sklenjena dne 2. decembra 1023 na občnem zboru Pokrajinske zveze jngoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru. Pristopilo jo preko 30 vinogradnikov k organizaciji. Kot pooblaščenec na sestanku zbranih vinogradnikov pošiljam odboru iskrene pozdrave z željo, da bi imelo društvo najboljše uspehe. V skupnosti jo moč! Za zborovalce: Kafol.«
Vinogradniki Slovenije! Posnemajte pridne Trebenjcane! Vsi v naše vrste! Pristopajte pridno k že obstoječim krajevnimi vinarskim društvom! Kjer še takih ni, osnujte jih! Pojasnila daje Pokrajinska zveza jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru.
■’£ '”'r;
TRŽNE CENE.
Vrednost našega denarja 18. trn. Na
zagrebški borzi se je dobilo: 1 dolar za 86.62 do 87.62 D, 100 avstr, kron za 12 in pol para, 100 čeških kron za 253 jn pol do 25G in pol D, 100 franc, frankov za 455 in pol do 460 in pol D, 100 lir za 378 in pol do 381 in' pol D, 100 švic. frankov za 1510 diflar,i<as, ‘	'	* '
15. doc.
.nii,
Tržni cenik v Mariboru z une izkazuje v glavnem sledeče spremamtie: kg govejega mesa I 25—27 (preje Su—2G), ITI. vrste 16—20 (preje 20), kg jezik sveži
24 (25), vampov 7—9 (9—10), plju;'a 9 (9—10), možgani 20 (22), kg teletino I. 28—30 (32.50), II 24—25 (30), kg črevesne masti 30—32 (32), sveže slanine 35—40 (.■$ do 42.50), prekajeno meso 40—48 (45 -48), šunke 55 58 (52—58), kg prekajene noge
25 (12), kg krakovskih klobas 50-52 (50 do 55), piščanec večji 28—40 (27.50—37.5^1), race 45—70 (50—70), domač večji zajec 30 (50), krapov 35 (20), liter smetane 16—18 (15—16), surovega masla 55—57 (46—47), kos sirček a 6—10 (6.25—8.75), 1 jajce 2,25 do 2.75 (2-2.50), kg kave I. 65 (75), II. 40 do 55 (40), kg popra celega 40 (35), testenine 13 (14), sladkor v kristalu 22 (19.50), v kockah 23 (22), riževega škroba 30 (25),
I lit. bučnega olja 38 (38—42), kg prosa 3.50 (4), kg navadnega fižola 5—7 (4.50), kg moke »1« 7—9 <9), cikorija 26 (25), 1 ovseno slamo 75—87.50 (75), 1 kg sveč 15 (14), kom. karfijole 3—15 (2.50), kislo zolje 3—3.50 (3—4). Kakor je razvidno, so se cene v) zadnjih 14 dneh precej spreme-> nile.
Celjski trg. 15. dec. 1S23. Govedina: 9 mesnicah I 25, II 22.50, na trgu I 22—23,
II 17.50. Teletina: I 35, II 30, jetra 30, plu-ča 25. Svinjina: prašičje meso I 32—35, slanina I 43, II 42, mast domača 44, a me* ri kanska 39, prekajeno meso I 45—50, II 45. Perutnina: piščanec 30, raca 40, gos 150, puran 100—150. Divjačina:	zajed
60—70, srna 25. Mleko 3.75, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2.25—2,50. Kruh: kg belega 7, črnega 6. Moka: »00« in1 »0« 6.20, »2« 5.70, »4« 5.30. Sadje: jabolka 3—5, hruške 6, kostanji 2.50, luščeni orehi 28—30. Špecerijsko blago:	kava	Portoriko	64,
Santos 44, Rio 40, sladkor kristal 21, Y kockah 23, riž I 11, II 6.25—8.50, bučno olj« 40, milo 17.20, testenine I 21, II 13.50 do 15. Žito: pšenica 300, rž 330—350, ječmen in1 oves 2.80—3, fižol 600—650. Trda d rva kub. meter 140—150, mehka 112—120. Krompir 1.25. Ceno so stabilne. ~
Žitni tee. N« naših, tržiščih iri trgih j« čvrstoča cen pšenice, ki jo obstojala v! prOdihodnem) tedriu, prošli itederi jsopet lahno popustila. Vendar ponudba še ni ibila velika, ker vse producenti, ki so vi-* deli visoke cene, zopet neradi odločijo za nižje. Kupcev je vedno manj, ker tik pred prazniki kupčija miruje. Za 3?,voz so bilo naše cene previsoke. Cene pšenice v Bački inč Banatu, ki so bile v prejšnjem tednu še 350 D, so zadnji teden o-slabele na 340—348 D po kakovosti. Ječmen' je notiral ab1 postajo v Bački 250 do 260 D, ovesi 220 D. Za obe žiti je bilo malo zanimanja. Po tuirščici, stari in novi, je bilo precej povpraševanja, zlasti za inozemski račun. Zato so cene nekoliko poskočile. Cene turščici so variirale po dobavnem! roku iri kondicijah kase od 230—262.5 z vtovome postaje V Bački. Kupčija z moko je bila mirna. Prvovrstna moka »0« je noti rala 600—610 D pariteta Zagreb.
Novosadska blagovna borza 18. tiri. Pšenica:	baška 340—345, sremska 335.
Ječmen baški 262.5—270. Turščica baška, marc-april 50 odst. kasa, 10 vagonov 260, za februar, 5 vagonov 235; baška, 2 vagona 235; franko Brod, 2 vagona 265; za januar-febniar, 100 odst. kasa, 1.5 vagona 225. Moka: baza »0«, 1 vagon 530, »6« 3 .vagoni 325. Tendenca nespremenjena.
Zagrebško tržišče z usnjem 12. tm. Glede na to, da so cene nsnja v inozemstvu! v zadnjem času poskočile, je -tendenca tudi pri' nas čvrstejša. Povpraševanje je v zadnjem času nekaj živahnejše. Žal, da pomanjkanje denarja ovira živahnejšo kupčijo. Na debelo, postavno skladišče, notirajo kruponi domači 100—110 D, inozemski 105—115 D za kg, podplati z okrajci 60—SO D za kg, kravje usnje 105—115 D za kg, boks domači 22—30, inozemski 25.35—32 D za kvadratni čevelj.
Hmeljski trg v Žatcu 17. dec. Prošli teden je vladal na hmeljskem trgu mir, dasi je bila ponudba nekaj večja, nego v predhodnem1 tednu. Kupcev skoro ni bilo nohenih. Cene so popustilo od 4000 na' 3700 čK za 50 kg. Nekaj blaga se jo prodalo po 3800 ČK za 50 kg.
□□□□□□□□CDOD G Q~'inninnnn Obiskujte
mestni muzej
r Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedelj« °d
10, — f2. ure. Vstopnina 1 dinnr.
□□mooaaoaan a □ nnmnnnrrmaP
M ari fio'r, Sne 20. flebembra 1923."
»TABOK«” (»NAROBNI LIST«).*
Sira® T.1*
Rim.
- I. Mariborski bioskdp. Od četrtka do nedelje, dne 23. tm. se predvaja Gdejhn-ska drama »Irene D’oor«. ® glavni ulogi Margerita Schleger.
Mestni kino. Občinstvo so ponovno opozarja na prekrasno dramo »Lavi n a«, ki se predvaja gamo še v isredo in četrtek.
Trgovina, obrt in industrija,
gati Američanki. Stara ih mirna ljubezen! že bolj priletnega markiza je ni več zadovoljevala Želela si je, kakor večina bogatih američank, pustolovščin in nemirnega življenja. Vendar pa se jo dala od markiza pregovoriti, da je pristopila h katoliški veri in določen je že bil dan poroke. Kdo pa popiše markizovo iznenadenjc, ko dobi 'dan pred poroko sporočilo SVoje zaročenke, da si je premislila ter mu pošilja nazaj poročni prstan!. Zatrjevala mu je, da ji je ljubša prostost, kot pa visokodoneči naslovi. — razočarani markiz bi ji bil končno to še odpustil, da še ni mesec dni pozneje poročila z njegovim1 sosedom1, grofom' de Beaurepaire-om. Tu pa je bilo konec tudi markizovega potrpljenja. Vložil je zoper
Edina tolažba je pač širokosrčnost ko-ranova glede ločitve. Koranu se namreč pozna, da ga je spisal oženjen človek. — Prav pravi arabski pregovor: Zakon je kakor oblegana trdnjava: tisti, ki so v trdnjavi, bi hoteli ven, a oni, ki so zunaj, bi hoteli noter...«
Upajmb, da so bodo Turki potolažili in da bo imela njihova domovina vzlic vsemu več človeškega naraščaja nego ga je imela doslej.	,
Izkaz posredovalnice Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubljani od 15. decembra 1923. V službo se s prej m e: 1 pošlo,
vo’dja, 1 zastopnik za manufakturo, (	__________^	  _
potnikov, 7 pomočnikov,. 2 korespondenti- .nozv«sto Američanko tožbo, ki pa je za nji, 1 poslovodkinja, 5 kontoristinj (tudi- nage -razmere precej1 amerikanska. Zahte za Prekmurje in Hrvatsko), 2 nemški va odškodnino za izgubljena leta, povra 'stenografinji, 4 prodajalke, 7 učencev, 8 gjjo vseh stroškov, ki jih je imel za to učenk. — Službe iščejo-. 10 knjigovodij, ]jmbezen in1 odškodnino za vsa dragocena 12 kontoristov, 8 poslovodij, 5 potnikov, darila, ki jih je daroval nezvesti zaro 9 skladiščnikov, 64 pomočnikov, 2 knjigo- čenki tekom' desetih1 let. Skupno odškod-vodkinji, 24 kontoristinj, 33 strojepisk, njn0 j0 preračunal na ogromno vsoto 14 blagajničark, 39 prodajalk, 15 učencev, 20.000 agleških funtov. Tožena Američari-26 učenk.	ka je pripravljena, povrniti škodo na
t Licitacija za nabavo mesa aa mari- iZg-Ltbi let. Markiz je bil namreč star, ko :borsko garnizijo. Dno 22. decembra tk ob j0 pričela ljubezen med njima, trideset ,10. uri predpoldne se vrši v Dravski vo- ]e^ danes pa jih ima 44 in bo torej težje jašnici, soba 17, ustmena licitacija me- ttage]i drugo zaročenko. Noče pa plačati sa za mariborski garnizon. Pogoji so v odškodnine za darove, ki jih je v tem1 ča sobi 17 na vpogled.	^ su od njega sprejela. Markiz se je zato
t »Trgovski koledar za L 1924« je iz- 0ii>rnil na najvišje sodišče, da mu pripo Šel ter ima naslednjo vsebino: Trgovče- mol*e fi0 pravice in odškodnine. Kako bo (va narodna zavest in' narodni ponos, zanimiva pravda-končala, bomo še Slov. trgovsko društvo Merkur in odbor, j poročali. iKuratorij podpornega zaklada, posredovalnica, Podporni zaklad, koledar, Borzne mzance Novosadske in Zagrebške borze '(blagovne) in posebno uzanteo Zagrebške (borze za žitno trgovino in za kupčijo z Hmlevskimi Izdelki, Uzance v svetovni ižrtni trgovini, Trgovsko vrste pšenice,
Eačuuanje obresti, Računanje dobička, ifTabela za izračunanje dnevov, O lesni '■trgovini, imena lesa v slov., nem-., itaL iri 'latinskem jeziku^ barve in lastnosti ‘le i«a, njega vsušek kri trpežnost, povprečna '(teža lesa, porabljivost posameznih -vrst (prcdilstvo, tkalstvo, pletenanarstvo!*
'lesa; O manufakturi (spisal .T. J. Kavčič), i pr ir avn avan jc (apretura), koliko se rabi za obleke blaga), Solidnost v kupčiji,
(Mere in vago (stare in nove). Stare srb-,	.	sočutje	zakon,	ki	je	bil	ne-
»ske mere, Dermrrazni^drzav Tabela za davao	^	držav3iem;	zbo.
jrazredcenjc alkohola. Pristojbine, za pa- ^ y,saki raogki, kateri je dopolnil 23 1'ketne pošiljke, Pomen suhih gob za m - ^ ge mor# OŽ6niti in, Vsako tretje leto -rodno gospodarstvo, O pora i gonnnoga	turški	republiki	vsaj	enega
jermena, Izračunanje premera in obra-1 čajev jermenfce in dolgost jermena,
'Ljubljanski' velesejem, Mlinarstvo,^ Razni zatrgovea važni izreki.^—' Letošnji koledar &e Odlikuje po obširni in izborni 'vsebini, tako, 'da je vreden1 Sovrstnik .pred vojno izišlih koledarjev društva .'»Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejši od prejšnjih. Koledar prav
Zdravje.
I Spomnite se božičnic za ubogo obmejno deco!
jz življenja in sveta.
Prisiljena ženitev v Turčiji.
V Turčiji imajo na vladi močno roko, in' kljub temu, da so dobili republiko, nimajo nič kaj preveč svobode. Med raznimi težkimi dolžnostmi, 'ki jih turškim državljanom nalaga nova vlada, vzbuja
otroka. O vzrokih te odredbe, ki je našim čitateljeml nemara že znana, pišejo poznavalci razmer:
Turčija ima Veliko preveč žensk. Kaj naj napravi ž njimi? Vojna je moške vrste precej razredčila ini mnogo jih je, ki rajši uživajo samsko svobodo, kakor da bi si naprtili težko butaro zakona (ki V Turčiji menda ni tako svet kakor pri
toplo priporočamo občinstvu,_posebno pa	Zaradl	tega	^	za£elo	§tevi]o	prebi_
Slovenskemu trgovstvu in' privatnim na- j valgtva mo5no nazadovati in
če bi tako
(meščencem. Koledar je uredil g. -Pran
Kako se rešiino pred izkrvavitvijo?
Ako se urežeš ali kako drugače povzročiš krvavljenje, pritisni na ranjeno mesto čisto vato ali pa v sili vsaj, čisti robec. S prstom se rane ne dotikaj, da je ne onečistiš (inficiraš)! Ranjeni ud dvigni in1 drži kvišku ter si ga nad rano, t. j. med 'srcem in' rano, trdno preveži. Ako je ranjena žila odvodnica, kar spoznaš na tem, da brizga svetlordeča kri iz rane, vzemi kako prožno (elastično) stvar, n. pr. naramnico, gumijev pas sesukari robec itd., in prevezi ranjeni ud nad krvavečim mestom, t. j. med srcem in rano, kolikor mogoče trdno. Ovij prevezo večkrat okoli uda, kar moreš trdno! Krvavitev 'bo hipoma prenehala. Potem' se podaj čim prej k zdravniku, kajti tako prevezo smeš nositi kvečjemu tri do štiri ure.
čebula — staro domače zdravilo. 2e
od nekdaj je čebula znano sredstvo, ki žene na vodo. Francoski zdravnik Lederer popisuje v nekem zdravniškem časopisu lanskega leta primere, kjer se je izkazala čebula kot izborno zdravilo pri boleznih na jetrih, pri vodenici iri pri revmatizmu. Zdravilno moč dajejo čebuli natrijeve in' kalijeve soli, sladkor, ki ga vsebuje 6 odst. iri' pa neko sterično olje, ki se izloča V ledvicah. Najbolj učinkuje zrela čebula, če jo ješ surovo. Veliko surovo čebule, tkzv. »luka« pojedo na Hrvatskem, v Bosni ih! v Srbiji. Morda se imajo baš uživanju čebule zahvaliti, da dosežejo prebivalci teh pokrajin zelo visoko starost navadno krepki in' zdravi.
Korist medu. Med prehaja kakor voda skoraj neposredno v kri, ogreva telo ih zato izdatno izboljšuje soke v človeškem' telesu. Pristni čisti čebelni med v zvezi s surovimi maslom ali mlekom' zelo pospešuje ih vzdržuje zdravje. Otroci, ki uživajo mnogo surovega masla, medu iri mleka, iso krepki in se obvarujejo mnogih bolezni. Mnogi trdi jo, da je med bolj redilen kot meso. Med je tudi posebno dobro zdravilo proti kašlju iri vsem vratnim boleznim1. Seveda ne sme bolnik u-živati samega, ker preveč draži vriete delo vratu, marveč mn ga je dati na mleku, vodi ali na čaju. Med je 'baje tudi izborno sredstvo proti nervoznosti. Ljudje, ki ne morejo spati, naj ga vzamejo zvečer 2 'do 3 žlice. Če hočeš imeti zdravo ih čisto grlo, deni M čašo jagodovega čaja
Zelenik. Cena koledarju, je lično V plat ho vezan, je s poštnino vred 15 D. Naro (ča se pri: Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17-L	■	;A;	::	,	■	•
Zanimivosti.
Odškodnina za ljubezen.
Zaljubljeni francoski plemič ih ameriška ,,	milijonarka.	;	/
žličico medu iri prav toliko vinskega kisa ter grgraj vsak dari s to tekočino. —» Skratka: V nobeni hiši bi ne smelo manj« kati medu. Noben lekarnar ne more zmešati toliko zdravilnih snovi, kakor jih1 nabere čebela iz tisočerih cvetov. Vendar, pa treba seveda tudi pri uživanju medu) prave mere. Nekaterim želodcem je med pretežak in povzroča krče. To treba pač preizkusiti. Tudi ponarejeni, tako imenovani umetni med je lahko prav zelo škodljiv. Najbolj varno je kupovati med v satovju. Tekoči med je le tedaj pristen, ako se vlega pri vlivanju kakor trakovi v skledo. Med hrani v dobro zaprtih kozarcih na hladnem) in suhem prostoru. Kako treba jesti krompir? Zaradi strašne draginje na Nemškem razvijajo^ Nemci pravo umetnost v štedenju iri izkoriščanju vsake reči. Tako čitamo v listu »Berliner Morgenpost« celo razprav vo, kako treba jesti krompir, da tem izdatneje zaleže. Krompir se dobi le zelo težko in za visoko ceno. Toda ljudje ga jedo 'največ v oblicah in tako kuhari ima najmanj redilne vrednosti. Vsak krompir obstoja iz neštevil«. celic, ki jih' je možno razločevati le pod drobnogledom. Vsaka celica je obdana z neprebavljivimi stenami. V celici pa je škrob, ki se po prebavi' izpremeni v sladkor, oziroma vi' maščobo. Čim' več škroba Se tako izpremeni, tem bolj zaleže krompirjeva hrana To pa se zgodi le, ako so stene celic: uničene in razrušene, kar se zgodi samio.; če se krompir olupi ih zmečka. Ako se kuha krompir cel v oblicah, voda in para ne uničita vseh sten celic in krompir) ni redilen. Uniči se namreč le 16% celičnih step. Ako se pokuha olupljen ih zmečkan krompir, pa se uniči 96% ter je tolikokrat bolj redilen. Na Angleškem jedo tudi kuhane krompirjeve lupine, ki imajo v sebi mitfogo vitaminov. Izkrožiti pa je treba oči ih vso črnino, ker so strupeni ih vsebujejo kvarni solapiri. Kdor hoče torej krompir ekonomično uživati, Kaj ga lupi, kuha in zmečka. Nezabeljeni krompir je danes Nemcem draga delika-esta. Pri Kas ga marsikdo ne je niti a ocvirki. Godi se nami pač dobro... ji .<gj;
□ a
iflAJCEMEOiA
MANUFAKTURA
v/nARIBOau.6Wtt«l™g *!
noomonncroa o a
šlo naprej, bi Turki izgubili svojo odporno moč. Zato je vlada posegla po prisilnih odredbah in je postavila mladega moža pred izbiro: ali se oženiš, ali pa pojdeš v kajho. Če je mladi mož izku šen, se mu je težko odločiti, kaj je boljše.
Težavno je tudi v tem', da je treba vsaj vsaka tri leta darovati domovini vsaj po enega mladega Turka ali Turkinjo. Da je bilo doslej preveč devojk, temu se v precejšnji meri krive gospodarske raz mere. Lepo je, pravi pravoverni Turk Pred pariškim sodiščem' se že več dni I ge mu korari predpisuje več žen — toda razpleta tipična povojna zgodba. Bogate kaj, ko nimam sredstev niti za eno žerio. ameriške princeze dolarjev, ki so pred Tudi v Turčiji so minili dobri patrijar-vojno kupovalo s svojimi milijoni nem- halni časi, ko se jo človek lahko preživel gke plemiče, so so po svetovni vojni za- kakor vrabec na polju. Na Turškem pa tekle k francoskim plemičem. S padcem! imajo tudi še drugo zapreko, ki je dokaj mogočne nemške monarhije je padel tudi sitna: vsak Ženih si mora nevesta odku-ugled nemškega plemstva v očeh bogatih piti od staTŠev. O Mohamedu, Alahovem ameriških milijonark, ki so se hotele se- preroku, vemo, da je moral za svojo sr-daj kupiti za svoje dolarje zveneče na- borito Chadidžo podariti starišem 10 mla-slove francoskih' plemičev. Med take, ki dih velblodov. Za tiste čase in zanj — so si želelo visokodonečih naslovov, sp a- j bil je ubog štačunar — je to 'bila visoka da tudi soproga umrlega tovarnarja cena. In danes? Misijonarji poročajo, da konzerv, Ferris S. Tompsona, ki je pode-j je celo vrednost culukaferske žene nara-dovala po svojem možu ogromne milijo-i sla. Pred leti jo moral srečen ženin dati
(ue. Mož je padel v svetovni vojni in ona' ~l~.................1
i se je kmalu nato zaročila z markizom' de Ponteves, ki ji jo ves čas pošiljal bogate darove, očividno y trdnem prepričanju, da mu bodo rodili nekoč bogate darove iv obliki njenih milijončkov. Toda ženska ‘ljubezen je spremenljiva kakor pomla-- dansko vreme. Tako je bilo tudi pri bo-
Izšel je ročni
Zemljevid slo«, ozemlja
v merila 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Ma-dbor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega v e ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter j« namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10*—
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Hoonvic
I dama in etroke kupite j najceneje, pri tvrdki 2t66 j
i Anica Traunj
Maribor, Grajski trg 1.
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
starišem1 enega bivolja, zdaj že mora odkupiti s tremi. Tudi turški stariši so podražili svojo dražestno robo. Kdor ne more dati zahtcvane odkupnine, dobi košarico. Dočim je v prejšnjih časih bilo lažje pednesti košarico, jo je zdaj treba pokazati republikanski otomanski gosposki*
KNJIGOVEZNICA
m
|i-
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
I I   m I I II  ij'n» “
IERNEJŠE UREJENA, SS
M8BMI
KI JE
NaJMOD!
BBSBBSS mi 11 *«■" mmmmmmmmi -       —8 m—mm
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNAI CENE ZMERNE!
MIMMMIlMM
S*
■rWTWW<
SenzacijaI PrlMsa iKžfčBa Mol Senzacija!
Zdravnika v hiši
ima lahko vsakdo, ki si nabavi nov izum na električnem polju
PROVITA.
Negovanje lepote, masaža! Pojasnila iz prijaznosti v trafiki na Aleksandrovi cesti št. 9.	2850	3—1
Pitane gosk®, purmane, pisne®
petelin® In
vsako špecerijsko in delikatesno blago, ter sveže surovo maslo, olivno olje, desertna vina, likerje in fine Čokoladne bonbone v škatljah za božična darila kuoite le pii tvrdki	2355
N/
Vračarič & Sorn, Jurčičeva uiica šl!!.
Najprimernejša
Usnjate torbice, listnice, denarnice, gamaše i. t, d. i. t. d., v veliki izbiri od navadnih do najfinejših priporoča po zmernih cenah
Sv. Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
2859	Telefon	št.	207.	5—1
Veletrgovina z žetenino
Pinter & Lenard
Maribor, Aleksandrova c. 32-34
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in nlito posodo, porcelanasto, kamenlnasto in ste-Ha debelo kleno robo. tia drobn 1386
5SSSBBBgBB»WttJE2«rasg
Priporoča svojo veliko zalogo peči, štedilnikov, brzoparilnlkov, kotlov, posode, kakor tudi vso železnino in orodje po zelo ugodnih cenah. 2576
Na debelo I	Na	drobno	I
Dva dijaka se sprejme pri u-radniški rodbini. Eventuelno fnstrokcije na domu. Vpraša ae: Maribor, Državna realka, IVa, Viktor Šuškovič, med 10. in 12. pauzo.	2848
Klavir vzamem ▼ najem. Bekar, Maistrova ni. 11/1., Mulaček.
2849
eiaraSla za
Redka prilika!
Novitete po najnižjih cenah dobite samo v modni trgovini
B. Veselinovič in dr.
Maribor, Gosposka 26 Zimsko blago 15—20% cenejše 2230
Primerna
in praktična
Mfgljenlčna brivnica *• vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjokoslar fijnrin, Jurčičeva i ulica 9.	1850
Enonadstropna hiša z lepim vrtom, stanovanje takoj na razpolago, na prodaj. Naslov pore uprava.	2856
K- P-- - •'!. Poštno ležeče ni ved dovoljeno. Naznanite na-slov. Gosposka ulica. 2361
Malo posestvo, tik na meji mesta, ca. 5 oralov, hiša zidana, dve sobi in kuhinja, krasen vrt, po ceni takoj na prodaj. Albin Paulič, trgovec ..z lesom, Maribor, Smetanova ulica 54.	2858 2—1
(Moderno in hlgljonsko ure-i jeni brivski salon Fr. Novak,
. Aleksandrova cesta 22, *c cenj.
! -občinstvu priporoča, prvovrstna i postrežba, gg. gostom in abo-:	nentom na razpolago predalniki
1 'za lastno brivno orodje. Urad-i Cinikom in podaradnikom v !-:■ predplačilu popust. 50—9 2622 I
Sremske svinje I Kdo se za-nima za naročilo sremskih svinj za dobavo masti [za svo-I j« gospodarstvo? Sremske [ ' svinje dado izborno mast 1 In-r tereseati se naj javijo pod j ,,Sremu na uredništvo „Tabo-[■" ra“.	„	5—4
po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki
K. Worsche, Maribor
Gosposka ulica 10
kupite v največji izbiri najceneje pri — 2165
priporoča
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska 26.	2596
Vincenc Seiler
Trboveljski premog
27P6	kupite	najceneje pri	«—*
M. Košak, Aleksandrova cesta 35, Telefon 375.
zlatar In srebar Maribor, Gosposka ul. 19
priporoča svojo begale zalogo zlatnine in srebrnine, kina srebrnine, ure. 2853
pa tudi najtepše blago za obleke, kakor sukno, hlaševina, volneno blago« ptavina, ccflv, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeja itd. se dobi prvovrstno pri
N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta štov. 13. »ms.
LEPE ZOBE
SVEBSKE
lioerio in snežne ti
IT O - kremo S
| Nsjlepše božično in novo-i	letno	darilo	so
| Sta m pil j e
) Iz kavčuka v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, po potrebi v 24 urah
i F. ZINAUER, MARIBOR
’ Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kolodvoru).
J Istotam se dobilo blazinice in mazila-v vseh bar-) vah, vsakovrsttro tiskarne, manjše za otroke, večje h	za	trgovce,	pisarne,	društva	in	oblasti.
| Nadalje numeratorji, pečati ter napisne tablice na emajlu, pločevini in steklu,	2729
znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivl kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
ggMffigsp&cSiaigžst M, J« MERAT
Maribor, Slovenska ulica 12, na vogalu Gosposke ulice
Istotam se prevzamejo galošl in snežni čevlji v popravilo. 2734
Preje ko kupite obutev, si oglejte
pri tvrdki -
Dragotin Roglič
Maribor, Koroška cesta 19
Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago, kakor:	gojserci, specijalni
lovski in športni čevlji itd. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom. Božični in novoletni popust od 10% do 10. januarja 1924.	2786	5—3
IF*' ratne F® e t; sr o s s i
Maribor, Gosposka ulica št. 1 priporoča kot praktična božična darila
dežnike raznih vrst za gospode, dame In otroke po najnišjih cenah. 2852
mamm
P IS ALN I_ STROJ I_ NA_0BR0KEI (Ugodna prilika za božična darilal)
Pisalne stroje za potovanje sistem Erika,' Underwood, Vasanta, Senta itd. prodaja po ugodnih plačilnih po'gojih
ANT. RUD. LEGAT	7*	A	2764
specijalna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul. 7, tel. 100.
Ako hočete in želite dobro nam najbednejšim slepim, kupujte naš koledar „Mi s Iepi“, ki je najlepši dar aa Vas in nas. Dobi se v vseh knjigarnah, papirnih trgovinah, trifikah invalidov in založništvu : Podporno društvo slepih, Ljubljana Wolfbva ul. st. 12 Cena je Din 20	,
pri čevljih lastnega izdelka se dobi pri R* NOiMilC-U MARIBOR - Jurčičeva ulica 9«
Pozor!
zamudite
priložnosti!
Imetniki» »zdaiateli: .Kouzojstf »Tabor«. *».Odgovorni urednik: RudolJ_ Ozim- ^ Tiska: Mariborska tiskaina du ji
Vf£S0tt« TdffBBBNT 10lW*l	JI	ari	Por,	cTne	20.	decembra	1923
—P—B i.i- ' --	-.. ———	■ ——■