I* rUf> ttitli i"
IfTO VEAK X.
i'
PRO
V
TA
IL
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
Issued
except Sundays end Holidays

»t U. po.t
- t*» Act .f Cmitm K Mveh I,
t-offiea
mi.
CHICAGO, ILL., PETEK S. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 ŠTEV.—NUMBER 111
odkritja Bernstorffove
ABB f : P
Sijajni
p^a |n ustanavlja se
grof bernstorff. nova stranka,
n,m<ki poslanik Je naložilIV Chicagu so sc sešli zastopniki
nem«" PUbl*u? *	«1^011*^	_____:
miljon dolarjev na ime francoskega ipijona.
poldrugi
socialistov, suhačev, progre i-stov in neodvisnih, da usta-nove novo stranko.
AR JE BIL V MOEOANO VIH BANKAH.
V* York, 4. okt. — Državni rdnik Morton K. Lewis jc da-ixviekel is priče Hugo idta, zastopnika nemške lf v Berlinu, da je poslanik Bernstorff upravljal fond, v šeste ri h. newyor&kih ah na ime Bolo paše, kateri uporu v Parizu. Schmidt je vedal, <la je prejel denar iz iiia v marcu 1M6, ob času, j* hil Bolo v New Yorku. Po-1 je osem brezžičnih telegra-ki so bili izmenjani med in zunanjim ministrom v jut on Hay vil le. ISden tele-ov vsebuje pooblastilo, da Schmidt izročiti Bernstorff u kot pol drugi miljon dolar-: ta svota je bila naložena v Guaranty Trust €0. na ime rttfhe Itank v Berlinu. Bern-~f se skriva v teli1 brzojavkah inumofii "Charles Gledhill", ministrstvo v Berlinu sc nwnovalo ''William Foxley" haka Guaranty Trust Co. je ime "Fred Jlooven njeno svoto, ki je znašala '110 $l,es:kf>00, je Hern potem naložil na ime Bolo v Royal Hank of Canada in [ill bankah ^ New Yorku. ihmidt pravi, da ni nič vedel, p* denar in v kakšne liaise rabi. Govori se, da je imel »orff okrog 25 milijonov do-ir v špijonske in podkupnin-»vrbe.
4. okt. — Danes se vrši usodna preiskava proti Bolo-, nemškemu vohunu na Fran-m. Zdaj se je odkrilo, da je BoU glavni blagajnik nemških itorjev v Franciji in njegovo j* so hili mnogi finančni za« , ined katerimi so bile tudi move banke v New Yorku. bt je dognala tajna preiskava, pasa lani obiskal New in naložil velike svote de-j« v bankah. .1. P. Morgan & k-Gotovo svoto je naložil tudi >*voriki podružnici kanadske banke. Državni pravdnik - K> je na prošnjo francoske preinkal stvar, je našel, da W llolo #l,6Ki.riOO naloženih *»yorikih bankah; to je pn le celotne »»vote, ki nien-
IZDELAN PROGRAM.
Ohicago, 111. — V Chicagu so se sefili pripadniki štirih strank, da ustanove hovo stranko. Zastopani so socialisti ali socialni demokrat-je, progresovei, prohibicionisti in zagovorniki dohodninskega davka.
Nova stranka postavi svoje kandidate za senat in kongresno zbornico v letu 1918 iu upa du doseže uspehe. Na konferenci jo> zastopanih okoli 20 glasov ml vsa-ke struje, ki se zgrnejo v eno stranko.
!Program stranke je Že izdelan in bo predložen konferenci, da ga sprejme, popravi ali zavrže, (ilav-ne točke v programu so: Popolna prohibicija, splošna in enaka volilna pravica za oba spola, inieijativa, referendum in odpoklic, kratka glasovnica, upravni proračun, priporcionalno zastopstvo v zakonodajnih zborih. Višjemu sodišču se vzame moč da sklepa o ustavnosti sprejetih zakonov. O u stanovitvi zakonov ima pravico
sklepati le ljudstvo s splošnim glasovanjem. To jc politični deli 0tto rihri*tenseuA udvokai r programa.	^ 'foŽencev, izjavlja, da 'obtožnica n<
K^ua osem milijonov dolar-v Moritanovi.banki je hc da-^ holovega denarja.
tv« Morganovlh bančnih
; , "veda t rili, da niso ve »«'Hav jf |,i| denar v resnici. * Je izdal za francoskega Na njega je bil naka-
<wisr .,<1 ,-.nHH do časa v če-Ml jc potem zuieujal v Pa-
■	Pll-eval nemške agente. ,f F dobival iz Berlina čez
leto je Bolo paša
■	d\o v i'<"ji avoti denarja 'Ms* dv. 1, vplivnih čaaopt-
r P>pi*a, katera je hotel pri-1 /;i mirovno propagando
80 članov i, w. w. kaj pomeni poje li aretiranih. dražitev mleka.
Odborniki organizacije in undni V Chicagu se je mleko podražilo
ki njenih glasil so obtoženi mnogih prestopkov.
dE JIH ARETIRAJO 86.
Chicago, 111. — Do zdaj so oblasti aretirale HO članov I. \V. \V. Aretirajo jih še šest in osemdeset. , •
V čikaškem distriktu so bi;i lire ti ran i :
Illinois — (leorge Andreyeliiuc, Richard Brazier, Ralph Jl. Chaplin, Edward Hamilton, Clyde Hough, William D. Haywood, Vladimir Lossieff, Bert Lorton, Herbert Mahler, Paul Pika, t'liarlex Plahn, Charles Kot h fisher, Ben Sehrader, vsi iz Chicagu; John IT. Planencr, Waukegan; Harrison Ilaights in Fred Nelson, lt:>ek ford; Joseph Usapiet,Sprinirfield.
Michigan — Arthur C. Christ in Otto Justh, Detroit.
Ohio — David lngar, Youngstown; James M. Sloviek, Cleveland; Samuel Scarlett, Akron.
Oacin so jih aretirali v zadnjih 24 urah: K. J. Bobba, Julio Blan-co, Rogers F. Culver, W. IJ. Lewis, Joseph A. Oates, vsi iz t »lobe, Arizona; Herbert Medutche-011, Phoenix, Arizona; Stanley M. Dendicki, Rome, N. Y.; James II. Manning, Fresno, Cul.
Gospodarski del programa zahte va odstranitev zemljiščnegu monopola, podružabljenje premogovnikov, oljnatih parnih iu električnih železnic, vodnih sil, naprav za razsvetljavo, kreditni zakon za farmarske najemnike, državno zavarovanje živine iu pridelka proti naravnim katastrofam. Pravico izdajati denar ima le vlada in banke so izključene od posredovanja. Direktno državno posojilo za ljudstvo, inkorporiranjc vse meddržavne kupčije jx> zvezni vladi. NastaVljenjeN organiziranih delavcev pri vladnih delih, okrajšanje delavnika, tovarniško in rudniško nadzorstvo, odprava otroškega dela, osemurnl delav-nik, prepoved za razpošiljunje blaga iz države v državo, ki so ga producirali žene in otroci, ki so delali več kot osem ur in seat dni v tednu.
Imena nova stranka še nima, toda vsaj znamenja kažejo, du se vse Štiri struje zedinijo na skupen program in dn potem skli«'e-jo narodno konvencijo, ki vdahne življenje novi stranki.
Voditelji na konferenci so: Socialni demokratje ali sociuli-ati: J. O. Phelps Stokes iz Phila-delphije; Roae Pastor Stokes; profesor Montangue iz kolumbijske univerze; David C. Const, bi v-ši podgovemer države Idslio; A. M. Sahleainger Iz državno ohijske univerze; Demurest Uoyd iz Cld-eaga.
Progresovei: Mat hew Hale, narodni predsednik; J. A. H Hop-kins, narodni blagajnik ; Kred II. Chaac, narodni tajnik.
IVohibicionisli: Virgil U U»u-fahaw, narodni predsednik; Ira Landrith, narodni podpredsedniški kandidat ; Robert Patten iz Illinoisa, sodnik llusan L Peeke i iz države Ohio
Pristaši osebnega dohodninske. ——	ga davka: Mrs Joseph Fels, l/nil-
D C - Ko h«, do -se Wallace; V. C. Hawe r'*iri kurr. za oficirje v Skupina neodvisnih t R« Krv +	I"-« neha forta M-, Joseph Bueh iz St Clouda, Minn.;
za ofHrje.	William F Cochrail, miljonar in
T V*	ar»ado izvež-' reformator iz Bal t i morja, rev oče
JWna v v .Unjih šestnaj-l Maguire. profesor sociologije na . 1,1 ni,rodno Htrtado' UČiliA»*'U Sv. Viktorju V Bourbon
ne
bo držalu in da je navadna gova-rica,
Javni tožitelj Cline izjavlju te-mu nasprotno, da pravi dokazi š< niso bili objavljeni in dn Im ljudstvo razočarano, ko izve zn vsa hudodelstvu 1. W. V\'.
na 13c in v New Torku nn lBc kvort. Hud udarec za otroke.
MILWAUKEE LEADER VSTAVLJEN.
FARMAR DOBI LE POLOVICO OENE
Chicago, 111. — Nekterc.mlekarske tvrdke v Chicagu prodajajo mleko po 18e kvort, druge no 12 \ New Yorku se^e podražilo uilcko zu 14 pri kvortu in stnnc kvort l.r> eentov.
Kaj pomeni podražitev mleka za dojenčke! Umrljivost med njimi se pomnoži, ker siromašni sta riši nimajo dcnsrja, dn kupi jo dojenčkom najprimernejšo, najzdravejšo in najnaraviicjAo hrano.
Ali nimamo v Združenih državah mogoče premalo krav, da gre cena za mleko tako navzgor? V Združenih državah je 22,000.000 krav, ena krava pride na pet prebivoleev, ki komaj povŽijcjo petino mleku, ki ga da krava..
Letno poročilo poljedelskega deportments za leto UHO pripoveduje, da dobi farmar, ki sc pe čo z mlekarstvom, polovico oil cene za svoj produkt. Poročilo pre-j. Vi:
"lies jc, du mleku r dobi ver zn svojo mleko, kot je dobival pred jWisoni zdajšnjih visokih cen. '/^Inj Ic preiskava v vseh krajih Zdin. ženili držav docunla, du prejem on (mlekar) pičlih .ri0 odstotkov uli polovico cene, ki jo plača kon-ziunent. Druga polovica gre Želez uiški družbi zn prevažanje, m loku rakemu trgovcu iui debelo, če je v verigi riizpcecvnleev, in idle karskemu trgovcu iui drobno, ki dovaža mleko kouzuiiientii. se vernoetntralucmu delu gre več za ru-zpc-evaii je mleku, ker dobi pro-
Angleži so v novem, silovitem navalu prodrli poldrugo mil|o na deset milj široki fronti v Flandri|i. Do-sogli so glasovite hribe, kl tvorilo zadn|o obrambno postojanko Nemcev, preden se umakne|o na flan-drsko planjavo. Trije nemški ba-laljoni zdrobljeni. Z drugih Iront ni nič posebnega.
Washington, D. C. — Olavnljducent le 44 odstotkov oil cene, poštar Burleson jc odredil, da i ki jo doM koiizumeiit. se "Milwaukee Leaderju" vzame Potem slede znpadiic države s pravica do drugega poštnega raz- 47 odstotki, severne utlantlfcke dr. reda. Odredba je bila izdana po|žave s f»!l mlstotki, južne eontM.Inc zakonu o trgovini s sovražnikom. (države s 55. odstotki lu južne ut
Odstavek v zakonu se glasi: lantične drŽave s «7 odslotki. Od pošte je izključen vsak list,1 Železnice vzamejo povprečno okrožnica, Časopis, letak, knjiga)sedem odstotkov od cene, ki io
ali vsaka druga tiskovina, ki zn plača konzument. Ce h.rmar■ vzn-, 'fM lwj miIijrtr(i<, T(, j(, ,M.mog,(. govarja ali priporoča izdajat vo, »ne povprečno M lalstot kov, ž dez ^ kajfj ^ M mor-| ^|MM|ttl, punt all nasilno nasprotovanje nice 7 odstotkov, ouu.ii z« trgov.>1|M|( ^ vnll.,„0 v Ul|||url
AVSTRIJA HOOl MIR IN RAZ 0R02BNJE
Amstcrduin, t. okt. * (Irof ('Vrnili, avatro-ogrski minister zn /u-nanje zadeve je Izjavil te dni v BurlspeAti, da jc Avstrija priprav-lojna sprejeti pogojni mir, Cer-nin je govoril ua neki pojedini, pri kateri je Idi navzoč tudi VVe -kerle, ogrski ministrski predaed. nik.
* Vrnili je jmi vesteh iz Budspe -šte izjavil sledeče:
"Centralne države so priprav -Ijeuo začeti z mirovnim pogajanjem kakor hi?itn zavezniki stojijo ua stališče pogojnega miru lu se izrečejo za splošno razornieuje, ki pa mora veljati za mornarice ravno tako kot zii armade na su. Iieni. Ako zavezniki zAvrlejo ta I program, tedaj bodo centralne dr-, žave prisiljene spremeniti svoj j program in zahtevati odškodnino I za nadaljuc. vojno izdatke. "
Po mnenju grofa Ccrnluii je bilo oboroževanje potrebno toliko Čaaa, da se svet prepriča, dn A v. strija ui umirajoča država, katero hi treba razdeliti. Nima upanja, da bl zavezniki sprejeli nje • gov mirovni program.
"S*»dauja vojna nas je uailčilii — je rekel ("'ernin da moramo računati nn povišanje militarist!-čile sile v bodočnosti, Ako torej o-Mla ne stari sistem militarizma, Im do morale države podescterlti atroAke zs oboroževanje, ki bodo pri nekaterih večjih državah na
proti vsukemu zakonu /.druženih držav.
Burleson je ob tej priliki izja vil: "Nismo proti socialističnim listom kot razredu, toda Ic proti listom, ki priporočajo take reči Zakon o trgovini s sovražnikom je le dodatek k zakonu o špijo

'•a\tt nemške '"»■ Udnika
\
ofenzive asopisov
^nH*?IDA!f OPUŠČEN l0T 0F1CIMKO VEŽBA-
LISCE.
Združene države so izročile Herbert O. Hoover ju moč, da določi cene zii Živila iu tako-obvaru« je ljudstvo1 pred visokimi cenami. Važno je za ohranitev dojenčkov, da Živilska uprava kmalu preišče produkcijske t roške zs mleko, noži* in naklada časnikom v deže- i t roške za razpečevanje mleka in li dolžnost, da sami cenzurirajo profit, ki ga imata prodnemu iti sebe in predlože svoje članke v trgovec. U na ta način je mo/oče prevodu	dognati ceno, ki naj jo plačuie
" Leader" je vodilni socialist i- >on*ument za mleko
Sl'Vlth' t. CH.0A«, rO.TASB TEOOVkUj,.................. ...... .....
anrotovsl jc vojsško-obvezncm	» KROMPIRJEM dovršenega dela tega vellkeg,.
assakoiiu	Chicago, 111. — Občinski odaek pacifističnega glbailju. Stvar poj«
Predsednik je iKsipisal' vč»raj	je priporočil, da meato p^odl de počasi, smatram pa. ds je na
zakon o trgovini s sovražnikom in	*200.000 •• Munieipijslni zvezi zs * dolžnost, postaviti -c takoj na
zdaj je potreba, da vsi ueangleš	vrkladlVenje živil "
ki listi predlože poštarju preve	S tem denarjem kupijo dene članke o vojni
sem leta HM4, bi to pomenilo veli-ko znižanje, ampak to sc nc pome ni popolnega riizorožcnja RelHcv problema je torej popolno razoro-Žen je Ogromne /mirna rice so nepotrebne, če se države enkrat iz« rečejo zu stalni mir, in armade ua suhem »»e imajo znižati v toliko v kolikor je potrebno varstvo notranjega reda in miru.
Vsaka država bo morala d.ili nekaj svoje neodvisnosti za jam etvo svetovnega miru, Hedanju
London, 4. okt. — Ocneral F. B Mauri oe, glavni direktor bojnih operaoij v vojnam stanu. Javlja, da so angleMco tete prodrla poldrugo miljo daleč na daM* milj iiroki fronti v Flandriji. Angleške čete so okupirale vas Broadteinde in dospele na vrh gričev Paschandaala. Pozicija Moors led, Cameron in Covert M tudi ie os ta vila za seboj. Trije bataljoni Nemcev ao se pripravili m napad ravno ob taeu, ko at j« pri-dela anglaika ofenziva. Bataljoni so priill pod ogenj kritja in aa razpršili. Veliko »lovilo ujetnikov prihaja v ozadje Podajajo ae v stotinah. Bitka aa vrti v okottftn najbolj stratagiteih to*, sa hribih Piuiohendaele-Olaluvelt, ki tvorijo aadnjo obrambo m Vam* oa na. robu flondraka planjava.
Berlin 6as London, 4. okt. — Vojni sten porote, da aa jt 4«aoa razvila nova ofenziva AngleAev na Flandrskem. Bitka se nadaljuje. .
London, 4. okt, • Angleške če. te so danes zjutraj ponovile in • fanterljske napade nu Flandrskem. Vojni slan Javlja, da so hili napadi uspešni. Anglefti ao pri pr vem navalu osvojili prvo nemiko linijo. Napadi so sledili silnesuu bombardiranju, ki je kskor mo > gočeu potres zibalo zemljo ln po. pol noma razdrlo licmAke obrani • hue pozicijo. Bitka ac vrAi na Aim• ki fronti severno od caste Ypres Men In ln severno ler ju*no ml ee-ste Vprcs-ltolllers
Nemci se srdito otopljejo, ali navala niso mogli vrdrtatl. Osam* Ijenc post (rja uke strojnih puik ao sicer prizadjule nekaj izgub med angleAkluti četami, ki se ps ne mo-
' i., primerjati z velikimi l/guha ml Nemcev. Takoj v začetku bit* ke je bilo ujetih večje Atevllo Nem cev in ujetniki Ae vedno priha* jajo. '
, Najnovejši angleški napadi ao del »zavezniške kampanje ,kl j« naperjena proti hribom Psss Chen* ' daele, Ko bodo Neuud enkrat vr-že ii I s teh hribov, »e bodo tiiorsli boriti ua široki flandrski planjavi, kjer ni višin, ds M Jim nudili zavetje.
Nemci so »moči izvršili Ae en protinapad med Tower Hamlet, som in gozdom Polygon, toda ns
|»ad se je docela Izjalovil, kakor v čelu temu gibanju iu storiti v»e,|ve*h prejšnjih slučsjlh kroni-1 da se čim preje vresulčl."	' (N«eiiAki vojni atsil poroča o ai
pir, kl ga vzkladiAčijo na munle|. ^>nij(| Jtf. tlir|i rekel, d« Avstro.]Ovitem artllertjskeia ognju na Olavni pošlar Burleson je ra/ ipalnem pomolu. Krompir Wlo\(>fr*k* ni Mla pripravljena za^WJ-^	Dalje Javlja nem-
tolmačil da imajo lokalni poštar ! prodajali po režijskih (roških • vnj ,t) <lw ^ jr „r|pravlU še lelfcki g^ieralni štab, ds so Neme.
ji pravico, da ne razpošljejo I po pošti, če smatrajo članek pro Hzakoftit.
MONTANA IMA 90,364 JELE NOV
Helena, Mont — Državna lov aka komisija je dokončala fc?Hj< jelenov felkovj, s katerimi y pn čela spomladi in dognala, da y v državi WtfM jelenov. Pri «(H-ju ao j» pomagali zvezni uradu kl. fttcvci ao pri tem po*lu P''""
....... ...... .... j potem, ko je bila vojna že v teku.
VOJNI KREDIT SPREJET V ^ J<( ,|((jj| (la
centralne dr/a-
umAATv	,v«i ponudile separatnega mi-
Washington, D C. — V senalilI K(|iijjij ni|j n(WH.f(i <|r(||rj ,lrf(l
Jul vzelo tri minute, da je sprejel j	jr t»| l«» pomčano v *ave.
konferenčno poročilo o vojnemKV^ (|rt||f|(|(
kreditu zs $7,757,4:14.41«» Poroči-,
. K. j i l^.	(Orof ( Vrnili je l/rekel delieto
o je bilo odp«*l*nn kongresni ;	'	.
. r	'	I«! če je dejal da se Avstrija nI
rborniei	C/' ,. .	.
pripravljala na sedsnj(» vojno
V KRME.	Topovi, ki s«» prve dni tirjne podi
Chicago in okotka* V petek j-frail belfij.k* trdnjave, so bili ve
i Uio In hladno. Seven,ozspedi.yinnma avstrijski hovlt/erjt,
p,i ^fuJarne nrmade| nirisu, III.
lei., yitn HOIHitii- Program je izdelal '^kamaugi	( s par go
etrovt Tcnif»eratiira	v zadnjih !blli izdelani v znanih fUtodovih
Iii mnotfo trpljenja, kajti prišli ~>\t4 urah, najnižja 4«	In najvišja !tovarnah na rcškcin^Avstrija Je
socialist l * kitere nikdar ne M *o.nc izhaja ob	zahaja Mla zs Nemčijo nojholi mdit.rl-atopi nogs civiliziranega človeka r>h 5 27.
i stilna drža v s us avetu. Op »rmi
osvojili 12«s» Jardov oaetnljs na hribu št. 144 pred Verdiinom. Ne l>ad ac je izvHUI s pmnočjo moč nega topniškega ognja. Francozi
so prntinapadll, ali pozicij niao o
teli.
Pariz, 4. okt Po uradnem poročilu ui bilo včeraj |>oeehnlh bo jev ua francoski frond. Artllerijs
je bila aktivna Iztočno ICcmaa • n pri Verd mm,
Italijansko bojiAte
Rim. 4 okt Vojni stan po roča. da so Avstrijci včeraj napa "dH italijanske pozicije na upad -(Dalje ns T str, I kol.)
prosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uhaja dnevno razen nedelj in premikov.
LASTNINA SLOVKNSKITNAKOUNK PODPORNE JEDNOTE
Cen« oglaeov po dogovoru. Kokopiei ne ne vrtajo.
Nero/nine: Zedinjeni- driavo (izven ChicaKo) in Cunada $3 na leto, $1 r,o /i» pol leta in It* /m tri meeece; Chi<j»Ko in inozemstvo $4.00 na leto, %'i:LU ul p«l leta, $1.13 za tri meaecl?._ ___
Neelov ea vi«, kar ima stik e lletomi
"PROSVETA"
2667 So. Lawndale Avenue, Chicago, litino«*.
PROSVETA ■n iatm»aaeae=—
Vrhunec absurdnosti.
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ of tke Slovanic National Benafil 8e«lety.
Issued daily except Sunday and Holldaya.
Owned by the Slovenk National Benefit Society.
Advertizing ratea on agreement.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada $8 per year; Chicago and foreign countries, >4.60 per year._
Address;""" "PROSVETA"
2667 So. Lawndale Ar»nu», Cklcego, lllinoie.
Tal«fon L.wn <Ul7Td3i._
31
Detum v oblapaju n pr (September 30-17) poleg vaiega
____Maei, 4a vam je e tern dnevom potekla Mreiba. P<
preveč ae no, da ee vem na uatavi liat.	_
imena in Ponovita j«
■ i ■
Vlada bo organizirala delavce?
Iz Washingtona poročajo, da bo vlada Združenih držav kmalu vpeljala drastične naredbe, "skoraj socialistične naredbe", z namenom, da "potolaži nemir v delavskih vrstah, ki ogrožava uspešno sodelovanje Amerike v vojni."
Pod direktnim nadzorstvom predsednika Wilsona in s pomočjo vojnega in delavskega tajnika ima posebni odsek Narodnega obrambnega sveta nalogo razviti nov program vlade, ki se bo pečal z delavskim vprašanjem in ga skušal rešiti po vzgledu angleške vlade. Nekatere glav-nejfte točke tega programa so:
Vai delavski problemi bodo v rokah enega aamega vladnega departmenta, ki bo imel abaolutno oblaat v tej zadevi; ustanoviti ae ima drugi vladni oddelek z enako oblastjo, ki bo izravnaval induatrijalne apore in stavke; vlada bo organizirala delavce, ki ie niao organizirani in poapeševala bo delavako organizacijo po induatrijah, valed čeear bo položen temelj kolektivnim pogodbam; možnost je, da se povišajo davki na vojni profit, ki je p p mnenju mnogih ekonomakih zvedencev eden glavnih vzrokov sedanjih delavakih nemirov v Združenih državah.
Poročilo zaključuje, da bo ta program, ako se izvrši, naredil veliko izpremembo v stališču ameriške vlade, katera je bila do zdaj strogo neutralna v vseh delavskih sporih. Kolikor je znano, je delavski tajnik Wilson priporočil vladi, da naj izvrši to izpremembo.
To poročilo je za zdaj se samo poročilo, ali če se vlada res pripravlja za ta korak, potem je velike važnosti.
V našem listu smo že večkrat povdarili, da je vlada v Washingtonu počasna z odpravo tistih napak, ki so bile za Anglijo prvo leto vojne zelo draga šola. Ena glavnih napak je, da imajo kapitalisti še vedno proste roke v gra-bežtvu ogromnega profita, medtem ko delavske plače niti iz daleč ne dosezajo silno podražanih sredstev za življenje. Povdarjali smo tudi in se danes povdarjamo, da tolikih štrajkov in delavskih nemirov ne bi bilo, če bi bili delavci zadostno plačani in čc bi se jim drugače izboljšale delovne razmere. Ako bi bili delavci — pri tem mislimo delavce, delavsko maso v rudnikih, tovarnah itd. — zadovoljni z delovnimi pogoji i 11 razmerami, ne bi imela vlada nobenih sitnosti z organizacijo I. W. W., kateri na čelu stoje zmedene glave, ki same ne vodo, česa hočejo.
Delavci zaštrajkajo zato, ker imajo tehtne vzroke; prisilijo jih faktične razmere, ker ne morejo izhajati
Kazimir Zakrajšek, ki je poznan po svoji duševni vratolomnosti, pravi v svojem lističu, da so tisti, ki so podpisali izjavo za jugoslovansko federativno republiko, večinoma člani I. W. W. On je za idejo jugoslovanske republike, ampak "druščina se mu ne dopade".
Najnovejšemu izbruhu Zakrajšekove zmedenosti se bi pray od srca smejali, če bi ne tičalo v njegovem napadu precej hudobnosti. Mož je fanatik, ki ne pdzna prav nobene tolerantnosti in ki hoče, da bi se ves svet ravnal po njegovem receptu. To je sicer njegova pravica. Ali mož gre dalje in obsipava s hudobnim obrekovanjem vse ljudi, ki imajo o svetu in življenju drugačne pojme kot on. Te pravice mu pa ne dovoljujemo.
Resnica je, da niti eden izmed podpisancev izjave za republiko ni član I. W. W. in kolikor je uredništvu "Prosvete" znano, ni bil, niti se ne ogreva za to organizacijo. Tega pa ne pravimo samo danes, ko ima I. W., W. opraviti s sodišči, temveč smo povedali, ko Amerika še ni bila v vojni in pred petimi leti in še prej. Kako more potem Zakrajšek govoriti nekaj, kar ni resnica in o čimur ne more imeti absolutno nobenih dokazov?
I. W. W. je pod obtožbo, da je v zvezi ZTiemško propagando, oziroma so obtoženi voditelji te organizacije Mi ne vemo, če je v zvezi ali nej zdaj se vrše preiskave in pokazala bo sodna obravnava. Recimo pa, da je to res; ali bi potem mogli delovati za republiko na slovanskem jugu, kar je vendar proti Avstriji in nemškemu kajzerju in obenem podpirati organizacijo, ki je v službi kajzerja?
Slovensko REPoiuCANirzwi
V CHICAGI, IU.
'rank
IZVRŠIVA!*! ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda P,h- M ^ Kerže, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik.	ris'
NADZORNI ODBOR.
Ludvik Benedik, Matt Petrovi«, Frank Versnič
CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton Motz Frank m tvan Kuftat, Frank Zava, Frank Udevicb, Joseph Stel.l,; , ' krajšek, John Kretene, John Ifezd.
(Opomba. Ztwtopniki organizacij in listov, ki ne do«bi i priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim se nn i javijo in izjavijo, da ae strinjajo a temeljnimi načeli s V y "" slov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči • Anton i'tU 1 P. 0. Box No. 1, Cieero, DI.)	J ,epH
Pravi«, da ima* premoženje ^ŠTRAJKARJI V Arizoni I starem kraju. Ono ni več tvoje : GLASOVALI, DA se vrm
tega gibanja? Ali ga jezi, ker drugi delajo, on pa nič?
Republičansko združenje bo obstojalo in napredovalo brez Zakrajšeka. Fanatikov, ki samo podirajo in delajo zgago, ni treba zraven. Homu se dopade njegova druščina? Ali sploh more tak človek obstati na svetu, ki še ni po njegovi želji izpremenjen v en sam velik klošter? Kako more Zakrajšek trpeti druščino miljonov Amerikancev, ki mislijo v verskih rečeh drugače kot on!
DOPISI.
La Wla. 111. — Nemila smrt nam je iztrgala rojaka in brata Anton Svetino v najlepši dobi življenja. starega šele 29 let. 24. sept. zvečer se jc podal zdrav iu čil na ponočno delo v premogokop, toda zanj jc bila tista noč usodepolnn; v jutro sc jc utrgala nad njrra plast, katera miti je zdrobila gornji del telesa. Umrl je 25. septembra ob 8. uri zjutraj^v tukajšnji bolnišnici. Pogreb se je vr-ftil 27. septembra popoldne.
Pokojnik je foil doma iz vasi Pane pri Hežani na Primorskem.
V	Ameriko je prišel pred 10. leti.
V	starem kaju zapušča mnogo sorodnikov, v La Salle pa žalujočo soprogo in tri nedorasle otročiče. Unnrli je bil jako mirnega značaja. Udeleževal se je pogosto društvenih sej, in med vsemi, ki so ga poznali, je bil splošno priljubljen, kar se je tndi pokazalo pri njegovem pogrebu, vlani obeh društev, h katerim je pripadal, so se ga udeležili v polnem številu.
Iftil je član društva Triglav št. 2, SNPJ., samostojnega podpor-HfCga društva Kdinost, član Jugoslovanskega socialističnega kluba At. 4 in delničar družbe Sloven • skega Narodnega Doma.
Poročevalec.
ZAHVALA.	i
La Salle, ni — Tem potom se
____________________ __________f ____ ______ ______ __ najprisrčnejše Zahvaljujem čla •
z nizko plačo ali prenašati dolgih delovnih ur, ali kar je"že. ,^™ISfcl tL Ako ne bi imeli delavci vzrokov, se ne bi prav nič zmenili za pozive dvomljivih voditeljev, ki so morda podkupljeni od agentov Nemčije, ali pa od fanatikov, ki niso nič, le osebne slave se jim hoče.
in članom samostojnega podpor nega društva Kdinost, kakor tudi vsem onim, kl so se udeležili po • greha mojega pokojnega soproga Anton Svetina.
Društvu Triglav št. 2, SNPJ., društvu Kdinost in jugoslovanskemu socialističncnm klubu nt. 4,
Zato je potrebno, da se izpremene razmere, da se od pravi tisto zlo ki daje vzroke nezadovoljnostii delavcev. Iso darovali krasne venee, Delavski tajnik Wilson je ze izjavil pred kratkim, da so'KC izrecno zahvaljujem, mnogi sedanji strajki opravičeni, ker podjetniki izkori- 7. odličnim spoštovanjem rčtjo delavce. Wilson ima torej tehtne razloge za pripo-	Uršula Svetina,
ročanje novega delavskega programa, v katsrem govori	nim^jTr
gori navedeno poročilo. Kako bo vlada organisirala de- raocmer"""voljne. DelVse lavce in reševala delavske probleme, se še ne ve. Mogoče stalno in tudi zaslužek je prime-prepusti organiziranje Ameriški delavski federaciji, ka- seveda z ozirom na dragih tera »e mora enkrat iznebiti okostenelega sistema unij po j "'V*11 ,uk^T!!0 r"jtt
^ . . , „ , .	društvenem polju dobro napredu-
strokah in vpeljati sistem urtij po industrijah.	jrm0 ^ ^ * (udi 1ukaj rojaW>
Kdo bo sedel v odsekih za reševanje sporov? Kaj kl »* danijo pristopili v društva; hc zgodi, kadar o,.,,ki ne bodo moKlo zedlniU? K.j ^^^^^fo^ bo storila vlada, ko se kapitalisti ne bodo hoteli podvreči racijo, da rajši da twti denar na sklepom odseka in ko bodo trdovratno trdili, da imajo *tren in nima tako nobene aitno-
edino oni prav, kakor se je že zgodilo neštetokrat?	«• dvigne kader hače. Ne
dolgo potem m j« v rovn po&ko* Edina, logiine in prava rešitev delavakega vprašanje do v al o in sedaj leži doma v po-je, da vlada JMmaenih držav vzame* v svoje roke veo in-	O podpornih društvih pa
duetrijo, ki ima direktni in indirektni .tik z vojno tn jo	prf<^ t,ru,ri'nt
operira f korist iploAaeiti.
1 nismo tn ilfA druAtva, eno MV. l in drugo S8PZ. Torej dbVolj pri-
like za pristop. Zadnje društvo je pričelo z akcijo za zgradbo slo • venskega doma. Za našo naselbino bi bil dom silno potreben, vsled tega podpirajmo vsi to vclc-koristno idejo in imeli bomo uspeh.	" Poročevalce.
Bridgeport, O. — Posebnih no-vit od tu nimam. Morda smo preveč zaposleni in zainteresirani v rove, da ne mislimo na nič druge-ga.
Od tu je potrjenih/ pet slovenskih fantov v vojake. Dva sta odpotovala zadnji mesce, (J. Blatnik in J. Turk.) ostali pa gredo ta mesec, ki so: F. Hočevar, F. Sede j in J. Bern us. Dasi so nam bili vsi priljubljeni, bomo še najbolj pogrešali rpjaka F. Hočevarja, ki je bil zaupnik pri tehtnicah v rovu. Zastopal je štiristo mož.
Želini jim zdrav povrntek v našo sredo.
John Kocjančič.
Avstro-ogrska vlada si je — -kakor rečeno — sposodila denar nanj; oni dolg bo* moral plačati, ali pa ti bode prodano. Tu v Ameriki si 'zaslužil denarja in tudi nekaj prihranil. Toda kaj si do sedaj ukrenil, da si zavaruješ vsaj to kar imaš tukaj? Ali si pomagal uniČitf roparje-despote? AH ho,-češ vsaj sedaj pomagati, ko bije jo odločilne ure? Ce ne, tedaj nUi storil ničesar, da si zavaruješ svoj zaslužek. Grem za korak naprej Zakrajšeku je prav, da se je začelo gibanje za repu-, in trdim, da vsi oni, ki nc poma -bliko, ni mu pa £rav, da so pri tem začetku pomagaliVjajo Ameriki sedaj, hočejo izko-socialisti. Zakaj nas ni on prehitel? Zakaj ni on začel J*tltl.zafi<4 ifnp Hra**
4	r	žrtvujejo tako svojo duševne
zmožnosti, kakor svoj denar, svoje delo in svojo kri za obrambo te deželo pred grabežljivimi- tirani; taki ljudje so paraziti, Ui sc debele na delu drugih; pni so vampir-ji, živeči no krvi, ki jo prelivajo bojevniki za demokracijo na boj -nih poljih Evrope, da zavarujejo svobodo in sadi ljudskega dela. Proč s takimi 1 Svetovna vojna jc pretresla temelje nafte nove do -movine; in ti neče# ppmatfati zemlji, ki ti je dala zavetišča!
Rojaki, vaše družine v stari domovini Sloveniji kličejo na pomoč. Otri solze vsaj svojih vnu -kov, ko *e ne moreš pomagati ženi in otrokom. Kranjska, slovenski Štajcr, Koroška, Trst, Oorftka in Istra sC žele združiti postalo Jugoslavijo, in mi naj nc bi pomagali zdrnžiti hi osvoboditi svoj na rod, da postane na svoji zemlji svoj gospod, ter da se 11a veke prepreči prelivanje krvi! » .
Pomagaj zavarovati svobodo in blagostanje Amerike! Pomagaj iztrgati svojo družino in svoje premoženje v starem kraju iz rok tiranov! pomagaj zavarovati demokracijo sveta! Poinngaj osvoboditi in združiti Jugoslovane!
Amerika ti bode dala priliko, da kupiS državne bonde, v kojih) bode tvoj zaslužek varno in o-brestonosno nitložen: s sknpič -kom bondov pa se bodo bojevale bitke svobode in pravice proti tlačanstvu in kriviei. Potem šele bode vaše premoženje varno, vaše družine proste in vi, prosti možje glasujoči pri volitvah za bla-blagostanje domovine in svoje lastno blagostanje.
Hranite svcrj zaslužek že sedaj, da vam bode mogoče kupiti nove državne bondr, kadar bodo na prodaj. Plačilo bode neskončno večje, kakor pa žrtev.
(Povzdignimo glas na* bojne himne doma, pri delu, in na boj -nih poljih: "Naprej zastava Sla-ve, na hoj junaška kri! Za blagor o^etnjave, naj puftka govori!" ln ,4U boj. u boj! M.ač iz toka, bra-60) 'Nek dušman zna kako mremo mi!"
Matej P. Kebe,
Drago posojilo svobode.
ROJAKI
Prišel jc čas, ko se daje vsakemu izmed nas priložnost okrepiti in za vedno ustanoviti demokracijo narodov!
('as je tu, ko mora demokracija — narodova volja — zmagati, da nemoteno vlada za vselej, ali pa pasli krvaveča pod noge tiranov narodov. Ni države, niti naroda na svetu, da bi sedanja vojna in njene posledico ne vplivale nanj. Svet in narodi sveta bodo sli svobodni, da sc vladajo sami, ali pa jim bodo vladali samodržci — poganjači sužnjev: Gospodar Nemec s kajzerjetu na čelu — sužnji vsi drugi. Kno ali drugo! Vsakdo deluje sam sebi, svojim otrokom, svoji' domovini, svojim bližnjim storiti vse kar je v njegovi moči, da zmaga svoboda in ds propade tlaeanstvo.
Hrani svoj zaslužek in kndar zs kliče potreba Združenih držav, naloži ga obrealonoano v svobodo in bodoče blagostanje, ali ga pa obdrži, da ti pozneje denar vzame kajzer in njegovi valpeti. I ms* kmetijo tu ali v starem kraju. Tlačitelji naše rojstne dežele ao si le sponodili denar na tvoje pre -moženje v stari domovini, nc da bi vprašali sa tvoje dovoljenje; prisilno gonijo tvojo ženo in tvoje otroke na delo na kmetiji, ki ni več tvoja, in še to ne iz vzroka, da se prelivi tvoja žena in tvoji o-troci, ampak da se vzdrži despoti-Jen vojni stroj — zmsj, ki žre ljudi in pije njihovo kri, in da ae po-dro troni, in da biči oetanejo v
listnica uredklfrrva
T. A. Roundup, Mont. Ako imate obtožbo proti dotičnikii, predložite jo druatvu, kjer je ou član. Vsa stvar je za list preveč osebna.
J. A., Oirard, Kana. - Omenje-na zahvala je bila že enkrat pri-oMena v 2». številki Prosvete, ki ste jo iatotako poslali vi. <>mu dvakrat ponavljati eno in Isto reč?
JO NA DELO
Globe, Arts. - Strajkii 1 j jI rudnikov v Clifton, Mom, J Metcalfu, ki S«, lastnina Skd Copper konipanije, Ari/ona per kompanije, Detroit Corf kompanije, so glasovali, da nejo na delo, ker pride pJ valna komisija, ki jo je iinej predsednik, da preišče siti Toda kompanije niso pri odpreti rudnikov na podlagi| pogojev, ampak zahtevajo, rudarji brezpogojno vdajo v usodo.
Štrajka rji so brzojavili nk<tmu tajniku Wilsonu, ki komisijo, in ga vprašali za če jc pametno, da so vrnejo n| lo in na ta način čakajo prve. Delavski tajnik jim je voril, da mu jc všeč, če st jo na delo, preden dospe ko ja na lice mesta.
V štrajkarskih krogih guij da nočejo kompanije vravi stavke, da izrabijo stavke, krivajo produkcijo bakra, {>l| jo manj davka in prisilijo v| da plača precej visoko <-eno /i ker.
Ko so konipanije izjavile, odpro rudnikov za šlrnjkarj^ raznesle* glas v distriktu ( lil Morenei-Metealf, du so nabral soč stavkarjev v Cliftonu, (il lajo/V rudniku Phelps-Dod korporacije v Morevieiju.
Stavka rji so se hoteli prep ti, koliko jc na tem resnice, stražili rudnike v velikani vilu. In kaj je bilo? Skozi kovske straže je šlo šest sti kazov. Pripeljal se je glavr natclj McLain v »vtom« Vstavil se je za trenotek in tem odpeljal proti rudniku zval šerifa. Šerif je bil na s četo najemnikov in jo ar* 61) štrajkarjev nn obtožbo. <\ izgredniki,
Štrajka rji so najeli sn.af A. A. Won ley ja iz Fiursonn.^ brani pred sodiščem.
SOCIALISTIČNA STRANI
IMENOVALA KANDTDAl ZA SODNIKE
Chicago, 111. -stranka je imenovala WtM Cttnnca kandidatom zn "krt* sodnika proti Anton T Z" Zeman je kandidat repnM.,t>| stranke.
Socialistični kadidntje .'> sodišče so: Symour Stedman, Otto Hastens, Carl St rover. Leopold Ssltiell,
John M. Work, Christian Meier. Samuel Blork, Kasimir flugis, Samuel H. 1WI«'"1' Stran Johnson. Daniel A 1'ritz
Frank W Mnerc, '»J'"k vekatake zveze v llHn^u. ^
dal izjavo, da P^"
kandidate P^ Neodvisni k-nd>
K
Willi«5 WaKw
i.r«''
PODRAŽITEV MLEKA JE TtUl LA 400 OTROK
New York, H. Y. — Okrajni javni tolitelj Swan obtožuje, d». je podrsl.itev mleka ubila t New Yorku itiri sto otrok. Swan pre-	- ^ r
v1: • Ml.k.r.k. rv,« drtj	™	n.
Swan predloH v preje	_ ^eno**'
odvisne stranksm
ra višje sodiš-*' M oak, Gror- ,
ham i>. n.-h ;;;.....i
John V Karrell, ^ Thomas F. ^^ eda, Dillsrd B ^ ; Mahom, 1 1 am Friedmsn.__^
n C — Ar"
Washingtoa. D « ... waaoMHi	Uflflii
vlada je P^^"1 ^^
•ia<U f
U n» i run t, in lis i»i«-i	^ ^ Olk Zli Vrst. Sunt' preon z« p *	iii fl
rokah kronanih suženjskih poga pondeljek obtetnleo veliki poroll najčev.	%	proti "Mlekaraki rreti «	f» I*"0'1"
Jk
k'«.. j .»._ . m, ..ji* i
I BOJIŠČA,
l(t|»IJsvaaJa • "" ^
,^'ju (labrielske gore;na-Oddelek
ialrer je bil uutfen in bata-
■*J| .U italUanakUi baterij
7;e Ml razpršen. 80 Avatrij-J* bilo ujetih- Na Banjšiei je
SJtf manjših spopadov, ^rivnost v zraku je bila zopet julijanski letalci ao me'-bimbe na železniško poitajo Crihovciu. N'.Pulj jebilo zo-" *„ih Štiri tone bomb ki ao Ldile veliko niaterijelno škodo.
V zračnih spopadih so Avstrijci Ljubili dva eroplana; eden je pa-IIblizo A vee in drugi severno od jmclca. __
Minapadi na nemška meata. *
^ij^T okt. časopisje pi-da bo ustanovljeno posebno ' trstvo za eroplane, ki bo imeni skrbi zračno obrambo Lon -in ostalih angleških mest in 4e ua nemška mesta, a znamenja kažejo, da se je v zraku še le pričela. An -a in francoska vlada bosta inizirali velike zračne polete Neuieijo, na katerih bodo avi-rf, bombardirali nemška me-Esse n, mesto Kruppovih to-i n topove, bo ena njavečjih za zavezniške bombe in sku-bodo doseči I*erlin, da vrne-i dvojnimi obrestmi", kar so ei storili Londonu, iriz, 4. okt. — Sinoči so fran-i avijatiki zopet posetili Ras-in Frankfurt v Nemčiji. Na mesta je padlo večje število b. Frankfurt je bil bombar-u Štirikrat v zadnjih petih i *,
g, llolandija, 4. okt. — Iz orajna poročajo, da so tam li ravezniške letalce zadnji , ki so pluli nad mestom, to-bonih niso metali. Vost tudi ri ,da Kmppovc tovarne zad-časc izdelujejo veliko množi-topov proti eroplanom, ki jih porabili xa obrambo Essena, inu in obmejnih nemških t. V tovarnah za eroplane tudi i delom. Nemčija pričakuje ih.reprisal!j za napade ua don in hiti na vso moč, da sc pravi za neljube zračne obiske.
Iobro pod { stotkov tom.
•Politične razmere v Nemčiji so j ki nemške podmornic tako inizerne, da bolj veo ne mo- kontrolo, rejo biti. Mogoče je hotel Miche-
ells potoložati vsenemce; ako je Vopiika je prišel v Jaz
pa v resnici imel namen podkre- Petrograd, 4. ..kt - Charles piti ribanje aucksistov, tedaj je J. Vopička, ameriški poslanik za vsako govorjenje v Nemčiji za | Uumunijo, poroča, da je * rešilo častni mir navaden švindl. lu če prišel v Jaz, kjer je /.ačasni sedež tudi ui mulil na aneksije, morejo | ruiuunske vlade, njegove klaverne besede pokopati vsako nado za mir.	Japonska ponuja ladje.
Večkrat smo žo videli Nemčijo, I Tokijo, 4. okt. List "Niši-ko je stopila pol koraka naprej in Niši" javlja, da je Japonska po -potem pa cn velik korak nazaj, nudila Združenim državam 100,-Zdi se nam, kakor da je vsa mi- 000 ton ladij, ako Amerika pre'-rovna govorica v Nemčiji le po- kliče svoj embargo na jeklo, Ja-ljubna vada, s katero hočejo via- pouska želi, da se poniuieni par-dajoči sloji potegniti ljudstvo in | niki vporabijo za prevažanje voj pomiriti socialiste." . ..	j nega materijala v Rusijo.
V ravno tisti številki ima Ar-!	--------
bciter Zeitung" na prvi strani u- Naraščajoča sila angleške arti-vodni članek, v katerem razprav-	lerije.
London, 4. okV — Winston Churchill, municijski minister, j4> rekel včeraj, da angleška artilerija letos izstreli štiri grayate j proti eni, ki je bila izstreljena la-ni ob času soniške ofenzive.
dražji kot pred enim
lja o avstrijskih financah!. Iz članka je razvidno, da so finance dvojne monarhije v zelo žalostnem stanju.
»ju«
Ruski kongTes proti koalicijski vladi.
Petrograd, 4. okt. — Ljudski kongres je včeraj po dolgi diskusiji glasoval z 813 glasovi proti 180, da v bodočem ministrstvu ruske republike ne sme biti buržoaz-nih elementov, posebno pa ne o-seb, ki so bile količkaj v zvezi s Kornilovo revolto; drugič ne sme biti v kabinetu ustavnih demokratov ali kadetov.
jVeličiko, delegat h Ukrajine, je govoril za avtonomijo v Ukrajini. Dejal jc, da tri miljone hru brili ukrajinskih vojakov bo stalo trdno na fronti le tedaj, ko bo imelo Ukrajina avtonomijo. Zahteval jc tudi, da se Rusija potrudi Čim prej za splošni mir.
ROPARSKI MORILCI PRED SODIŠČEM
r • w
Chicago, 111. — - Trije roparji, ki so oropali uslužbence okapres ue družbe pred tovarno Wlnslou Bros. in izvršili dve umora, so bili zaslišani od kriminalnega sod nika Sabini t Im.
W. \V. O'Brien, zagovornik ■Charles Carrot a in še enega luiii-dita, je izjavil, da je pripravljen vsak čas za obravnavo.
Walter Therieii, tretji butnili, jc zahteval, tla se obravnava ne nadaljuje in se mu dovoli odvetnika, ker nc mara odvetnika, kl mu ga določi sodišče.
Sodnik Sabboth je preložil za slišanje na desetega oktobra.
Slivnski Ririln
Uataaovljeaa S.
1904.
GLAVNI 8TAN1
aprila
Pidpemi J idnola
lakorp. 17. junija 11>07 ▼ drl. Illinois.
CHICAGO, ILLIN01 H.
Težave švedskega kralja.
Stockholm, 4. okt. — Ministrstvo, ki jc resigniralo vsled porii-za vlade pri volitvah, jc ostalo pri ostavki. Kralj Gustav je včeraj povabil voditelje večjih strank nu
POSTA ZA VOJAKI V EVROPI MORA BITI ODDANA DO 15 NOVEMBRA
Washington, D. C. - < I lavni poštar Bnrleaon, vojni tajnik Baker in mornariški tajnik Daniels naznanja, da nova tovoruu l>ožič-|
lo
1111 pošta zu Kvropo biti oddunn 15. novembra.
.. : is u M « 11 t 1 Stvar je tako aranžiranu, du do-razgovor 111 jim razkril že jo, da !. • , . ,	.. . .t.
k .Ii iii. u •• » . «	1 h«' vojaki božično pošto nn božič-
bi rad videl koalicijsko v ado. Po- L • , „, , , : .« , ...ua . » m 1	.. no jutro. To sc lahko isvrši, če
vabljena sta bila konservativca . , . , ,,
admiral Lindman - -............ so<U'lujo	m ** ,MV,U
111 M. Trvgger, liberalca Kden in Kvarnzeiius in socialista Branting in Thereon.
Nemci posnemajo Angleže.
Pariz, 4. okt.- - Nemci so začeli graditi oklopne kare po vzgledu angleških ali takozvane "tenke".
Oborožili jih bodo s tripalenimi
_T "V Tm V" , » j topovi in strojnimi puškami. Danes je bilo uradno razglase-	1
nasvetih poŠt ne uprave.
"Vsak zavoj mora biti tako napravljen, da gn-lubko pregleda pd-Star. Nu I'Ynueosko ue bo od po-slan zuvoj, če nima od pošte pri-tisnen listek, ki nsznauju, dn v njeni ni prepovedanih reči."
Poštnina je dvanajst centov o.l funta.
110, da je ustaja v Tambovu zadušena. Nemiri tamkaj so se pojavili zadnjo soboto.
Litvinci zahtevajo samostojno republiko.
(Stockholm, 4. okt. — Dr. John Szlupas, lastnik lit vinskega lista v ScrantOnu, Pa., kateri jc bil v Rusiji iu je zdaj na povratku v Ameriko, je izročil tukajšnjemu ameriškemu poslaniku Morrisu dolg apel na predsednika Wilsona za samostojno litvinsko republiko. Apel so podpisali Litvinci ln Leti, ki se nahajajo v Rusiji. Dokument razklada zgodovino Litvinov in dokazuje, da so opravičeni do svoje republike. Dr. Szlupas pravi, da bi nova repnbli-ka štela pet miljonov lAtvinccv ln dva mlljona in pol Letov, kl nočejo biti poti Rusko niti v poljski državi. £2 svoje ozemlje navajajo pokrajino aevorno do Rige, zapadno do Bjalostoka iu južno do Meznrskih jezer v iztočni Pru-siji z vsem obrežjem baltiškega morja. V to pokrajino spudata tudi pruska mesta Koenigsberg in Insterberg. Za svoje glavno mesto štejejo Vilno, kjer bi radi po-stavili litvinsko vseučelišče.
Sirom Amerike
KONGRESNIK MASON SE ZAGOVARJA.
*007—oa hO. LAWN DA LK AVK UPRAVNIODBOB:
Predssduikt John Vogri*, bo« I« Hull««, 111. I. Podpredsedniki J. Hrutkovi*, H. V. 1». 4, box SO, Girard, Kaaa. U. Podpredsednik 1 Jole< Kukelj, S40H Kwlag A vs., Ho. Chicago; HI. Tajnik: John Verderbar, 270S Ho. Uwndale Av«., Chicago, lil. Blagajniki Anton J. Torbe*««, V. O. li«* 1, Clcero, IU. Zapisnikar: John Molek, 100* W. »lat Ht., ChUŠgo, III.
NADCOBNI ODBBK: Joie Ambrollj, 361 bo|, Canenaburg, Pa. Paul tterger, 741 — 1st Ht., 1* Hali«, IU. F. H..Tauvker, »174 Almay Av«., Kock springs, Wye.
POBOTN1 ODBBKI Anton Hrast, UII — DAtti A v«., New Duluth, Mina. Jot« Kudiftck, boa 4^2, Hmlthton, Pa. Kudolf I*l«terAek, 4:ut box, llrldgovtll«, Pa. Jakob MlklavM*, L. Box \ Wllloek, Pa M. Petrovich, 14S1A Hal« Av«., Collluwood, O.
UREDNIK "PBOSVBTB":
Jo!« Zavertnik.
VRHOVNI XDBAViriXt -
K. J. Kara, M. D., tW02 Ht. Olalr A v«., Cleveland, Ohio. VHK DKNAHNK IADBVK IN HTVAKI, ki a« titojo gl. upravnega odbora In H. N. 1*. J. naj a« pollljajo na naalov 1	•
JOHN YKKDRHBAB, 1*007—M Bo. lawndale Ave., Cbloago, Ul. PBITOŽBK 01 JED M GKNKKALNKQA POBIX1VANJA ae |iešiljaje na uaalovi
JOŽ K A M ll H OŽI ft, Bex 851, Oaaoaaburg, Pa.
ZADKVK PHKI'lHI J1VK V H Kil IN K, kl ata jih reltll prva iu drogu I h atanea, a« poAiljajo aa aaslovi
ANTON fIKAHT, 811 I8th A««., N«w Duluth, Mlnn. VRI DOPIHI, ra/prave, tlnukl, nasuanila Itd. aa "Prosveto" se p.^lljajo ua uaalovi*
URKDNlftTVO "PHOHVKTH", 2SR7 —Of Bo. Lawndala Av«., Phlenuo, Illinois.
VHK UPRAVNI^KK HTVAKI, naročnina, ogtaal, S« pollljajo nn nnslsvi UPRAVNIŠTVO ••PROHVKTK", 2067—09 Ho. lawadsl« Ave., fthleaga, III.
V koreapon.Unri s tajnlltvoni B. N. P. J., uradulltvoin in uprnvuUtvoM. "Proavoto" n« rabit« lai«n uradnikov, uiarvef aapiltt« naslav, ko j« tu navo den ako lellt«, da bo vaakn stvar hitro r«!«aa.
Hoje glavnvga upravnega odbora — vrlljo vsake prve ar«do In trotjl fotrt«k v uteaouu. Zs.Vtek ob «al uri popoldse.
Ameriški parnik potopljen.
Undon, 4. okt. —Sovražna sub-ka je v sredo potopila a me -i parnik "Annie P. Ooillon" J* od otokov Scilly. Ladjo so file granate in ne torped Blkivont nemške vlade, da sub-nke potope povprečno. »00,-ton ladij mesečno, ne odgo • ja niti za.petdeset odstotkov ~ i Nemški poveljniki v 111 or-wi lažejo, da ohranijo zaupa • ljudstva v podmornice. Zad • Men je bilo potopljenih e -J* parnikov, ki imajo 1600 ton To je najmanjše število i Nirsnih Isdij odkar je Nem- liPredjednik Argtntinije namera-pričela s submarimko kam ■	odstopiti.
i«l" februarja t. 1.	. 1 Buenos Aires, 4. okt. — Poroča
--sc, da bo predsednik lrigoyen re-
IZ iDOZMIStVa. Higniral 12. oktobra, ko poteče e-
iuu£cm»iv«.| »]cto odkflr bf) lyvoJjcn <Jo.
vori se, da hoče odstopiti zaradi slabega zdravja, toda to jc le pre-tveza. Proti njemu so nastopile sile popularne nevolje zaradi njegovega pacifističnega stališča na-pram Nemčiji.
Položaj generalne stavke je nespremenjen in vlada se nc zmeni, da bi izboljšala položaj. Predsednikov kabinet je popolnoma pa-siven napram stavki in napram sklepu zbornice, ki jc odobrila prelom z Nemčijo.
Washington, D. C. — I ledino, va obtožba, dn sumi nektere kon-grešnike, da so sc obnsšnli sumljivo, je zopet oživela, ko je \<Mal v zbornici kongresnik Mason iz llllnoisa-in očitni llcflinu, <1.1 ga jc po krivici napadel, očitajoč mu izdajstvo in "ga spravil v zvezo z Kmo Uoldmanovo."
lleflln je vprašal za besedo, da odgovori Masoiiu, toda ugovor k on grešnika (iarnorju iz Tc\a*a je preprečil prepir. Zbornica je najbrž že situ prepira ln je ploskala (Jarnerju, ko je vstal in ugovarjal, da lleflln dobi besedo.
Mason je zagovarjal svojo predlogo za preklic vojaško-obver.ne-ga zakona, češ, da jc večina njego vili volilcev linsprotibi vojaški službi. Zbornica mu jc burno «
farmarioe zahtevajo mo pntr«bui«mo i iu°jlt,h. j2i bilizaoijo f4rmarskih	voji
DELAVCEV	čevljev od driavne Armor Plat« Plant,
Ohima m -	"MVTS.t:'.'?^^«^
vseli krajev Združenih držav zbo- WMt Virginia, rujejo v Morrisoiiovcm hotelu, j	- . —
Sprejele sti resolucijo iu jo od C V jk flf S poslale predsedniku, v koleri pri H	JJL VV C
poročajo registracijo vseh mol,j 1	▼ ▼
" O
ki niso v armadi, tuko da farmar-| C Da/ aad Nlght I^OImms. 19
ski delavec, ki odpove delo n,i
years' aucreaa. 1100 Oradtstea. Pra« Oratory—t tears' Practise Q
.......... . . rr , '	. G no Oratory -a leaw rwo.w w
farmi, ne more dobiti drugega de- goearse. Kineit Claas Beoma la tke ,
•hi, če vludi ne naznani zndosln lb !u City.
»vzrokov.
SKUlNJE ZA POŠTARJE.
Springfield, 111. — Dne 14. novembra sc vrše skušnje zu poštar je drugega ln tretjega razreda. Letna pleča znaša od iM\00O do $2,400. Prosilci morajo liltl državljani, stari '21 let iu morajo prebivati v delokrogu pošte ob «"n su, ko je bilo mesto Izpraznjeno.
Službe so odprle v sledečih me stili:
Alt ona, ,000! Kblo-ado, <ei,100; Louisville, $1,600; M aeon,
Luke, *.' 'lil
DAY AND NIGHT HIGH SCHOOL COURSES
College, I.aw, Medicine,
I'reparea for Dentlslrv eat poaalble time
or Kngls««riiu|, la th« abort i«, or flat
italoj Addraaa
Hiaupellor J. JP. Tobias, K8 W,
Jaehaos
Blvd. T«l. Wab. flfiOI.
Avttiijaki socialisti Nemčijo.
napadu jo
^»"»terdsm, 4. okt. — Informa-Avstrije govore, da ae tam-"7 i*"'" "««i govorom nem-kancelarja pred glavnim vnorborskini odsekom v Btr-Nl«' l«»lj se jim ne dopade " fifinškega zunanjega mini-Kl"blmanna, ki ga je imel
plavdlraln, ko je izjavil, da je nje-'»1,200; • Notrh Crystal gov edini sin vstopil v armado. $1,1100 Paxton, $2,400; Njegovi predniki so angleške na ,$2,400; Frankfort, $2,m rodnost i in bojevali so sc1 v \s.-«> ------
vojnah Združenih držav.	PRODAJA POSESTEV.
Dejal je, čeprav je bil nasprol .	Niski pogoji. . "
nik vojne, jo sedaj jsidplra in!	sc dobi hiša za dve
privoščil je nemški milftoristični, |rij|lnl lltt Virginia St. avtokraciji precej ostre besede Zu fJ.VHI sc dobi hi«s, H sob, na
'	UM h Ave.
KOMPANIJE PROTESTIRAJO /a	„ hifM t 0,u.ke
PROTI DOLOČENI CENI ZA yjl|ani| m ,,a Orecnbush St PREMOG.	Zft woo se dobi H sob bunga-
jlov-bfša, ua West Allls.
Vse pmlrobnosti se polzve j»rl:
Zasloni
ČAJ NA POBKUliriO
16 ČUDOVITIH tBUAC vsebuj* •lovita adrsvilas l/asjdbu, TATHBR MOLLINOBRJBVBOA BLOVITBOA KBLIŠCNBGA CAJA. Imate trga
ti Je, ae prt j«, ae^lslo kri, ModAno ne« redaoat, glavobol, Jetrno ali ledvl/ao bolest, nuni pofttjU«* val naslov na do plaulei in prejmete brespla^no ravitek. Naalov 1 '
MOLLINOBB MBDIOINB 00. 24 MoUlng«r BulUlai -14 East Parit Way, (V. M ) PITTBBURQH, PA.
, „.	ie___
Vsi listi na Dunaju in ki niso direktno v 1 napadajo kancelar-, " ^"HJuianna. Najoatrejši g . Nemčijo, kakršen šc ni | '»javljeri v Avstriji za časa
lrk\J" pa I'^esla dunajska Zeitung", glasilo av-
. ."^»listov. List piv nied j
Washington, D C. — Zaatopni ki kompnnij za javne potrebe i/ Illinoisu In I o We so protestnih pri upravitelju za kurivo proti določeni ceni za premog
Predložili ho pobotnice lova Railway and Light kompanije, ki dokazujejo, da je kompunljn *
LOUIS HARMS, 43 National Ave., Milwauke, Wis
JIAfRSDBK.
in

Jf '"»el kakšno upanje v
■M
Papež in kardinal Mcreier.
Amsterdam, 4. okt. - Z belgijske meje poročajo, da je papež naprosil generala Kalkenha.vna, nemškega generalnega guverner 'ja Belgije, za potni Ust kardinalu Mercicrju, kateri bi Imel iti še pred Božičem v Hm na važno po-litično posvetovanje. Kalkenhsvn
nima)je"^oril papri«. da k. rdi......
Vse.k^L^f^^idobi potni list le f>o<l pogoj-.'.
-......^ [ako ne "zlorabi svojega potov.
u,,|r)ji minister, ki je sle-1 <r",,dl
, JT r,,r l"»etičnih fraz čvekal	W potopljenlli
^ >Hji Nemšije, ki bi se l-ondmi, 4. okt. '"••godila željam papeža za denako poročilo pra V^^eila razpoloženje /a ivražne aubmarinke potopile v ml
Prosveta piše aa blagostanj* fI , .. . ljudstva. Ako ee etrinjal s njeni-
zadnjih šestih mesecih kupila oko ^ ^^ p04plrtj trgovce, ki
II 100,tKK) premoga z.a We do 14. 0 lljUj0 r Prosveti. V salogi i-cenejše pri toni, kot je »toločena	^ u THji4anje potrebMi-
cena.	ae po zmerni ceni.
Predložili SO dokaze, da so do	AMTOV ZORNIK
ločene cene znižale ecuo od	garmbiia, Pa. .
centov do $1.:I0 pri toni, toda pov-------
prečna «'eno je za T»0 centov višji., I cot je bila povprečna cena za prt j mog v Illinoisu v lelu WHJ, ki j«;I bila $I.2.r» za tono premoga pri, rudniku
Rekli so, da je prcaejali p»»' mog, ki ga navadno rabl/<» komps ni je za javne potrebe za 100 od (
KADITE TILLMAN CIGARE
Unijsko izdelane
Ibjrkns Cigara .......... 10c
"La Casara" Cigare------10c
TILLMAN CIGAR 00.
AURORA, MINN
Dr. Koler
SLOVENSKI DKAVNIK
laMufi WWrVs Cklju.
r« Vms im
leeu, v ■
•eelleale «ed% ««iea«wi s i*s«*as
vsi
I <<aSfte aa Ska
PROMENILO KRI V NJEGOVIH ŽILAH.
II. H Von Hrhllrk, **diwi tovaram nn avetu trgi. svetovno slovitega llorgarakega Krvnega tu\», prejel J»- pred kmll*«- slo (lUnt'i i»«t Km»-ry Kutaasv, I ill-. 1st Ave., New Vork, N V.f Prejeta v«« Bolgarski Rival P*I In ko •••m odprla /evoj kn tito> /iirtol. m)«• Mfo. ilobils vsa ta slovita /••llL n ki s.-ai jih !<< |M»/oiiln v starem kraju."
,Im/ ••'in ft js radovolja« s trn ^ejeni In laliho rr'em, du ji* aromeall oa I.oIJm- kri v mmiJIIi lliah."
Kn velik revoj llolgarskrga Nrvn«*gu Caja, kl radost 11 Jr tu 1 h*t ate*i*r«V ,»l«o<- ♦I.WI, Seat ravojev pa S.VOO, |m.A|Jmiio 11 n vae kra|r /a prejet« vsoto »II jw ea |m*tao o v/* t Je, Naslov
MARVEL PRODUCTS COMPANY,
• Marvel SaMdhif, Pitlsburfh, Ps.
0|M»ailan Ako irilir ravorovall val*» p»i«IIJatev,	|im ve/
NORTH SIDE STATE BANK
hock srm/tos. tuyo..
IMA KAPITALA IN OZZZSVE »ISS^SO.OO
«« aelslisa Muk Wa*a|ea—d ilHsm strsstl M Nsls vlaga.
MOČNA, CONZaaVATIVNA IM BAPBBDMA INSTITUCIJA,
^•tajanje, toda kako, s, noWm Udim	P*™*
V,rM|Tazpololenje. če pa nad IdOO tonami ln dte ladji |H-d
V
in
no .
povedati mirovnih te#o
vrhutega «e širokon Ker ae število torpediranih pa»-'»»»•ti nemška vlsds'nlkov znižuje teden za tednom, » x Belgiji f	vsekakor fakt, da imajo zavezal
<I»mmmimmmmmii»m#»M»
niiiiiitftm—

Tj aa aa j. 04TA AA vsaka dva tedna v slučajih tudi več /aslofijo naši de- i;
.wpu«ih	Siv"."" OU JlWiVV lavci. Delo je prijazno, premog je Čist, premoaorovi »o :
livarni jn dosti vozov. Hile so dobre, rent j« njzrk in ?ivljCn»ko stanje je med bolnimi in;
......... 1 najcenejšimi v Penn.lvani,i M polretaje se VSg| WmU«HtUv. PVmdlte prK 1
•ni /ji delo s Penn R. R. železnico, ali se izglasite pri G tn. IHgT. T. g. J0IM8.
The PENN-MARY COAL C07 HeUwood^ Pa.
•koro pravljcni
slovenec - glavar indijancev.
Povest • zletoiakelcth. — Spisal P. Timtkmt
Stojiivši k njemu, je ženska (eden izmed njiju je bil« ženska;, dvignila njegovo glavo v svoje naročje in obrisala kri * ablln; pri tam je presenečeno Vskliknila, kar je hitro privedlo ae drugega zraven. Po živahnem pogovoru ata skic-nila, da napravita noaHnieo in truplo vzameta a seboj. Obvezala ata mu večje rane in ga .previdno naložila na nosllnieo, nakar sta prijela vsak no enem koncu in kmalu izginila v temi.:' ,
9.
Tri l«tu mo minila od tega čaaa, V ^ " Dolin i Prospektov" se je zelo izpremenilo; dorršlle ao Me tak«> izpremembe, da bi v prejšnjih čaaih noben naseljenec ne mogel verjeti, da je »ploh mogoče. .Tisto jutro, ki se je ponoči izvršila ona tragedija gori na griču, so šli vsi prebivalci iz "Doline Prospektov" iskat v prepad Psvletovo truplo drill jc povedal, da je izvršil samomor radi tega, ker je po nedolžnem umoril 0'Neilea.
Mladi vdovi so povedali isto povest. .
Zelo m> bili presenečeni, ko so prišli ua liee •mesta, kjer hi po njih mnenju moralo ležati truplo, pa ga niso našli.
Praskali so se. za ušesi in si belili možgane, toda izvršiti niso mogli definitivnega zaključka? dokler niso koncčno vplivnejši izjavili, da so najbrž volkovi raztrgali iu požrli truplo.
"T«wla požreti mo gaf morali s kostmi vred, ker ni sledi o njem," je pripomnil nekdo bolj neverjetnih.
O'Brien je bil trdno prepričan, da se Pavel ni ubil in da m* kmalu vrne; ko pa je pogledal proti pečini, jc zmajal z glavo in tudt pritrdil drugim, da gu nikdar več ne vidijo. Kdor se je o-zrl proti pečini, s katere je padel Pavel, ni smatral Bregarja živim.
Ko pa je po tem dogodku preteklo leto in tlan in Pavel se. še ni vrnil, so minili zadnji pomisleki o Pa v let o vi smrti.
Odvetnik Anderson je ostal po tem dogodku -ve par dni v "Dolini Prospektov", nagovarjajoč mlado vdovo, da bi se preselila v D—, ker v "Dolini Prospektov", zdaj nima kaj početi, kar pa je ona pozitivno odklouilu in se jokaje v britki boli:
"'On se vrne iu ostati morum tukaj, dokler ne pride nizaj!"
Mlada žena je ob tej strašni »gubi veliko trpela. Ko se jc naslednji dan zavedla deloma po-drdie strašne trugedije, je akoro obupala. Kdo naj zdaj «krbi zu njo in njeno ljubljeno dete. . ? Dan zn dnevom je jokala v svoji kolibi, pričakujoč *, ojegft možu, za katerega .je zatrdno veroval«, du p'vj r.li slej pride. Ko pa jc preteklo le-t.», so >♦ ji pa vs» upi razblinili v — nič. Od tegn jc živela v nekakem melanholičnem stanju.
Jim t J ril I je takoj naslednji dan po onem ti-Kodepolnem večeru nekam odpotoval, ter se vrnil v dveh tednih — ves bled in izpadel — nekako strašilo prejšnjega Grilla. V nekaj dueh je razglasil odkritje bogate žile v njegovem zlatem rudniku, ter obljubil Hoži svojo pomoč v njeni hudi stiski, kar pa je ona energično odklonila, češ, da bi gotovo Pavletu ne prijelo,, če bi kdaj zvedel . . . drill je bil zelo previden in ni nikdar govoril o svojem bivšem tovarišu drugače, kot le dobro. "Ubogi Pavel! Da jc moralo tako priti. jc tu in tarn vzdihnil, ter si zakvil obraz z obema rokama v znak globoke žalosti.
Pogost o je obiskoval nj^o in Roža je kmalu gledala na njega kot na svojega edinega prijet*-1 jn in zaščitnika. 8 svojo lepo umerjeno besedo in naklonjenostjo v vseh ozirih, se ji je vedno prikupil.
Nekega dne ji jc rekel:
"Gospa Hregarjeva, Roža! — Ti potrebuješ zaščitnika in tovariša v tvojem življenju, človeka, ki t c varuje pred svetoru —- nekoga, ki oakrfu za vzgojo tvoje male hčerke. . . Pavel je mrtev. . Zakaj se zopet ne množiš?—"
Toda Koža ga ni poslušala, vrgla se je ob o-k nu nn klop in brit ko jokala ob misli, da je Ps-vel mrtev. Toda ženska vstrsjnost vzdrži le mslo - osobito šc v razmerju, v kakršnem se je nahajala naša Uoža. . . Pri vse tem je pa tudi Grill /nnl igrati svojo ulogo jako taborno, tako, da mu je končno verjela, da jc bil najboljši tovariš ln prijatelj njenega zgubljenega moža — in njen. V «vojem res bednem položaju je končno privolila v ženitev.	1	«
"No bom te mogla nikdar ljubiti," jc rekla, "kajti moje sree je vedno hilo in bo a Pavlom a kljub temu boni »kušala biti tvoja dobra žena. To /rtev storim le v dobrobit svojega otroku," in vrgla ne je na posteljo in In-itko jokala. . .
G i ill je počasi odšel, Na njegovem zlobnem obrazu je bilo čitati izrar triumfa.
" Končno 1, , , Končno! ..." je mrmral in m rnel roke, gredoč nisdol po hribu. "Igra se Je v splošnem obnesla še bolje, kol nem sploh kdaj pričakoval. . ."
V	nftkaj dneh its se odpeljala v bližnje mesto,, kjer M.« bila poročena. Na tem potovanju ae ie Koža neštetokrat zjokala iu premišljala, kako
drugače je bilo ob njeni pni poroki.
V	"Dolini l*roapektov" nn bili presenečeni iu tudi nekoliko jezni, ker niso bili povabljeni na že-nitovanje. Ko je zvedel O'Brien to novico, je jezno izjavil:
Nič dobrega ne bo ia tega, toda pa*im na tlrilla! Njen varuh ostanem v sili."
In O'Brien je ostal mož beseda. . .
t e je Koža kaj želela, je bil O'Brien vedno pripravljen vstreči njeni Mjl. Neko poaebno sp*» štovanje do Psvleta ga je gnalo do tegn.
Zakonsko življenje med Oritlom ln Rožo je Silo v začetku še preeej povoljno. Grill je prodal m-«,j rov za tristo in petdr»et tisoč dolarjev, ker jr oklenil oditi is tek divjih krajev.
Kako vcoel bi Ml Pavel — ko bi še živel, ' je a solzami v očeh rekla Ro*a, kn je rvedels novi. •o

Spomini iz prejšnjih časov in iluzije, kako romantično bi -živela s Pavletom, so ji izvajale i*mogo solza hi Grill jo je največkrat dobil pri-s<4ši domov — vso objokano. Zdaj je še-le pogrešala svojega ljubljenca najbolj, ko je imela na razpolago tudi gmotna sredstva. . . in polovico tega jc spadalo njemu, , ,
Nekega dne je na vprašailje Grilla povedala, zakaj vedno joka. In Grill je nato sklenil, da v najkrajšem času zapustil pusto '1 Dolino Prospektov". Roža ga je prosUa, naj vzame s seboj tudi 0'Briena, ker jo ni maral žaliti, je vstregel njeni želji. '
Prodala ata kolibo iu vse drugo kar sta lusto-vala, in se nekega lepega dne napotila z O'Brionom vred iz "Doline Prospektov" proti vzhodu. Vsi prebivalci so se sesli in jima voščili srečno pot. In ko je Roža prijezdila do ovinka, se je še enkrat obrnila v sedlu nazaj proti "Dolini Prospektov" in s solzami v očeh rekla:
"Pozdrav tebi, "Dolina Prospektov", nudila si mi veliko veselja— in tudi veliko — ah! kako zelo veliko gorja. . ."
"Zadnji pozdrav tebi; ne vidim te več."
Ln njena izjava je bila resnična, ker se re« ni nikdar vrnila v tiste kruje. Kot se j eona .poslovila od te naselbine, tako ae hočemo mi, dragi čitatc-lji in čitateljice ker se nc bomo več mudili t nafto povestjo v teh krajih: •
"Pozdravljena "Dolina Prospektov", tvoje skrivnosti iu ruzočaranjn! Mnogo si jih osrečila. . . s svojim - zlatom. . . Dosti jih je pa tudi zgubilo življonsko srečo in zndovoljnost. . . Da, celo življenje. . . !"
Zakonska Grill sta spadala vsak k enemu zgoraj omenjenih oddelkov. . .
Tiho sta nadaljevala pot, zatopljena vsak v »▼oje misli. . . in OUrien jimn je ponižno sledil.
10.
Ob prijaznem potoku v precej razprostrani dolini, se je nahajal glavni stan mogočnega Indijanskega rodu Nte. Vojniki, to jc vso možki, so se vsak dan telesno vadili in vežbali v orožju, dočim ao ženske morale opravljati vse ostalo delo. Lajanje psov, prhanje divjih mustangov, ter kričanje napol nagih otrok, se je čulo že od daleč. To je pogorišče, na katerem nameravamo naše Či-tatelje n<4<aj časa zadržati.
Bilo je vročega poletnega dne v sredi avgusta, solnee je pošiljalo ve« dan svoje tople žarke ua roxbeljeno zemljo, da se je večina vojnikov zatekla v sence šotorov, pustivši ženske pri delu. Le kakih deset je bilo toliko razpoloženih, da so igrali z velikim zanimanjem igro "mokasin", katera obstaja v tem, eden skrije krogljico pod čevelj, drugi pa skuša ugasniti, pod katerim čevljem ae krogljica nahaja. Nekako tako kot naša igra "skrivati in iskati."
V senci pred nekim večjim šotorom je sedela mlada deklica. Njeni košati, dolgi lasje so se ji vsipall po ramenih. Tu pa tam jc dvignila oči in pogledala proti šotoru, nakar je zopet poglobila v svoje delo; delala je novo obleko iz kožu/hovine. V šotoru je vse mirno — nič sc nc guue, dočim se za šotorom začujejo stopinje. Ono sc hitro o-zre in za rdi, kot bi bila za»učena pri kakšnem ne-poatavuem opravilu.
Kož, ki je atal pred njo, je bil nekuj posebnega med Indijanci. Kjerkoli se je prikazal, je iz-rval pozornost vseh. Visok je nad šest Čevljev, čokato telo s širokimi rameni zelo pristoja njegovi visoki postavi; obraz mu je plemenit, z odličnimi potezami. Glavo, ki mu jo diči orlovo perje, dr-, ži ponosno pokonci; njegovi ravni črni lasje niu sežejo dopasa dočim ima okrog ramen ogmjcn bel plašč. Njegova obleka je narejena iz kože sivega medveda v rokah drži svojo najzvestejšo tovarši-co — puško.
Tak je "Močni Bivol", vojni poglavar ITtov-
eev.
Vstavil .ne je pred šotorom tik deklice in vprašal :
"Moja hčerka čuva šotor "Zlatolasca", belega glavarja ( ali je on notri?" in pogledal ji je strogo v oči.
Deklica je mirno ponosno poglednlu očetu v obrat.
"Zlutolusee api," je odvrnila. "Vrnil se je % lova salo utrujen, zdaj spi, odkar jc prišel domov. Pazim da ga kdo nc zbudi po nepotrebnem on po. trebuje počitka."
Obraz Močnega Bivola sc hipoma stemni. Po kratkem premisleku reče:
"Moja hčerka ljubi Zlatolasca ns moje lastne oči sem videl kako je postajalo njeno hrepenenje po belem glavarju vsak dan večje. Ali se ne bojtt ljubiti belega človeka T Tvoje srce je bilo šc ■ enkrat podarjeno onemu hledoličniku, ki pa te je zavrgel. .
Znak bolesti se je pojavil na dekličinem o-brniu, toda vstanivši na noge, je ponosno izjavila, >
"Resnično, oče moj! Toda Zlatolasec ni tak l(Ot je hil Zvita Kača. Jaz ljubim tega bledolič^i. ka," in ljubezen je aijala is njenih očij. "Ljubila sem ga ves čaa od dne, ko je rešil mene in moje-ga medicinskega očeta iz rok zlobne Zvite Kače. Tako velika je hila moja Jjnbezen, da ko sva z Gorskim Duhom oni večer dobila njegovo truplo ležeče med kamenjem in polno ran, sent raztrgala svojo obleko in napravila i* nje obveze, s kateri-ml mu je naš mediclnec obvezal rane. Vso noč asm neala polovico njegove teže, In prav nič nisem Mla utrnjena^Vdihovala aem mu aapo. ker je hil že dozdevne mrtev. Deset noči sem čula pri njem — ne de bi astianila oko. tako veliko ml je bilo za njega — da ostane pri življenju. In ko je ozdravil, je pestal naš, popolnoma naA, oče! On misli, da Je kil rojen med nami, kajti apomin na prete-klost, ki Je livel a avojo Ženo med blcdollčniki, ga je popolnoma zapustil. Popolnoma je prepričan, da je Indijanec: aato sem gotov«, da o*fane med nami vae avoje življenje
Roia je govorila rennieo.
(Dalje aledL)
Lovro Kuhar:
iu sem štirinajst dni cepil drva.
ranrv di £dadiiaiu I**"* mi	potrdilo, žu-
I /UIU (L MH!DUAlVpaci > podpisal in potrdil z ob
S Pauakovičem sva postala velika prijatelja; priučil uie je tudi j igranju na citre in na zimo sva se uameuHa v Italijo. Zatrjeval mi je, da je bil že večkrat tam, da se izplača, z igranjem se zaslužijo lepi denarei. Alpe je pobelil sneg, midvs sva pa odrinila proti jugu. .Skrbel me je prehod čer. državno mejo, oba sva bila brez potnih li-stov.
"Ne skrbi!" je dejal Palanko-vič. "Okaniva jih. lNcmu so mejni tftrs&niki? Ds jHi prevsriš, pro-sim tel"
Re« sva jih imenitno obrila. Tovariš je izbral pravi čas in odredil rse talko, da sva brez oviae prišla čez mejo. Takoj sva pričela z igranjem, Pitfanfltovič je rezal gosli, jaz sem ga spremljal na ertre. Dobrodošla srva bila povsod; gostilna, kjer sva nastopilo midva, je bila polna gostov in poslušalcev. Vendai* se nisrva mudila nI -kjer predolgo, najin cilj so bija mesta Benetk* MHan, Turin. To-variš je pripovedoval toliko le pega o njih, o darežljivih prebi vafcik, o dobrih zaslužkih, o vi nu, cenejšem, nego je po naših me stih voda. V Benetkah sva začela rarvijati pravo cigansko delova nje. Največ se je zaslužilo zvečer v kavarnah in hotelih. A1i kako priti v nje? K ava mar ji, hotelirji in rest av rater ji so veliki sovražniki potujočih igralcev, zapirajo jim vrata m jih mečejo Čez prag. Premeteni Palankovile je vedel iz iz-kuftnje, kako treba stvor prijeti. Vsaka italijanska kavarna ali bo tel ima dvojen vhod. Pri enem vhodu Je poslal mene v kavarno, pri drugem je čakal na ugodno priliko. Seveda so markerji pla n^i po meni in me suvali nazaj. »e
Med tem je vstopil on nemoteno m začel igrati na gosli najprivlač nejše skladbe in ko so ga hoteli izriniti, si jc že osvojil srca do-rzetnegu občinstva, zahtevalo jc igralca aebi. Palankovič je zahte val še mene in na ta način sva se navadno vrinila v kavarne in hotele. Iz Benetk sva se podala v Verono, is Verone v Padovo in iz Padove naprej po liombardiji. v Milan. Milan je razkošno sijajno mesto, kavarn in zabavišč je menda toliko, da v nobenem drugem italijanskem mestu ne. Kakor drugod, isto sva izvršila tudi tukaj: dopoldne sva spala, popoldne in na noč sva obiokavala ra • zne kavarne, igrala in pila vino. Lombardsko vino, moj dragi! Pri nas vina niti ne poznamo, navajeni smo na vsake luže. Po deset. petnajst »oMov ga je bilo do pre ostanka. Nikjer nisva popila to-liko vina kakor ravno v Milanu, nikjer pojedla toliko dobrega in tudi nikjer odneala toliko lir. Iz Milana sva odšla v Turin, iz Tu-rina preko Apenin' v Plorenco, odtod pa »va se obrnila proti severu. Omeniti ne moraon, da po -stopač ni nikjer tako varen kakor v Italiji. Karabinerji sicer krožijo okrog, a ravno s temi je najina-nja akrb. Srečaš na cesti karabi -nerja, hudogledega, brkatega iuo-ža, prenvotri te od pet do glave in zarožlja z zaiponkomi. Razumeš. . segneš za srajco in mn vljudno pomoliš svoje papirje, davno ne kak potni list, ampak kako staro šolsko spričevalo, kako drugo* podnijsko izkazilo, ki se glasi bog-ve na katero ime, samo da je dovolj kolekovano in pečatono. Mož gleda v branje, skuša čitati, kima ... seveda nemščino razume kara-biner v apeninskih gorah, in na -j /.adnje ti z zadovoljnim obrazom spet izroči "potni list". Ae več, če vidi, da ai raztrgan in shujšan, poseže v žep in ti podari liro zato, da ai goljufal. Dve leti sva pohajkovala a Palankovičem po Italiji in nikoli nisva prišla r. njimi navzkriž.
Po dveh letih sva oMtavila Italijo in se vrnila Glasbeno orodje je nama odslužilo, naveličale sva se juga, solnca, vina in vse
'čiuskim pečetom, pa sem bil va-rcn šest mesecev. Na ta nsčin sem potovsl dalje; kadsr je potekel čas, sem si pravieo obnovil. Jzku-ail sem vse; ni dela, ki bi ga ue znal prijeti v roke. Hil sem cestni pometač, glumač, tesar, drvar, ribič, delal sem v tovarnah, v ru* dokopih na železnicah ua polju, kidul seni gnoj, brodaril jm> re -kah, vozaril zs kmete. f> mi je delo ugajalo, sem vztrajal dalje, če ne, sem šel naprej, včasih sam.' včasih me je spremljat kak to -variš. Pri tem seni nenadoma našel svojo sestro Ntefanijd. Prišel som do velikega lepega gradu blizu majhnega trga v precej prostorni planinski kotlini. Po naključju sva ac sešla: sprehajala se je v parku pred gradom, slu-čajno sem prišel mimo in jo hipoma spoznal. Bila je še prejšnja Štefanija, lepa, iponos-nuT le nekoliko izrazitejša je postala. Predstavil sera se. Kako se je prestrašila brata — cestnega vagabunda. Ni verjela svojim očem, pa me je povabila k sebi v grad. Ostal sem pri njej par tednov, pil m jedel raz njeno mizo in poslušal njene tožbe. Objokavalu me je noč in dan, svarila me ter mi očitala preteklost.
"Da bi vsaj svojemu stanu pri-zanesel!" je ihtela. "Kaj ne veš, dA plemič? Ne le sebi, vsemu plemstvu škoduješ s svojim pro-pallm življenjem, najbolj pa nie-ui in bratu! Daj, Vrni se na pravo pot!"
Slovesno s«m ji obljubil in jokal z njo vred. Večne solze, vedno tugovanjc mi je jelo presedati in v par tednih sem zapustil grad in sestro. Odslej sc šc nisva videla. Zdaj ima gotovo že precej do-rasle otroke.
Moje nadaljno življenje si lahko sam predstavljaš, podobno je temu, ki sem ti ga opisal. Lahko rečem, neumen nisem bil nikoli, raizeii tedaj, ko seiu se dal opehariti židu Wolfu in mu jwmugal do lope svote. Kadar sem stradal, sem bjl lačen, kadar sem se najedel, sem bil sit, prav tako, kakor oni ,po kojih žilah se nc preteka plemenitaška kri."
"Ali se nič ne kosate svojega življenja?" sem ga vprašal na koncu. •
"Zakaj! Jaz poznam svet in razmere! Ljudje moje vrste so potrebni človeški družbi. Kadar bo svet tako popoln, tako dovršen, da ne bo potreboval v svoji sredi potepuhov in barab, tedaj bo propal." —-
Nisem maral ugovarjati njegovemu čudnemu prorokovanju, razmišljal sem rajši o povesti njegovega življenja. Zanimiva zgodba je bila, kazala mi je eno izmed tistih oseb, ki nc poznajo mej sveta, ki lahko prenašajo najhujšo bedo, lakoto in trpljenje, ki pa zbesne v uživanju in ginejo same strasti. Razmišljal sem dolgo v noč. *
Poleg mene je spal .Tadej in smrčal v hripavem basu. Počival je mirno, reke pdo glavo, cilinder pomaknjen na oči, z izteg-njenim truplom. Tako spavajo le bretfbrižneži. Gozd, zavit v utripajočo mesečino, je dremal na • okrog, skozi veje in vrbovje je še-lefctel veter enakomerno pesem. Čez dolgo sem zaspal še jaz.
Vsa tnda od mraza, oblita od jutranje rose, sva sc zbudila. Zvezde sva že zamudila, od vzhoda je vstajal dan, osvetljen z žarkim solncem.
"Zdaj naprej, da *e ogrejeva ! ' je dejal Todej in šklepetal z zoh-| mL Poiakala ava cesto in se ns- jfiovor potila dslje. V petih dneh sva ; ^r
- Jugoslovan
krajev,
JUGOSLOVAN] IN ^ USTAVI
na
-Vlad/
(Mlovenee, im. juUj najtežjih n.jspnrnej*h vp, bo naravno jago^,,^
i stavni odbor Ti m svet oh^la ko;
reševati samo vprašanje a ilovice. Za nas ^ l poštev samo toliko, d„ Uu f av>>tnj*ku teritorijalna to je slovensko zemlje lu v
' »tajerske,«,
morskem in v Istri ter l,rv« latri m Dalmaciji, v t,l, 1H> nah pride v poštev ms, L zborov. Da taka rešitev 110 Ku celega problema, je jas)l0 vec samo mali del in lllajh, lokrog. Kaj bodo rekli Hrv Srbi v kraljevini, kaj Bošnj Hercegovcit Kaj Krhi i„ gorci? To so vprašanja, ka ne bo reševal avatrijski i,s odbor, ker jih ne more. A pustile svetovne velesile r našega vprašanja samo , monarhiji, bi naleteli na sk premagljiv odpor pri Naš problem je tesno zv Ogrsko. In še nekaj. V/cni,„ se za enkrat zadovoljim« šitvijo malega dela nafr^a šanja v kolikor pripada avst državni polovici — ali sc h tem ponovno pojavila pons stara literarno-pblitična katero najboljše predstav njena najbolj značilna /asr ka: ali Vraz ali Prešeren! I ne živimo več v času, da bi hko tolažili s tem, da jo * dovolj, da bo prišlo to si sebi, in kar je še sličnega r la za živce. Danes stopamo bo, v kateri dobivajo ti pro kri, in nekekag lepejja dne stali pred nami živi in k rep nas bodo vprašali: Torej?K čete in kako'1 Ali str pripr ni?
Z rešitvijo ustavnega ma monarhije je spojena m bra ali slaba bodočnost, in ho čas, dn bodo poklicani go je pokazali, kake so si zani to rešitev."
(Slovenski Narod, 1!) ju "Slovenske stranke so m- pos vale, kako bi se dala doneči stvena taktika njiliovili zast kov pri konferencah »stav odbora in pri podajanju /.« mi draavnimi faktorji. Vsled sc je vršil v nedeljo sesti blaščenih zastopnikov .iu vanskega kluba, f'eške Zve Ukrajinske zveze, ter je vupe ga posvetovanje zadovoljiv
'Nova poljska skupina, proglasila načelo dosledne ke v smislu krakovske resni pod vodstvom poslanca <ilnr skija, se približuje ostalim -k skini strankam v želji vzaje ga delovanja. Tn so povoljni ki.
(Slovenec, l!>. julija. \ ni odbor ima jutri zopet -cjo Dunaju m> vsi člani •luc"^1" skega kluba, ki so člano ust ga odbora: dr. Korošce, «lr. dr. Sinod laka in dr. Vnkotič
KOMENTAR DB KEEKO
govora.
(Edinost 20. julij«
širni jugoslovanskimi H*'"
so )>ovrsti direktno obsojali tislovansko politiko grofi Martinica, je bil drk Krek je takorekfs' z besedami /ruc politični grob človeka. ^ z največjo pravu- >•« največjo nesečo za drzai" (Slovenski Narod. Is i"n dr. Kreka j«1 bil '-r' <*.Ms omejen pri l'r"r"
prehodila Koroško, v osmih avajski ra7.j»«vi bil pa J« l>n se že nahajala v Ljubnem. V Do- znoj,ti in dalekovidnosti, navlru sva dobila delo v tovarni, I obliki in vsebini.Pr*v" f""J pa že čez tri dni »em ostal sam,'delo pozitivne kri''*' Tadeju ni dišalo naporno delo ln kvarno in sjnčujoee odivižgal je proč. Ne tem, če He|,|ni(r dokaz«! še klati po zemlji ali ne.	, tramove ga aiatema
Koncem proračn^e
ie*p
atali" litike Mploh
sva se juga. soinca, vina m vse-,- Moji veliki eilji, nv»ji blagi,	. , tf0vom.
ga Potem se nisva klatila dolgo i po*eni nameni, ki sem jih' nosil |Je » «* y rf)jk, , I skupaj; Palankovičs je ohlsst I v svojem srcu ves čas najinega j va nase ga	)M,
: radi nekega starega zločin. *a ■ potovanja, mo ae ii v Denavicuj*	r
I aledovala, vjela g. je spečega v prevrgli v laž in rasočaranjer a-^ . hlevn ter gs tirala pod ključ. O. zaslužkom sem ne komaj preav -1 konan, , -stal sent son,. Napotil sem se po ] 1 Jil. ne ds bi še poslal ogoljufani . visoko deželi, s sem kmalu neletel; v gospodinji njen delež. Poslal pa Avstriji stvar ni tako preprosta ji bom, lase in za Tadeja, ka-kakor v Italiji, treba je imeti do-!<lar dobim honorar, voljenje za izvrševanje postopu-,	_
ške obrti. ITradno potrjeno spriče	Ponesrečen poizku-
v šlo o štiri na jetdneviiem delu.. t)n :— Gospodična, noeo j *e mi veljavno aa dobo šestih me*eeev, 'je sanjalo, ds sem ae s vsmi ože računano od zactiamovanega da- nil.	IvBAK
t uma. Zaradi teh formalnosti aem Ona: — De, človek mnogokrat »» vetojril v delo pri neksm kmetu neumnosti sanja.
Tirtej« ps n* ®
Mopn»g: — alovenaki, n«»*Lt
gleški, Itanj 1« v kakšnem J
ki