306. štev.
V Ljubljani, sobota dne 2. novembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ Izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob i. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ijubljani v upravništvu meseči.j K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—četrtletno K 5-—, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se *	pošilja upravništvu.	:s
Telefon številka 118.
s:
• ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna Številka 6 vinarjev.
jc	Uredništvo in upravnlStvoi
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska utica št 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pismu Se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača: petit vratu 16 v, osmrtnice, poslana in ulivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po« ts pust —* Za odgovor je priložiti znamko, at
•••
Telefon Številka 118.
Balkanska vojna.
Lule Burgas in njegov pomen. — Podrobnosti o zadnji bitki. — Beg na Čorlu,
— Še dva dni. — Najnovejša poročila.
Prerokovanja in načrti, ki so se delali pred sedanjo vojno se niso izpolnili. To se pravi, izpolnili so se — toda ne tako, kakor smo pričakovali — oziroma izpolnili so se tako, kakor ni-*™° Pričakovali. Po stari taktiki se je dalo soditi, da bodo Bolgari zlezli čez mejo, obdali douo Drinopolje in ga bodo oblegali nekai mesecev. Enatfts se je mislilo o Skoplju. Zgodilo Pa se je čisto drugače. Ravno ti dve trdnjavi,
0 katerih se je mislilo, da bodeta stali cele mesece — sta postali po drugih zmagah — brez pomena. Po zmagi pri Kumanovem so Turki zbežali iz Skoplja po kratki obrambi. Po bitki Pn Lozengradu je postalo Drinopolje brez pomena in čaka s svojo posadko — kdaj se bo moralo brez boja udati. To je uspeh — nove taktike. Tako ravno največje turške trdnjave ‘»so zadrževale zmagovite vojske na njenem Potu. Da se je vse to izvršilo — to ie zasluga trdnega načrta — in bolgarske previdnosti, ker so znan svoje načrte tako dobro skrivati.
Lozengrad je prinesel bolgarski vojski venec slave — toda k temu se je pridružila ne manj slavna zmaga pri Lule Burgas. Ta zmaga ie tako velika, da je po splošnem mnenju odločila konec vojne. I(ar sledi za njo — je samo Se zadnji del zmagoslavnega pohoda na Cari-Krad.
Zmaga bolgarske armade je bila v njenem Premišljenem in preračunjenem načrtu. Eski Baba je odtrgala Drinopolje od glavne turške armade — od Drinopolja do Eski Babe je 40 kilometrov — od Eski Babe do Lule-Burgas Je nad 10 km. Zmago pri Lule-Burgasu je odločilo levo krilo, ki je prišlo od Vize. To Je bila hrabra armada, ki Je priborila zmago pri Lozengradu.
Ko je prišel na bojišče sam Nazim paša Je hotel popraviti, kar so prejšnji poveljniki zamudili in je skušal napraviti red v turški armadi. Hotel je Bolgare pognati nazaj in je postavil svojo fronto od Bunarhisarja proti Vizi in dalje do gozdov ob Črnem morju — levo krilo pa je držalo Lule-Burgas. Bolgari pa so Vrgli desno turško krilo nazaj in so razbili srednjo armado tako, da so v dveh dneh zavzeli Lule - Burgas In so potisnili ostanke tur-Ske armade na Čorlu.
*
Poročila o tej bitki pripovedujejo čudovite stvari. Bolgari so zelo trezen narod, ki ne pošiljajo v svet laži. (To se je že pokazalo). Celo vesti o velikih zmagah oddajo uradno šele. ko »majo jasno cel položaj pred seboj. Ta mirnost te naravnost občudovanja vredna — govori pa tudi o njih samozavesti.
Težko si je predstavljati tridnevno bitko, kakor se je vršila pri Lule Burgasu. V torek po noči so začeli Bolgari napad in so celo noč zasedali pozicije. Pri tem so nema.o presenetili
1 urke, ki so mislih, da ie bolgarska armada izmučena in da si ne bo upala naprej, dokler se drži Drinopolje. Zjutraj v sredo so TTtirki Z8p3* zlil, da jih hočejo Bolgari obkoliti. Nazlm paša le pri tem pokazal mnogo poguma. Hotel je navdušiti svoje obupane čete in je bil parkrat v nevarnost, da ga Bolgari vjemo. Toda turška armada ne zna šturmati in čete so se začele
umikati. Bolgari pa so ponavljali napad za napadom. Opoldne si niso dali niti odmora, da bi se okrepčali. Na gričih so se druga za drugo pojavile bolgarske čete, ki so spustile divji ogenj v umikajoče se turške vrste.
Od severne strani so zasedli Bolgari višave proti Lule Burgasu — kamor so bežali Turki. Celo popoldne so grmeli topovi z višav. Zvečer je bila bitka že skoraj odločena. V Carigrad je šlo poročilo, da so Turki zmagali. •— Po noči pa se je boj nadaljeval. Na obeh straneh so se ponavljali boji. Zgubljene turške čete so noč porabile, da so pobegnile. Nazim paša je mislil zjutraj boj ponoviti s podvojenimi silami. Čakal je čet ob Corln. 7 oda Bolgari niso čakali. Ob polnoči so ponovili boj na celi črti in so imeli v par urah mesto popolnoma v svoji oblasti. Noč je bila grozna. Po poljih okoli Lule Burgasa so ležali kupi mrličev — iz daljave pa se je slišal ropot množic, ki so bežale v naj-večjem diru proti Čorlu. Tuintam se je slišal še kak strel vmes, pa so se glasile trombe bolgarskih čet. Zjutrai so bolgarske čete počivale okoli Lile Burgasa in so se krepčale po tridnevnem boju. Vojaki so ysled stalnega boja postali kakor iz železa — nepremagljiva sila jih žene vedno naprej.
Po kratkem počitku, pri katerem se je zmaga na miren način proslavila — so odšli nekateri oddelki za sovražnikom.
Turška armada je bežala na Čorlu, kjer ie glavni tabor — toda ko so se raznesli prvi glasovi, da se Bolgari bližajo, se ie polotil čet tak strah, da so bile tope za vsa povelja. Včeraj so se raznesle vesti, da so Turki Čorlu zapustili in da so se umaknili. Druga poročila pravijo, da so Bolgari že pred Čatadžo In pred carigrajskimi utrdbami. — Bolgari se drže gesla: kuj železo, dokler je vroče — zato tako hite. Njih zmage sp polne presenečenj, čudovita okretnost in sigurnost jih podpira v boju. Razna poročila pravijo, da bodo v nedeljo že v San Stefano. južno od Carigrada.
Bolgari obdajajo čete od severne In južne strani in bodo s teni preprečili, da se Čete pred carigrajskimi utrdbami ne bodo mogle dobro postaviti v bran. Danes ali jutri lahko doživimo novo presenečenje.
¥©!na„
Velika bolgarska zmaga pri Lile Burgasu.
V trenotku, ko so turški generali brsrojav-Ijall v Carigrad o ugodni turški situaciji pri Lile Burgasu in predstoječi zmagi, je bolgarska armada izvršila svojo največjo nalogo. Porazila je glavno turško armado v odločeni bitki in sicer na vsej črti. Bočim ie vrhovni turški poveljnik general Nazim paša brzojavi?!?! sultanu in novemu velikemu vezirju, da so Turki potisnili Bolgare nazaj, so bolgarski generali s svojimi četami, ki so stale m 70 km de-: '• progi počasi napredovali in obkroževa<' f< r ■ mado.
Turki se kljub strašnemu porazu pri Kirk-Killsl niso čisto nič naučili in izučili. Padec Kirk-Kilise ni Turke niti toliko izučil, da bi se ne prepirali med seboj. In tako se je zgodilo, da ?e slavni bolgarski general Dimitrijev počasi a vztrajno v času, ko so se v turškem generalnem štabu prepirali, kdo je zakrivil nesrečo pri Kirk-KHisi, razvrstil svojo armado v dolgem polnkrogu, iz katerega ie imel nastati konečno strašen klin, ki je imel nalogo učiniti turško ar-mado.
Svetovna zgodovina pozna le še imena Se-dan i« Mukden, ki se zamorejo postaviti zraven Lile Burgasa.
Nad 200.000 Turkov beži v največjem nered?! Prot! Carigradu. Bolgarske čete so dospele do Rodošta ob Normarskem morju, na severu s« že zdavnaj pri Nidiji ob Črnem morju ir; korakajo sedaj čez Istrandžo na jug, da zapro Turkom pot proti Čataldži. Obroč, ki se spleta okolu turške armade postaja vedno krajši in morda že v najkrajšem času dožlve Turki pri Čorlu svoj Sedan.
Evropa sioji in gleda. Ves svet strmi in se čudi, kajti slovanske armade izvršujejo na Balkanu res prave čudeže. Odkar Je umrl veliki Napoleon, se še ni zgodilo kaj takega. Oko-lu sto let je minulo, odkar ie zatisnil oči mogočni Korzijanec, ki je doživel popoln poraz v slovanski Rusiji. Takrat so pokazali naši severni braije, kaj zmorejo, danes po sto letih so mladi Jugoslovani enkrat za vedno rešili Evropo strašnih skrbi, katere ii Je napravljal Balkan.
VI LIKA BOLGARSKA ZMAGA.
Sofija, 1. novembra. Turki so koncentrirali svoio glavno silo okolu 200.000 mož na progi Bunar Hisar — Lile Burgas. Razvila se je splošna bitka, ki je trajala tri dni. Sledili so neprestani navali in naskoki z bolgarske strani na utrjene turške pozicije. Bitka se je končala s popolno zmago bolgarskega junaškega orožja. Bolgarska armada neprestano preganja Turke, ki beže v največjem neredu in strašnem strahu proti Čorlu. Veliko število topov, zastav in vojnih trofej je padlo v roke zmagovalcev. Bolgari so tudi silno mnogo Turkov vieli. Turki so na begu zažgali Ajvali blizu Lile Burgasa in Viaroš, zapadno od Drinopolja. O-k.ilu Menlija so požgali sploh vse vasi.
Sofija. 1. novembra. Faktum je, da so Bol-gari zasedli Lilo Burgas in prodrli že 20 km vzhodno od Murad/ija. Manjka jim sedal samo še J00 km da Carigrada.
Sofija, 1. novembra. Bitka Je odločena. Zmaga ie na strani Bolgarov In Je naravnost sijajna. Popolni turški poraz je zakrivil deloma bivši turški vrhovni poveljnik Abdalah paša, kateremu ie v torek vojni minister Nazim paša odvzel poveljstvo in stopil sam na njegovo me* ? °' /"^dalah paša ie bil odstavljen le radi tega ker ie vedno poročal v Carigrad, da mu ni mogoče pričeti z ofenzivo. Sedai ie pričel z ofenzivo sam vojni minister Nazim paša. Napravil 1° lz Svo*e 260.000 mož broječe armade dolgo tromo. Ker so Bolgari, ki s0 pričakovali še oiacenj in so stopili pri Lile Burgasu v ofenzivo, so donlli povelje, naj se na vzhodnem r!,i* med Vizo in Midijo močno utrdijo, ker je nf.,e- strani turški general Mahmud Muktar pasa stopil v ofenzivo. Na tem prostoru je padi« odločitev. Turki so hoteli napasti Vizo in Lors<;Hro a so po 12usni bitki vrženi nazaj, bolgfiri so imeli zelo redko bojno liniio in so e ker so pričakovali pomoči, parkrat po-
m
—g a—
maknili nazaj, kar je vzbudilo med Turki velikansko veselje. Komandant Nazim paša je takoj telegrafiral v Carigrad, da je turška zmaga gotova. V sredo je prišlo do odločitve tudi na vzhodnem krilu, kjer se ie vršilo strašno klanje. Bojna fronta Je bila dolga 70 km. Zapadni del armade se ie nahajal pri Lile Burgasu, kjer so bili Turki odločno vrženi nazaj. Okolu poldne se .ie bolgarsko in turško levo krilo raztegnilo tia do Črnega morja. Turki so bili no številu veliko močnejši od Bolgarov, ali so se morali počasi na vsej črti umikati nazaj, dokler niso Bolgari konečno njih levo krilo pognali v popolen beg. Istočasno so bili Turki poraženi tudi v centrumu in na zapadni fronti.
Sofija, 1. novembra. Vest o bolgarski zmagi je dospela semkaj ponoči. Namen Turkov koncentrirati se s svojimi glavnimi četami okolu Čorlu, je padel vsled poraza pri Lile Burgasu v vodo. V bitki je bila ena turška brigada popolnoma uničena. Tudi Bolgari, ki so se borili z neverjetno hrabrostjo, imajo velike izgube. Bolgarske čete so si bile s častniki vred sveste velikega pomena te bitke in so izvrševale naravnost nepopisna junaška dela. Še predvčerajšnjem popoldne je bilo bolgarsko desno krilo v zelo nevarnem položaju. Popoldne so dobili Bolgari pomoč, nakar se je situacija takoj spremenila. Na večer so bili Turki že na vsej črti poraženi in so se morali umakniti.
Sofija. 1. novembra. Bolgarsko zmago je odločil poraz turškega levega krila. Zadnje vesti poročajo, da Je turška armada popolnoma razbita in beži v največjem neredu na vse strani.
Sofija, 1. novembra. Bolgarska zmaga je popolna. Turki so pretrpeli na begu proti Cor-lu velikanske izgube. Bolgari so jim neprestano za petami. Vojni minister in generalissimus Nazim paša je po eni ver/ni viet. po drugi je padel v bitki.
Sofija, 1. novembra. Po poročilih generalnega štaba je odločil bolgarsko zmago pora* turškega levega krila, na katerega se je general Dimitrijev vrgel z vso silo. Levo krilo se je pri Eski Babi umaknilo v največjem neredu, nakar so Bolgari tudi centrilm vrgli z vso silo nazaj.
Sofija, L novembra. Bolgari so turško armado razbili na dva dela. Eden je pobegnil proti Drinopoljn. drugi oroti Čataldži. Bolgarska kavalerija s strahovito naglico preganja Turke na progi Cgtaldža, ki leži 40 km od Carigrada. Na tej liniji je IS trdnjav, ki se raztezajo od Črnega do Normarskega morja. Bolgari pri-čno sedaj naskakovati tudi te trdnjave in oditi naravnost v Carigrad.
Dunaj, l. novembia. Po dosedanjih izgubah Turki ne razpolagajo niti na vzhodu niti na zapadu s kako organizirano armado. Radi tega vlada tu splošno mnenje, da je konec vojne pred durmi.
Sofija, 1. novembra. Poroča se, da so Turki pobegnili iz Dimotike, katero so zesedli takoj bolgarski prostovoljci.
BOJI PRI DR1NOPOLJIJ.
Sofija, 1. novembra. Bivši bolgarski poslanik v Carigradu, Saiafov je izjavil časnikarjev, da bodo Bolgari takoj po padcu Drinopolja pričeli oblegati Carigrad.
Sofija. 31. oktobra. Bombardiranje Drinopolja se neprestano nadaljuje. Vspehi še niso znani.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalie.)
Povej svojemu staremu očetu. Le plakaj, hčerka, le plakaj. Tvoje solze padajo druga na drugo v moje očetovsko srce. Ne reci mi ničesar, besede bi bile prazne, samo plakaj, in daj, da teko tvoje solze po mojem obrazu in mojih drhtečih rokah. Oh. da moram gledati Zileto, kako plaka, pomagati pa ji ne morem 1 Te bolečine še nisem poznal doslej. • Če bi si mogel vsaj iztrgati srce in ga ponuditi njim, ki so krivi tvojih solza, v odkup za tvojo srečo, /.ileta, moj zaklad, povej mr. oh! povej mi!«
In Zileta je zamrmrala s tako slabotnim glasom, da jo je komaj razumel:
»On me ne ljubi.«
»Ne ljubi te!« je zajecljal Tribulet in prebledel.
»Zaničuje me.<.
»Kdo? Povej, kdo?«
»On misli, da sem šla rade volje s kraljem. Oh, on misli.. .<:
Nič več ni mogla govoriti. Plakaje je skrila obraz med roke.
Ihtenje ji je stresalo rame, ko je zamrmrala:
»Kako sem nesrečna! Oh, kako me je pogledal! Ta njegov pogled me duši in mi davi Srce!*
»A kdo? Kdo je to?« je zasopel Tribulet ves zmeden.
»Tisti mladi mož,« je zajecljala ona.
»Kateri mladi mož? Govori, oh. goyoril.
Užali! te je! In praviš, da te ne ljubi! To je nemogoče!«
^ »Vidiš, oče, hodil ;e večkrat mimo Traho-arja. prihajal je zmerom ob tisti uri. ko sem bila jaz pri oknu.«
»In?« je poizvedoval Tribulet.
»Oziral se je name in ne vem, dozdevalo
koli?' ]6,	1)2	°n	1Tle	nf	n’	me	ljubil ni-
Razjokala se je krčevito.
»A ti ga ljubiš?« ga je vprašal Tribulet z neskončno krotkostjo.
Obupno je pokimala z glavo »Pojasni mi vse.	dete moje.	Kako mu	ie
ime tistemu mlademu	možu?«
x L-^n ^ie ’z*r£al	17- kraljevih	rok. tisti	ve-
cer. ko, zdi se mi, da	mu je ime Manfred.,
kor zid SC ^ n° s<resel ’n Prebledel ka-
»Manfred!« je vzkliknil zamolklo. »Rokovnjaški poglavar!«
m .Pravite, oče? Rokovnjaški poglavar? Manfred je rokovnjaški poglavar?!«
zileta je vzkriknila s pretresljivim glasom; vzravnala se je bila pokoncu, prijela Tribuleta za roko in pogledala ga z vročično vprašujočim pogledom.
»Ne ustraši se morda se motim. Kajpak! Gotovo se motim! Prokieti jezik'«
»Oh, ne, oče. resnica je. Zdaj mi je jasno vse. Zdaj razumem nenadni prihod onih strašnih ljudi, tistih demonov, prišli so branit svojega poglavarja. In jaz ga ljubim! Ljubim ga!«
Zgrudila se je na stol in skrila lice med'rokama.
»Rokovnjaški poglavar! Ljubim ga! In moje nesreče je krivo to. da me on ne ljubi! O da ste ga videli, oče! Da ste ga slišati govoriti s kraljem, Kakor da bi bil sam kralji Če
bi vedel:, kako majhen st mi je zdel kralj francoski poleg r --{a! Kaj de naposled vse to! Kaj jc meni do tega, da ga imenujejo rokovnjača, saj ima vseeno veliko duše in junaško srce. Ah, ooe. njegova roka je močna, njegov pogled je tako sladak!«
Govorila je zdaj v pretrganih stavkih; nič več ni skrivala ljubezni, k! je gorela v njenem srcu.
1 ribulet se je zaglabljal v bridke misli.
Povedati moramo naravnost, da niti za hip ni zatemnila njegove brezmejne ljubezni senčica tiste očetovske ljubosumnosti, ki izbruhne tuintam ob sličnih prilikah v moškem srcu. Tri-buleta ni zabolela novica, da nosi Zileta ljubezen v svoji duši.
Niti na to ni mislil več. da se obrača ta ljubezen k človeku, stoječemu izven zakonov.
Njegovo čisto in vzvišeno vdanost je preplašila zgolj misel, da preti Žiletinemu ljubljencu smrtna nevarnost.
Ze ves teden je slišal govoriti o tem Manfredu.
Vedel je. kakšna povelja so dana zaradi njega.
Znal je, kakšna strašna gonja se pripravlja nanj kakor na divjo zver, znal je, da se zbirajo vse pasje trume, da bi ga ugonobile.
In to ga je strašilo.
Manfred je bil zavzel mahoma važno mesto v ospredju vseh njegovih skrbi.
Povzel je mašinalno:
»Praviš, da te ne ljubi!«
>Prej)ričana sem, oče,« je odgovorila Zileta brezupno, padaje spet v svojo potrtost iz hipnega vzhičenja ki jo je bilo okrepilo za nekaj trenotkov
Obvladana od nenadne potrebe, govoriti o njem, je povedala na drobno vso zgodbo nju-
ne molčeče ljubezni, povedala, kako ga je čakala, kako vesela je bila, kadar je prišel in kako je plakala, kadar ga ni bilo. vse, do HRTablje-nja, ki ga je preprečil Manfred, do moškega nastopa Doletovega in nazadnje, kako je šla s kraljem v Luver. kako se je pojavil mladi mož sredi veselice, povedala, kako drzno je nastopil in kako zaničljivo je nagovoril samodržca.
Tribulet jo je poslušal z globoko pozornostjo.
In ko je končala, je ponovil:
»Praviš, da te ne ljubi?«
»Zalibog, oče.«
»Jaz pa ti pravim, da te obožava. Ljubezen edina more vdehniti človeku tako blazna dejanja. Bodi pripravljena, dete moje, jutri pridem pote ob isti uri, le prepusti mi vso skrb, bežala bova. in srečna boš, to ti prisežem pri tem, kar mi je najdražje na svetu, pri tvoji ljubljeni glavici.«
To rekši je Tribulet še enkrat objel zmedeno Zileto ter odšel naglih korakov iz njenega stanovanja, zakaj gospodična De Kroazif mu je namigavala z nujnimi znamenji, da je že čas. Deklica pa je ostala sama, trepečoča in razburjena do dna duše, in mrmrala:
»Ljubi me! Ljubi me! Ali je mogoče!«#
XXVI.
Vojvodinja Etanpska.
Ravno tisti večer, to je, par ur preden je Ivana De Kroazij peljala Tribuleta v Žiletino stanovanje — ravno tisti večer okrog devete ure. sta stopili iz Luvra skozi skrita vrata dve ženski.
V spoštljivi razdalji so jima sledili trije plemiči: Gi De Sabo De Žarnak, Lezinjan in Sen-Traj — trojica zvestih vojvodinje Etanp-SKe, priznane metrese Franca I.
Srbsko-turška vojna.
PRIZ1REM PADEL.
Belgrad, 31. oktobra. Uradno se poroča, da so čete tretje srbske armade zavzele tudi Prizren. V Prištini so zmago proslavili na naj-Blovesnejši način.
Belgrad, 31. oktobra. Semkaj je došla vest, da se je pri Čataldži vnela med Turki in Bolgari zopet zelo krvava bitka.
KRALJ PETER V SKOPLJU.
Belgrad, 31. oktobra. Za kraljev prihod v Skoplje se pripravljajo velikanske priprave. Kralj bo v Skoplju izvršil razna imenovanja in odlikovanja. Slavnostim bo prisostvovala vsa srbska vlada in srbski poslanci.
NAVDUŠENJE V BF.LORADU.
Belgrad, 31. oktobra. Vest, da so Črnogorci zasedli Peč je tu vzbudila velikansko navdušenje.
POGAJANJA MED SRBIJO IN TURČIJO.
Belgrad, 31. oktobra. Vse vesti nemških listov, da se Srbija pogaja s Turčijo glede re-kompenzacije, ako Srbija izstopi iz balkanske zveze, so popolnoma izmišljene. Vlada dosedaj sploh ni prejela nobenih enakih ponudb. Rav-notako so tudi neresnične vse vesti, da je Turčija prosila balkansko zvezo za pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena skleniti mir.
BALKANSKA FEDERACIJA.
Belgrad, 31. oktobra. Iz zanesljivih virov se poroča, da štiri balkanske države ne bodo skenile samo carinsko ampak tudi vojno unijo. Balkanske države bodo imele skupno delegacijo. parlament In skupno brodovje. Vojska bo Imela skupno uniiortno.
RAZPAD TURSKE MACEDONSKE ARMADE
Belgrad, 31. oktobra. Armada generala Ze-kki paše je popolnoma lazpadla. Srbi neprestano prodirajo proti Solunu.
Grško-turška vojna.
PREVEZA PADLA.
Atene, 31. oktobra. Grki so zavzeli Prevezo brez vsakega odpora.
PRODIRANJE GRKOV V EPIRU.
Atene, 31. oktobra. Grki so zasedli mesto Metton v fipiru.
PROTI SOLUNU.
Atene, 31. oktobra. Grška armada se vedno bolj bliža Solunu, kjer se bo združila z srbsko armado.
NOVI OTOKI ZASEDENI.
Atene, 31. oktobra. Otoka Thasos m Im-bros so Grki zasedli in razobesili grško zastavo. Dve križarki sta odpluli danes pred otok Samotrahi. da ga zasedeta.
Crnogorsko-turška vojna.
NOVA ČRNOGORSKA ZMAGA.
Rieka, 31. oktobra. Del črnogorske armade ki se nahaja na drugi strani reke Bojane je pregnal Turke iz Pulaja. Turki so bili poraženi in so se umaknili proti Sv. Ivanu Medua. Črnogorci so zaplenili en top.
Rleka, 31. oktobra. Včeraj je črnogorsko desno krilo poslalo svoje čete na Pulai ob ustju reke Bojane, da prežene od tu Turke, ki so .vznemirjale črnogorsko armado. Turki so bili v boju popolnoma poiaženi in so v divjem begu pobegnili proti Lašu. Črnogorci so zaplenili en še popolnoma nov top in vjeli 40 Turkov. Turki so imeli velike izgube.
ČRNOGORCI ZAVZELI PEC.
Rleka, 31. oktobra. Uradno se potrjuje, da Je armada generala Vukotiča zasedla Peč.
ČRNOGORSKI RANJENCI.
Cetinje, 31. oktobra. Danes so prepeljali semkaj ranjence, ki so padli v boju pri Skadru Vsled znane turške prevare. Ranjence je čakal ves dvor. Bolnikom strežejo knjeginje same.
O Macedoniji.
Bolj in bolj se bližajo zmagovite srbske in bolgarske čete onemu nevarnemu ognjišču, ki ga je svet poznal pod imenom Macedonija. Del Macedonije je danes že v rokah balkanskih armad. Zato podajamo tu nekaj odstavkov iz spisa Macedonija, ki je izšel v Zborniku »Slov. Matice« in ga je napisat dr. W. Zupanič.
Geografski pregled. Oficijalna turška uprava ne pozna imena Macedonije; to ime je bolj nekak zgodovinski pojem različnega obsega in vsebine v različnih časih. Dandanes se je Ma-'cedonija skrčila do svojih naravnih mej in obsega približno vilajete Solun (Saloniki), Bitolj (Monastir) in Kosovo, zadnjega le južno od srbsko-macedonskega razvodja. rIo ozemlje obsega približno vardarsko in strumino porečje, macedonsko pogorje in gričevje z mnogimi pogorji, ki se vlečejo nepravilno, vendar vzporedno s pritoki omenjenih dveh glavnih vodnih žil (do 2000 m višine) in tvorijo številne kotline. Čimbolj se bližamo periferiji macedonske zemlje, tem višja so gorska slemena, ki delnjo s tem i mejo: na vzhodu Dospat Dag (2183 m); na severo-vzhodu Rila (2713 m) in Osogov-planina (2250 m); na severu Crna gora (1552 metrov) in Šar-planina (2510 m); na zapadu greben albanskega mejnega gorovja Dešat-planina, Jablanica (2282 m), Mokranjska planina (1790 m) in gramoskega pogorja (1450); na jugu strmo k bistriški dolini padajoča Kambu-nija (1534) ter mogočni gorski sklop Olimp (2985 m>. Od tu do izliva mejne reke Meste oblivajo Macedoniio valovi Belega (Egejskega) morja.
Zopet atentat na komisarja Čuvaja.
V četrtek zvečer je hodil po Markovem trgu mlad človek in se je oziral v okna vladnega poslopja. Tam se je pokazala tu in tam ob oknu črna senca. Naenkrat je mladi človek po-potegnil samokres in je trikrat vstrelil v okno.
Zabrenčalo je po šipah — odmevalo je med hišami — od vseh strani so leteli policaji vkup. Med tem pa je že počil četrti strel — mladi mož je pomeril nase in je takoj padel. Ko so prihiteli k njemu ljudje, je lila kri iz njega —toda ranjenec ni dal iz sebe nobene besede. Prepeljali so ga v bolnico; kjer je kmalu na to umrl. Dognalo se je, da je bil atentator pravnik Planinščak, doma iz Zagorja. Ni dvoma, da so bili streli namenjeni Čuvaju. Nimamo še podrobnih poročil — vse pa kaže, da je bil Pla-ninščak odločno namenjen ustreliti Čuvaja. Piše se, da je bil atentat v zvezi s tem. da je Čuvaj prepovedal Hrvatom nabirati prispevke za bolgarske ranjence. Ta prepoved Čuvajeva, je vzbudila povsod neizrečeno ogorčenje. Tudi postopanje policije pri manifestacijah v gledališču — je mladino zelo razburilo.
Takoj v noči je policija prijela več mladih ljudi, ki jih hočejo spraviti v zvezo z Planin-ščakom. Smrt mladega človeka, ki je padel kot žrtev sedanjih razmer je razburila javnost. Včeraj, ko so šli ljudje na pokopališče in so se spominjali onih žrtev, ki so padle za hrvatsko svobodo, je bilo vse mesto polno policajev, ki so varovali, da ne pride do izgredov. Do večera je bil mir.
*
Dodatno k prvemu poiočilu, smo preieli še sledeče:
Zagreb, 1. novembra. Včeraj ob 8. uri zvečer je jurist Planinščak streljal na neko okno banske palače na Markovem trgu. Na oknu je zapazil senco neke osebe. Mislil je, da je komisar Čuvaj in je zato Izstrelil tri kroglje iz' browninga, ki pa niso nikogar zadele. Nato je atentator izproži! četrto kroglo proti samemu sebi In se zgrudil v krvi na tla. Atentator je vzdihnil pred vratmi bolnice, kamor so ga prenesli. Piše se Planinščak. Bil je jurist. Star je 24 let in je bil nameščen v statističnem uradu.
Zagreb, 1. novembra. Zagrebška policija je napela vse sile, da bi ta slučaj prikazala kot navaden samouinor. V tem smislu je priobčen tudi dogodek dunajskim in Budlmpeštansklm agencijam. Zagrebški listi so dobili strog ukaz, da ne smejo ničesar pisati o atentatu; oblasti skušajo ves dogodek pooolnotna potlačiti. Policija izjavlja, da še ni natančno določena^ identiteta Planinščaka, kliub tem«, da je to že popolnoma dognano. Atentator je doma iz Zagorja, še dijak in je bil nasavljen pri statističnem uradu. Markov trg je popolnoma zaseden od policije, a banska palača je popolnoma v temi. Policija neprestano poizveduje za sokrivci. V Zagrebu je vest o atentatu vzbudila strašno senzacijo in veliko razburjenost. Pri oknu banske'palače v prvem nadstropju je odbit kos zida. Vsi poskusi policije, da bi prikrili atentat,
Slovenska zemlja.
Sv. Jošt na Kozjaku. Vsled službene pre-membe nas je koncem meseca vinotoka zapustil naš dosedanji učitelj g. Jožef Kotnik. Pridni učenci in dobri občani ga ohranijo v hvaležnem spominu. Pa tudi njegovo izvenšolsko delovanje je bilo koristno. V začetku leta 1905. se je na njegovo prizadevanje ustanovila tukaj s pomočjo sosednih občin zelo potrebna c. kr. poštna nabiralnica, katero je ves čas do svojega odhoda marljivo vodil in je nrišla sedal v roke njegovega naslednika. — Več let je kot občinski tajnik z našim vrlim g. županom skrbno izvrševal občinsko uradovanje ter večkrat kot volilni komisar spretno vodil minule deželno- in državnozborske volitve. Kot član čebelarske družbe je gojil in pospeševal čebelarstvo. — Posebno pa ostanemo gf učitelju J.
V prastarem času so bivali v južnovzhod nem delu balkanskega polotoka Armenci, ki so se morali umakniti v Malo Azijo. Naselili so se v 7. stoletju pr. Kr. ob jezeru Vanu. Za Armenci med Dunavom in Egejskim morjem so stanovala frigijska plemena, ki so imela visoko razvito kulturo in segala daleč proti zapadu. Umakniti so se morali istotako v Malo Azijo pred Tračani, ki so prodirali od severa, ohranilo se je samo nekaj ostankov med Dunavom in Balkanom, v Miziji. Na Grškem so domovali prvotno Pelasgi in Lelegi: podjarmili so jih Heleni, ki so se spojili ž njimi v slavni narod Grkov.
V zgodovinskem času so si delila tri plemena veliki vzhodnoevropejski polotok: Grki, Trati In Ilirci.
Do višje naobrazbe in kulture so se povzpeli samo Grki, ki so se naselili tudi v posameznih macedonskih ozkih obmorskih pokrajinah. Glavno prebivalstvo dežele je ostalo za-padno od Vardara ilirsko, na vzhodu traško, samo vladajoče pleme s kraljevo rodovino, iz katere se je rodil Napoleon starega veka, Aleksander Veliki, je vdrlo z mečem v roki najbrže iz grške Tesalije.
Drugačne uspehe so dosegli Rimljani, jedrnati, bojeviti in ponosni kmetski narod, ki je znal s svojo državniško bistroumnostjo in razumno kolonizacijo jezikovno in kulturno nive-lirati svet. Čudovito naglo so romanizirali Tračane in večji del Ilirpev, samo Heleni so ohranili svoje. Ilirski Peoni so izginili, obdržala so se pa zato do danes njih sorodna plemena, , Albanci (Škipetari, Arbanasi, Arnautl) v ilir-i skem pogorju, vsekakor jako pomešani s sta-
Kotniku hvaležni, da nam je ustanovil »Ljudsko knjižnico«, katera bo s čitanjem poučnih knjig širila med nami mladinsko in stanovsko izobrazbo. — Ker smo prepričani, da je imenovan na novem službenem mestu spet prišel med vrle občane, mu radi želimo še mnogo let plodonosno delovanje. Tudi našemu dosedanjemu, skrbnemu poštenemu potu Rudolfu Jurko izrekamo za njegov trud prav lepo zahvalo.
Iz Radovljice. V odgovor na dopis iz Radovljice v zadnjem Gorenjcu naj povemo do-tičnemu dopisniku, da je prav po klerikalni metodi prepariran lažnjivec, kateri meni, da je z dotičnim dopisom opral našega glavarja škandalozne afere. V svojem dopisu pravi namreč ta glavar radovljiških lažnjivcev, da so uradniki v Radovljici po večini naprednega mišljenja. Kdo bi se temu ne smejal? Pri zadnjih tukajšnjih občinskih volitvah so imeli usodo do tedaj napredne Radovljice v rokah uradniki. In kake izdajice so bili, to ve že sedaj ves svet. Če bi ne bilo med tukajšn. uradniki toliko hinavcev in neznačajnežev, ne bila bi Radovljica nikdar črna, kakor je sedaj. In take uradnike naj brani potem napredno časopisje? Najsi bode urdnik te ali one stranke, najsi bode v svojem prostem času hinavec ali poštenjak, mora biti v uradu nepristranski. In to naš glavar ni bi!, kar tudi lahko vsak čas podpremo z dokazi! On je odgovoren za vsa dejanja svojih uradnikov v uradu, ker je šef taistih! Popolnoma ničev je tedaj izgovor, da on ni sodil do-tičnega razgrajača, pač pa njegov komisar. Da je pa g. glavar naročil svojemu kom., da mora dotičnlka obsoditi še na veliko večjo denarno globo, to vemo pa pozitivno. Tudi vemo prav dobro, da se je naš g. glavar peljal v Ljubljano k deželnemu sodišču po informacije za kazensko zadevo g. Janca. Zakaj je to storil, če njemu cela zadeva ne gre nič mar? Ko je pa prišel z zadnjim vlakom iz Ljubljane v Radovljico, je z veselim obrazom rekel svojemu pobratimu: »zmaga je naša«. In na to zmago so se taisti večer praznili Štefani, katerih vsebino so si privoščili tudi nekateri naprednjaki. Hvala lepa. Če se pa hoče dokazati krivico, katera se je zgodila pri glavarstvu v zadnjem času, se mora pa na vsak način povedati, kako je postopalo glavarstvo prejšnje čase z raznimi razgrajači. In če sc je pustilo razne mestne strelce prejšnje čase pri miru, in se je kaznovalo nočne nemirneže z malenkostno globo, zakaj se jih je sedaj obsodilo na 30, oziroma 10 kron globe. Najbrže, kajne, radi tega, ker so izzivali naborno komisijo z pesmico »čuk se je oženil«. Ali pa radi tega, ker je bil drugi dan nabor. Smešno! In potem, ko se taka krivica zgodi, se javno norčujejo po časopisih z prizadetim. Nikdar bi ne bilo te polemike, če bi jo ne izzvali sami. Seveda je bi! tudi napaden krivično cel mestni zastop. Gotovo radi tega. ker je občinski tajnik zadrževal pozivnice celih štirinajst dni. Zakaj, smo že v zadnjem dopisu povedali. Na vsak način je občinski odbor odgovoren za to, če je naš občinski tajnik tako komoden, in se mu ni zdelo vredno istih poprej razposlati. Sploli bi si pa dovolili vprašati občinski odbor, kedaj bo razpisal mesto občinskega tajnika, ker, kakor sami dobro veste, ne more biti občinski tajnik obenem občinski odbornik, kakor je sedaj. Kje so postave, katere tako radi izpolnujete? Sedaj pa strnite gospodje glave skupaj in ugibajte, kdo je dopisnik, vendar morate pa bolje uganiti, ker do-dopisnik, kateri se bojuje s krivicami in blatom stoji v vaših vrstah, mi pa tisto blato malo premešamo, da vidimo v tem tudi klerikalno hinavstvo in škodoželjnost.
DNEVNI PREGLED.
Obsojen župnik. Župnik Jelenc na Ledinah je eden tistih duhovnikov, ki so pozabili, da je resnica v evangeliju in prisegajo na vsako besedo klerikalnega »Slovenca«. Ko je torej župnik Jelenc čital v »Slovencu« članek »Cirilmetodarija« in si ie v svojig lavi razlagal, da je ona narodna družba, ki je doslej zidala slovenske narodne šole — postala »brezverska liberalna« družba, -- je Družbi sv. Cirila in Metoda takoj napovedal odločen bojkot. Zgodilo pa se je, da je umrla neka članica podružnice Ciril Medovove družbe in podružnica j j je dala venec na grob. Pri pogrebu je žup-
romanskimi in slovanskimi elementi. Da se niso poizgubili, se imajo zahvaliti samo divjosti jn neugodnosti svojega ozemlja. Iz traško-rim-:,ko-slovanske krvi in jezikovne mešanice so se razvili Rumuni.
Preseljevanje narodov je razrušilo rimsko svetovno državo, in Evropa je dobila novo et-niško lice, ki se je v glavnem obdržalo do danes. Severu in zapadu so vtisnili Grmani svoj značaj, vzhodu Slovani. Ti se omenjajo prvič začetkom 6. stoletja po Kr. (525) ob dolenjem Dunavu. Od tod so skoraj sto let vodili krvave vojske z vhodnim cesarstvom, ki je končno podleglo, in balkanski polotok je bil odprt pri-šelcem s severa.
V prvih dveh desetletjih 7. veka, za vladanja cesarja Foka (602—610) in Heraklija, razlile so se mase slovenske kakor veletok od srednjega in spodnjega Dunava. Staro prebivalstvo jp bežalo pred njimi v težko pristopno gorovje in na otoke; meščani so zapirali mestna vrata in branili obmestno obzidje, da se je krščanstvu naposled posrečilo ukrotiti divje čete in omogočiti zopet miren promet. Bila so mesta: Carigrad, Jedrene (Adrianopel), Seres, Solun, Larisa, Patras, od koder se je razširjalo med Slovene krščanstvo in s tem grški jezik in kultura.
Kak narod so bili ti Sloveni? Ze rimski zgodovinar Jordanis (551) je razlikoval Slovene od drugih Slovanov. Brezštevilen slovanski narod je, piše Jordanis, ki se deli v več plemen, izmed katerih so najimenitnejši Rusi (Antes) mej Dnestrom in Dneprotn in Sloveni (Slaveni) ob spodnjem Dunavu. Sicer so se s tem imenom označevala tudi druga plemena,
pnik komaj krotil svojo togoto, ker si upa taka brezverska družba dati venec na grob mladega narodnega dekleta — zato pa je tem bolj rojil v nedeljo na prižnici, žalil je Družbo, vse tiste, ki so pri Družbi posebno pa one, ki so nosili venec. Zato se je proti župniku vložila tožba in župnik je bi! v četrtek obsojen pred sodiščem na kazen 300 K in na povrnitev Stroškov tako, da ga bo njegov dolgi jezik stal okoli 600 K in se bo menda nekoliko ohladila njegova goreča jeza proti C. M. Družbi. Pač žalosten dokaz, kako narodna je naša duhovščina’
Zahteve eksportnih akademikov. Že več let jc med slušatelji eksportne akademije na Dunaju gibanje, ki si je stavilo za svoj cilj, pridobivati eksp. akad., kakor sednj obstoja oficielno priznanje trgovske visoke šole. V dosego tega cilja se je, — kakor zvemo od zanesljive strani — konstituiral med slušatelji visokošolski odsek, ki hoče z vsemi dopustnimi sredstvi končno tudi uveljaviti svojo staro zahtevo. — Ta je tembolj upravičena, ker je pouk na tem zavodu vseskozi znanstven in uspehi na polju znanstvenega raziskavama nikakor ne zaostajajo za drugimi visokimi šelami v Avstriji. — Slušateljem se je v tem oziru že marsikaj obljubilo, toda žalibog izpolnilo se ni teh dale-kosežnih obljub. Akademiki so torej sklenili z naj večjo odločnostjo priboriti eksportni akademiji zasluženo mesto med drugimi visokimi Šolami avstrijskimi. Ker je na tem zavodu nad 10 odstotkov Jugoslovanov in še za dolgo Sasa ne moremo pričakovati na slovanskem jugu naše države enakega zavoda, ko nimamo niti dosti nižjih in srednjih trgovskih šol, je sveta dolžnost tudi Jugoslovanskih poslancev, da se zavzamejo za zahteve ekspertnih akademikov.
Spodnještajersko okrožje Schulverelna je imelo 27. oktobra v Moriboru občni zbor. Šteje 52 podružnic. Potovalni učitej dr. Baum je ob tej priliki povedal, da je Schulverein v 1. 1911. izdal za Spodnje Štajersko: 58.255 K za vzdrževanje svojih šol in vrtcev, 93.920 K za zidanje novih poslopij, 65.210 K podpor občinam za zidanje šol, 35.563 I< za razne druge podpore, torej skupaj 255.948 K. Največ od tega ie odpadlo na mariborski okraj (128.670 K). Schulverein je vzdrževal na Spod. Šajerskem leta 1911. devet svojih šol z 21 razredi ter 5 oroških vrtcev. Dr. Rosergerjevega fonda se je doslej dovolilo za Spodnje Štajersko 246.212 K. Vidi se, kako velikanske svote dajejo Nemci za naše ponemčenje.
Izvrševalnl odbor narodne stranke In celjsko gimnazijsko vprašanje. Izvrševalni odbor narodne stranke se je bavi! v svoji seji 30. okt. med drugim tudi s celjskim gimnazijski m vprašanjem in sklenil na predlog dež. poslanca dr. V. Kukovca sledečo resolucijo: Kakor že g’av-ni zbor narodne stranke dne 6. oktobra, pov-darja strankin Izvrševalni odbor znova opravičeno kulturno zahtevo spodnještajerskih Slovencev po samostojni višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Celju. Sedanje stanje slovenskih gimnazijskih razredov v Celju je nevzdržljivo in z ozirom na učni red za srednje šbie naravnost nepostavno. Štajerski držam! poslanci so naproSeni, naj ne pripuste nobene enostranske rešitve celjskega gimnazijskega vprašanja in nsl prisilijo viado z vsemi parlamentarnimi sredstvi, da ustreže oh času, ko hoče staviti poslopje za nemško višjo gimnazijo v Celju, tudi označenim r1~' ~<iskim željam,
Drobiž iz Štajerske. v ’ s l o v č a h se vrše te dni občinske vo’'--	Poročil
s e j e v Gornji Radgoni g. Anton Kovačec, učitej pri Sv. Andražu v Slovenskih Goricah, z gdčno Marico Pinterič, učiteljico istotam. — Cesar je potrdil izvolitev dr. pl. Fleisch-hakkerja za župana v Gradcu. To je šlo hitreje kakor potrditev ljubljanskega župana. — Pri ponočevanju so se stepli 25. oktobra ponoči fantje iz Spuhle, Podvine. Pacinj in Kicarja. Spuhljani so hoteli napoditi fante iz drugih vasi iz svojega rajona Pri tem je bil Anton Majcen iz Podvine težko ranjen. Da bi se maščeval, je potegnil revolver in ustrelil. Zadel je spuheljskega fanta Alojza Čeha v trebuh ter ga tako težko ranil, da so morali Čeha prepeljati v bolnišnico v Gradec, kjer je v pondeljek 28. oktobra umrl. Fante so zaprli. — Požar je 29. oktobra popolnoma uničil vas Sv. Kunigundo ob cesti iz Ptuja v Račje. Zgorelo je osemnajst hiš. Le pet jih je ostalo. Za-
kakor se tudi zdaj rabi izpremenjeno in prikrojeno po grško-rimskem izgovoru v označbo vseh Slovanov (rusko Slavjane, češko Slovane, srbsko Slaveni), vendar se morajo umevati pod tem imenom Južni Slovani, ki so se še do 19. stoletja poleg Srb, Bulgar itd. zvali Sloveni. Vsled ustanovljenja držav je postalo lokalno ime navadneje, pa vedno še se v narodni pesmi opeva srbski vladar Uroš kot car slovinski. Imena Srb, Bulgar, Hrvat, Bošnjak, Črnogorec itd. so iz poznejših časov in se izvajajo iz posameznih politično-zgodovinskih odnošajev.
Koncem 7. stoletja so podjarmili finski Bulgari slovanska plemena na severni in južni strani balkanskega pasu in sprejeli pri tem jezik Slovanov; od njihove narodne individualnosti jim je ostalo samo ime in organizatorska moč, katere pri čistih Slovanih tako zelo pogrešamo. V kratkem času so si podvrgli Bulgari slovanska plemena v Macedoniji (Strim-ljane, Drugovite, Berzjake), Epir in Tesah]o, kakor tudi celo pokrajino do Morave, v ). stoletju se je razprostiralo bulgarsko cesarstvo do Karpatov na Ogrskem in do panonske doline ob Savi in Dravi. Kakor je znano, so sezidali m djarsko prestolico, Pesto, Bulgari. Bul-garski vladar Boris se je dal krstiti in uvedel slovansko liturgijo. Slovanski dialekt, ki se je govoril med Solunom in Carigradom, je postal književni jezik, ki se je pisal z glagolico, pozneje s cirilico, to je dejstvo svetovno-zgodo-vinskejažnosti, kajti na tej podlagi temelji ves poznejši razvoj vzhodne Evrope (Rusije in balkanskega polotoka).	J
(Dalje.)
žgal je baje nelci otrok, ki se je igral z žve-plenkami. — Pri Sv. Lenartu blizu V e-1 i k e n e d e 1 j e je bilo 22. oktobr. kolvadirano novo šolsko poslopje.
Za balkanske ranjence je prejelo naše uredništvo: G. Jožef Smolič, nabral pri železniških delavcih v Mednu 2 K 20 v, k temu je prideja! iz svojega 1 K. Skupafr 3K 20 v. — G. Miro Puncer 4 K.- Živeli!
Gledališko društvo na Jesenicah ponovi jutri popoldne ob 3. uri Grillparzerjevo »Prababico«’.
Tata so pretepa. Pred nekaj dnevi je poskušal neki Anton Bromitzer s svojim tovarišem na dvorišču neke hiše v Sagnici na Štajerskem odstraniti velik sodček, da bi ga imel za svojo porabo. Tu na je prišlo domov neka} fantov, ki so stanovali v oni hiši. Ko so zagledali oba tata pri delu, so začeli oba prav pošteno klestiti. Bromitzerjevemu tovarišu se je posrečilo uiti. Bromitzerja pa, ki je bil bolj, počasen, so fanje korenito nabili in ga še poleg tega izročili orožnikom. Bromitzerju bo menda za vselej prešo veselje do tujih sodov.
N esreča v tvornici za stroje. V Andri-tzovi tvornici za stroje v Gradcu je predvčerajšnjem eksplodiral neki kotel. 561etnega delavca Antona Neubauerja, ki se je ravno nahajal pri kotlu, je vrglo s tako silo strani, da si je pri tem zlomil desno nogo. Priletel je nanj tudi velik kos počenega kotla, ki ga je težko poškodoval. Tudi delavec Berbo, ki je bil v bližini kotla, je zadobil poškodbe na obrazu in na životu. Dočim 'e prišel po Berbo rešilni Voz, ki ga je prepeljal v njegovo stanovanje, so morali Neubauerja odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov.
Otrok se opekel na paši. Iz Rogatca se po-roča^Sedemletno hčerko Marijo Sket so poslali starisi v Senovico nakupit raznih stvarij. Med potjo je §ia k svojemu 121etnemu bratu Karolu. ki |e pasel krave na pašniku in ki si je tudi zakuril ogenj. Deklica Je sedla prav blizo ognja, da bi se ogrela. Ko je odšel njen brat zavračat krave. Je nastal močen veter, ki je zagna! plamen prot! deklici. Obleka otrokova j®*® nenadoma vnela in je začela goreti. Na aekhčm krik je prihitela na mesto nesreče neka Ivana Karner, ki je delala v bližini onega pašnika in je plamen pogasila. Otrok je zadobil zelo nevarne opekline po životu in ga bo težko ohraniti pri življenju.
Prijet tat. V začetku oktobra t. I. je bilo posestniku Andreju Podergajsu iz Razgorja ukradenih 400 K iz zaklenjene omare. Na sumu p	Podergajsu	uslužbeni hlapec Avgust
^revolnik, ki je kmalu po tatvini zapustil službo. Dne 28. p. m. je izdajal veliko denarja, kar se je zdelo orožnikom zelo sumljivo. Prijeli so Ra in Privolnik je slednjič tatvino priznal. Svo-fo 400 K pa je med tem časom že skoro celo zapravil. Nepoštenjakoviča «o izročili sodišču.
Ljubljana.
»Društvo inženirjev v Ljubljani« v Zagrebu. V soboto 26 in nedeljo 27. oktobra je po-Setilo »Društvo inženirjev v Ljubljani« »Hr-Vatsko društvo inženi-a i arhitekta u Zagrebu«. Ni bil to navaden društven poset. ampak po-Set, ki bo zarezal močno brazdo v zgodovino naše kulture. Prvič so se zbrali pri skupni mizi hrvatsko-slovenski inženirji in ni samo goli slučaj, da ravno v Zagrebu. Organizacijski in literarni pokret slovenskih inženirjev je dospel k nam preko Zagreba, lega se slovenski inženir zaveda in zato je s posebnim veseljem pohitel k r.jim v gosti. Poleg tega pa si je bil tudi svest, da gre v mesto, kjer slavijo v Av-Sto-Ogrski težnje inženirskega stanu do sedaj največje triumfe. »Uprave v edino sposobne Inženirske roke!« je internacionalni bojni klic Inženirjev vsega modernega civiliziranega sve-rta, in ravno uprava kraljevega svobodnega m®st^ Zagreba je v toliki meri v inženirskih rokah, kakor nobena upiava v vsej naši širni Monarhiji. 12 vrlih inženirjev, med njimi možje daleč priznarliga strokovnega in literarnega slovesa, sedi v zagrebškem občinskem svetu ■n tej sedaj najmodernejše upravljeni mestni občini načeljuje kot župan priznan hrvaški arhitekt. To dejstvo je vtisnilo stolnemu mestu Zagrebu poseben rečat. Iz vsake najmanjše akcije, te njegove uprave odseva posebnost. Ne samo na velikih tehničnih delih, kakor so nova moderna zagrebška plinarna, mestna elektrarna, vodovod, zasnutki novih delov mesta, ampak celo iz vsake ponižne enonadstropne hiše °useva krepka in striktno definirana tehnična volJa. Vsepovsod!, v vsakem novem osnutku, Se vidi dosledno izveden najvišji in najvažnejši ekonomskotehnični princip: Hrvaško in slovensko društvo živita od ustanovitve »Društva inženirjev v Ljubljani« v najožjih stanovskih In tehničnoliterarnih stikih in treba je bilo te JStike še bolj poglobiti. To se nam je v teh dveh čineh, ki osaneta brezdvomno neizbrisana zgodovinska dneva za razvoj stanovskih idej tehničnega stanu med Jugoslovani in zlati pa še za naš tehnični književni razvoj v veliki meri posrečilo. Smatramo, da smo začeli v teh dveh dneh graditi v poslopju jugoslovanske kulture nov trakt, trakt jugoslovanske materielne kulture in zato naj sledi podrobnejše poročilo o tem posetu. Poset je bil zamišljen kot kolegl-jalen in familiaren in kot tak se je izvršil. Slovenski posetniki so dospeli v soboto ob- 12.22 popoldne v Zagreb. Na zagrebškem južnem kolodvoru jih je pričakovalo hrvaško društvo korporativno. Društveni predsednik arhitekt K. ing. Grahor je pozdravil slovenske kolege in gospo Prelovškovo, ki se je kot edina Slovenka soudeležila tega poseta, v prisrčnih in Vznešenih besedah, kakor jih more izprego-ivoriti le Hrvat. Temu toli prijaznemu pozdravu ije odgovoril predsednik »Društva inženirjev y Ljubljani« g. deželni stavbni nadsvetnik ing. 'A. Klinar, na kar je spremila vsa družba slovenske goste na rezerviranih električnih vozovih v hotel Royal. Hrvatje so hoteli nuditi svojim slovenskim kolegom najprej znanstveni užitek, za to so se takoi po kosilu razdelili slovenski udeležniki v 6 skupin, ki je dobila
vsaka svojega vodnika, da jim pokaže najvažnejše tehnične izvršitve v Zagrebu. Tako so si slovenski gostje ogledali: novogradbo Stri-žič, vseučiliško biblioteko, zgradbo realne gimnazije, zgradbo cerkve sv. Blaža in sanatorija, mestno plinarno, tovarno za svinčnike Penkala. mestni vodovod, elektrarno, regulacijo »Med-vedščaka in kanalizacijo Zagreba, tovarno cementa »Croatia«, tovarno Siegwartovih gred, zgradbo podvozov. Ob 5. uri 30 min. se je vršila v prostorih »Hrvatskega društva inženira i arhitekta v Zagrebu skupna slavnostna seja. Predsednik ing. Grahor je otvoril sejo in prisrčno pozdravil člane »Društva inženirjev v Ljubljani« na kar je podelil besedo slovenskim inženirjem nepozabnemu kolegu ing. Philippo-viču. Ing. Philippovič je nato v daljšem predgovoru predočil zgodovinski razvoj tehničnih del v Zagrebu in razvoj »Hrvatskega društva inžinira i arhitekta u Zagrebu«. Po tem lepem predavanju je dobil besedo predsednik »Društva inženirjev v Ljubljani« ing. Klinar, ki se je v iskrenih in velikega navdušenja prežetih besedah zahvalil hrvaškemu društvu za krasni kolegialen sprejem. Skupni zbor je nato sprejel po hrvaških kolegih stavljeni predlog, da odpošiljata odslej obvezno obe društvi po 3 zastopnike drugo drugemu na vsak občni zbor, ter predlog ing. Setinskega in dodatni predlog ing. Turka, da se imajo akcije za tehnične slovarje spojiti t. j. da naj se izda skupni hrvat-skoslovenski tehnični slovar. V ta namen naj osnuje »Hrvatsko društvo inženira i arhitekta« za to potrebni odsek, kakor ga »Društvo inženirjev v Ljubljani« že ima. Soboto zvečer so priredile gospe soproge in gdč. hčere hrvaških inženirjev slovenskim gostom sijajno »čajanko« v prijazni dvorani gradske streljabe. Na čajanki je svirala vojaška godba domačega domobranskega polka in so dvorile dame same. Sijaj tega, slovenskim gostom neizbrisnega in nepozabnega večera bi bilo zaman opisovati. Navajati posamezne prisrčne napitnice bi predaleč vodilo, zato naj zadostuje vspored: Napivali so: čč. hrvatske dame po g. predsedniku ing. Grahorju svojemu gostu »Društvu inženirjev v Ljubljani«, ing. Setinski istotako, ing. Turk (Slov.) hrvaškim damam v zahvalo, g. predsednik ing. Klinar navzočemu županu ing. Holjcu, g. župan ing. Holjac »D. i. v L.«, ing. Šega (Slov.) Hrvatskemu društvu inžinira i arhitekta, ing. Gustinčič predsedniku in odboru »Hrvatskega društva inžinira i arhitekta«, predsednik »Hr. d. i. i a.« v zahvalo na ing. Gusinčičev govor, ing. Skaberne neumornemu spodbujevalcu slov. inženirjev k organizaciji in k vzajemnemu-delu s Hrvati ing. Philippo-viču, ing. Štefan, nedosegljivi oboževalec nežnega spola, slovenskim ženam — žal le, da so imele komaj zastopstvo! Kot posebno požrtvovalnost čč. gospa in gospodičen hrv. inženirjev je omeniti krasne pevske točke ge. Kristine Grahorjeve (gojenke konservatorija na Dunaju) njene sestre gdč. Joke Erbenove ter ge. Wejdove. V teh krasnih glasovih in poskočnih valčkih je izvenel ta nepozabni večer. Nedeljski dopoludne je bil posvečen notranjosti mesta, stolne cerkve, Strossmaverjeve galerije in
sabora itd. ob 1. uri popoldne pa se Je vršil slavnostni obed. ki ga ie priredilo slov. gostom »Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta v Zagrebu«. Pri obedu je društveni predsednik arhitekt ing. Grahor proslavljal našo domovino. Dalje so napili: ing. Turk hrvatski domovini, ing. Brezovič »Društvu inženirjev v Ljubljani«, ing. Gustinčič »Hrvatskemu društvu inžinira i arhitekta v Zagrebu«, ing. Skaberne navzočemu ženstvu, ing. Dragič (Srb) jugoslovanski vzajemnosti in ing. Štefan starosti hrvaških in slovenskih inženirjev pri zagrebškem magistratu službujočemu Slovencu ing. Tamšiču. Po obedu skupni izlet na avtomobilih v zagrebško okolico. Od večerje v hotelu Royal, kjer ni istotako nedostajalo navdušenih govorov v spodbudo skupnega slovenskohrvaškega tehničnega dela, so spremili hrvaški inženirji korporativno svoje slovenske kolege na južni kolodvor. Ob 10. uri 40 min. zvečer je med navdušenimi živioklici odpihal vlak s slov. gostmi zopet proti Ljubljani. Slovenski inženirji so odnesli s poseta hrvatskih stanovskih kolegov v Zagrebu sledeče vtiske: S samozavestjo in krepkoorganizacijo edino je mogoče dvigniti inženirski stan na ono mesto in do onega ugleda, ki mu brezdvomno sodi z ozirom na njegovo ekonomsko-tehnično znanstveno naobrazbo. Ne radi sebe samega, ampak radi celokupnega napredka človeške družbe je sveta dolžnost inženirja, da ne ostaja zaprt v svoji risalnici insklonjen nad svojimi prašnimi knjigami v svoji mrtvipisarni, ampak da se zave svojega znanja in siosvoji predvsem vajetana-ših avtonomnih uprav! Ni edina njegova naloga, da samo definira tajne zakone večne prirode in v nji pojavljajoče se sile ter da pokorava poslednje človeštvu v prid in blntmstnnip V tem definiranju in iskanju pozablja* daje i sam človek. Toda baš tega se mora živo zavedati. Dela, ki jih ustvarja, morajo biti živa polna krvi in mesa, ako naj ustvarjajo novo življenje in blagostanje človeške družbe. Zato pa ne sme trpeti, da pišejo zakone njegovemu delu ljudje ki ga niti oddaleč ne poznajo, ampak on sam! Edino na ta način je mogoče da zle-zemo iz birokratskih šablon in preobrazimo oblike dosedanje neekonomične ekonomije Pota so nam pokazali hrvaški inženirji in vzor nam je njihovo stolno mesto Zagreb!
Pokojni profesor Celestina je zanustil v svoji oporoki Učiteljskemu konviktu 50 K Slava njegovemu spominu!
Zaradi žene in otrok se obesil Včeraj zjutraj se je obesil posestnik Valentin Jeromen iz Male vasi pri Ježici na podstrešju sosedove luše. Kot vzrok samomora se navaja njegova zena, ki je velika pijanka, in njesrovi otroci ki so neprenehoma delali proti očetu in to večkrat tudi z brutalno silo. Ko so Jeromena dobili, je bil še topel, vendar ga je prijazna smrt že rešila iz te žalostne doline solz in era osvobodila njegovih lastnih ljudij.
Umetniška razstava. Ker raste zanimanje za letošnjo slovensko umetniško razstavo od dne do dne, podaljša se rok zatvoritve za teden dni. Naknadno je še došlo večje število umetnin, od katerih bodo občinstvo gotovo zanimale slike F. Vesela, velik Vavpotičev portret* dečka na konju in posebno še cela vrsta novih Smrekarjevih karikatur predstaviteljev našega literarnega, glasbenega in političnega sveta. Želeti pa bi bilo, da se zanimanje občinstva ne omeji le na poset, marveč da tudi z nakupovanjem umetnin dokaže svojo resno voljo, da hoče tudi svojestransko prispeti k razvoju slovenske umetnosti. Ne le, da se od zasebnih interesentov doslej ni ničesar kupilo, tudi javne kcrporacije niso še izpolnile svoje kulturne dolžnosti napram slovenskim umetnikom, kar je zlasti v očigled dejstvu, da se bliža ena naj-interesantnejših in najobsežnejših slovenskih umetniških razstav svojemu zaključku — le obžalovanja vredno. Upamo, da vsaj v zadnji uri store oblasti svojo kulturno dolžnost. Želeti pa bi bilo, da se tudi naši veliki denarni zavodi vže enkrat izkažejo mecene, sledeč vzgledu enakih velikih denarnih zavodov drugod.
Sokolski zlet I. 1913. Seja stanovanjskega obseka vrši se v ponedeljek 4. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
Vinsko trgatev priredi jutri skupina poštnih in brzojavnih uradnikov »pri Perlesu«. Vspored zabaven.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 2., nedeljo 3. in ponedeljek 4. novembra 1912: 1. Atene. (Potovalna slika.) 2. Dijaški bumel. (Velekomično). 3. Stud pred grehom. (Zanimiva italijanska drama.) 4. Pavlina je muhasta. (Ameriknska veseloigra.) 5. K balkanski vojni, III. serija. 1. Demonstracije za vojno v Carigradu. 2. Odhod čet iz Carigrada. 3. Odhod čet iz Sofije. 4. Turki v boju pred Tuzijem. 5. 6000 turških in albanskih ujetnikov v Podgorici. 6. Dovažanje živil za črnogorska taborišče. 7. Ujetniki. 8. Črnogorci naskočijo Tuzi. 6. Ženitev po pameti. (Krasna veseloigra v dveh dejanjih. Samo zvečer. 7. Maks in njegov tekmec. (Velekomična učinkovitost z Maks Linderjem.)
Trst.
Iz Žavelj. Pre'dvčerajŠnim (sreda) zjutraj so našli ležati v krvi na tleh v bližini Zavelj 461etnega krojača M. Miklavca. Poeg njega Je ležal 3 kg težak okrvavljen kamen. Iz tega se sklepa da je bil Miklavec s kamnom napaden. Na lice mesta došli zdravnik je konstatiral da Miklavec ni mrtev, pač pa smrtno nevarno ranjen. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico. Sodnijska komisija od njega ni mogla ničesar dognati, ker se bojuje s smrtjo. Ker se sumi, da ga je umoril njegov lastni sin Pavel, je bil ta aretiran.
Smrtna nezgoda. V sredo okolo 6. ure zvečer se je dogodila v ulici Ginlia smrtna nesreča. Po cesti je privozil avtomobil ljudske smetišnice. Uslužbenec iste Ivan Tedesco, stanujoč v ulici del Toro, ki se je nahajal stoječ na avtomobilu, je spodrsnil ter padel tako nesrečno da je šel čezenj težki avtomobil. Umrl že med potjo, ko so ga veljali v mestno bolnišnico.
Avstrija in balkanska vojna. Politično društvo »Edinost« v Trstu sklicuje za nedeljo, 3. novembra javen shod z dnevnim redom: »Avstrija in balkanska vojna«.
Cesto treba popraviti. Cesta, ki vodi proti
Skednju, po kateri teče tramvajska proga, je
tako slaba, da bi bil res že skrajni čas, da bi
se jo popravilo. Kadar je deževno vreme, po
tej cesti skoraj ni mogoče hoditi, brez da bi
človek ne bil umazan do kolen od cestnega
mata. Nekaj peska bi se moralo navoziti na njo
m bi bilo boljše. Zato hi moral skrbeti občinski svet.
k Opčin pri Trstu. Pri zaprti sobi so imeli preteklo nedeljo pri nas socialni demokratje posvetovanje glede ustanovitve politične orga-mzacije. Bilo jih je samo en par. Pri nas na ^punah niso tla za rndečkarje. Razvidno pa je iz tega, kako se socialni demokratje trudijo, da bi dobili pod svojo oblast tržaško okolico, oaj hočejo povsod, v vsaki vasi imeti politično organizacijo. Se pač pripravljajo na prihodnje vohtve. Do d-mes so vselej pogoreli, tako bodo tudi zanaprej. Ljudstvo se je njihovih fraz že naveličalo. Na shodih se hvalisajo in kriče, kadar pa je treba za ljudstvo kaj koristnega napraviti, takrat se pa prav ničesar ne sliši o njih. Sicer pa so socialno-demokratični poslanci vedno bili proti slovenskim šolam. To ljudstvo zna, zato je škoda za trud, ki ga imajo z_ustanavljanjem političnih organizacij. Na Opr čmah ne bo nič, sodrugi. drugje pa ravno toliko.
»Narodna delavska organizacija« v Trstu sklicuje za nedeljo dne 17. novembra 1912 ob polu 10. uri dopoldne redni občni zbor v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo strokovnega tajništva. 5. Poročilo pregledovalcev računov in razsodišča. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. — Eventualni predlogi članov morajo biti predloženi centralnemu odboru vsaj osem dni pred občnim zborom. — Centralni odbor »Nar. del. organizacije« v Trstu.
»Zveza Jugoslovanskih železničarjev« v Trstu priredi v nedejo 3. novembra plesni venček v društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška št. 2 Začetek ob 4. popoldne.
Nafnoveiša telefonska in brzojavna poročila.
NOVE BOLGARSKE ZMAGE.
Sofija, 1. novembra. Turške čete se še vedno v največjem nereu pomikajo proti Čorht in Cataidži. Centrum In levo krilo sta sploh
popolnoma razpršena. Turki imajo na begii kolosa!,ne izgube. Bolgari so zavzeli zopet prel cejšnje število topov Ih vojnih trofej. Bolgar upajo tekom enega tedna dospeti pred Carli grad in v mestu samem diktirati poraženi Turi čijl mir.
Sofija, 1. novembra. Dosedaj še vedno niso znane podrobnosti velike bitke pri Lile Bur-gasu. Izgube so na obeh straneh veikanske, vendar pa so turške še enkrat večje kot bol-
BOJ PRI DIMOTIKI.
Sofija, 1. novembra. Med turškim levim in bolgarskim desnim krilom ie prišlo danes pri Dimotlki do krvavega boja, v katerem so bili Turki popolnoma poraženi. Turška posadka se Jc z velikanskim! izgubami umaknila iz mesta in ga prepustila Bolgarom. Zveza med Drino-poijein in Carigradom je sedaj definitivno popolnoma pretrgana.
BITKA PRI ČATALDŽI.
Sofija, 1. novembra. Turki so na begu skušali pri Cataidži ojačiti svojo armado, kar so jim pa Bolgari popolnoma preprečili. Turške čete, ki so došle Turkom na pomoč, so dobile nalog, da se združijo s turško armado južno od Lile Burgasa. Toda Bolgari so se Hm postavili nenadoma pri Corlu nasproti. Vnela se le krvava bitka, v kateri so bili Turki popolnomti poraženi in so se morali umakniti nazaj.
PROTI CARIGRADU.
Sofija, 1. novembra. Bolgari prodiralo t naivečio naglico proti Carigradu. Tu splošno prevladuje mnenje, da bodo stali pred vratml Carigrada že začetkom' prihodnjega tedna. Turška armada je nezmožna vspešno ovirati Bolgare na uadaljnem pohodu.
SLAVLJE V STARI ZAGORI.
Sofija. L novembra. Danes se je vršila v stolni cerkvi v Stari Zagori povodom sijajne bolgarske zmage pri Lile Burgasu, slovesni služba božja.
KDAJ BO KONČANA VOJNA?
Sofija, 1. novembra. Eden izmed tukajšnjih poslanikov trozveze se |e izjavil nasproti žur-nallstom, da bo vojna končana že prihodnji teden. Bolgari bodo naravnost v Carigradu diktirali Turkom mir.
PRED REVOLUCIJO V CARIGRADU.
Carigrad, 1. novembra. Poslaniki evropskih držav so imeli danes daljšo konferenco, na kateri so razpravljali o nastali situaciji im predstoječl revoluciji v Carigradu. Poslaniki so se telegrafično obrniti na veievtastl, na] v varstvo tulcev odpošljejo Pred Carigrad svoja bojne ladlje. Poslaniki so sklenili, da bodo tako} kakor hitro izbruhne v Carigradu revolucija1, zahtevali od Turčije, da spusti evropske bojne ladje skozi Dardanele. Revolucionarno gibanje v Carigradu je že v polnem teku. Včerai se je vršilo veliko število shodov, na katerih so Turki hujskali zoper tujce in sklenili, da bodo z masahom kristjanov pričeli takoj, kakor hitra pride Se kako poročilo v turškem porazu.
GRŠKA TORPEDOVKA UNIČILA TURSKO KRIŽARKO.
Atene, 1. novembra. Grška torpedovka št. 12 je danes udrla v pristanišče Solun hi izstrelila šest torped na turško križarko, ki le ležala v pristanišču. Turška križarka se le poJ topila z vso posadko, nakar le grška torpedovka zopet zginila na odprto morje.
GRKI ZASEDLI OTOK SAMOTRAKI.
Atene, 1. novembra. Grki so danes zasedli otok Samotrakl.
TURSKO BARBARSTVO.
Sofija, 1. novembra. Dve turški bojni laclijl
sta danes streljali na pomorski svetilnik, k| leži med Burgasom in Varno. Svetilnik Je ne< varno poškodovan. Bolgarska vlada namerava proti temu novemu barbarskemu početju ener« gično protestirati.
GRŠKA ZMAGA.
Atene, 1. novembra. Grška armaefa fe 'danes brez vsakega boja zavzela vas Anoghi pri
Pentepigadiji.
SRBSKA VOJSKA.
Beigrad, 1. novembra. Srbska armacJa, ki je včeraj zasedla Prilep prodira sedaj proti Te-ovu.
Beigrad, 1. novembra. Srbi so danes zasedli brez vsakega boja Teovo.
ITALIJANI IN TURKI.
Pariz, 1. novembra. Listi poročajo, da Italijani onih otokov, katere so vzeli Turkom za časa italijansko-turške vojne ne mislijo sedal dati iz rok.
SASANOV IN STATUS QUO.
Petrograd, 1. novembra. Ruski zunanji minister Sasanov je v razgovoru z žurnalisti izjavil, da radi sijajnih bolgarskih in srbskih zmag na Balkanu sedaj sploh ni niti misliti na status quo na Balkanu.
SULTANOVA SABLJA IN PISMO.
Turin, 1. novembra. »Stampa« prinaša poročilo o zanimivem dogodku za časa bitke pr{ Kirk-Kilisi. Pred bitko je sultan poveljniku Muktar paši poslal dragoceno zlato sabljo itf sledeče pismo: »Ljubi paša! Pošiljam ti to sabljo, ki naj te spremlja na vseh zmagovitih potih. Upam, da boš s to sabljo udrl skozi Plovdiv naravnost proti Sofiji«. V strašni bitki, v kateri so bili na to Turki popolnoma poraženi, so Bulgari med drugim plenom dobili tudi to zlato sabljo in pismo. Oboje se nahaja sedaj v rokah carja Ferdinanda.
Odgovorni ureHnik RaHivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Giluterist
dobra moč za oddelek na debelo, se sprejme takoj, eventuelno pozneje.
Ponudbe sprejema do 8. novembra 1.1.
							
							
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesjonlranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod, 'tfeg
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Med bralce tega časopisa
razdelimo 3000 parov
izvrstnih, zelo elegantnih usnje-■ih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, uto, da spoznajo našo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13*79 la 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
PoBljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 8 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano Številko. Zamena dovolje-■a, zato nlS rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Raz-pošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ, II.,
Alolffasse Štev. 3/10. F.
Se 1« la Tal ga priporočila bodemo imeli korist.
nm
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
—	1	"	1	—-  1	■■■—■ =*J"'	■■	..i-"1	"ii;.-
Mednarodne spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJetanovljano 1B70.	Telefon	žrtev. SO.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda,
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
Gramofoni -aulomati!!
=3 o tovarniška zaloga o c=> d
201 do 30
0
o
znižane cene radi preogromne zaloge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek
o Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
«<
Z« vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Hvalnih strojev. Imam ipecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehaniCne godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje trapite, oglejte tt	d	mojo	zaloga.	u
Vse pStrtbiflM I« tsahonstns kolesje ? uiogi.
Ustanovljeno leta 1900.
h* MSI
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti tilšl v I. nadstr.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zaloero icraenUa.
vencev in
trakov
::
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence.
FR. IGLIG
Ljubljana, Mestni trg št 11.-12.
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v naj-večji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdičf Ljubljana
nasproti glavne pošte.
OlfltlllMIIHHMIlflHIMHIHIM
Kongresni trg štev. 10
iiiiittiristiimtiiftiiiiMHiiiii*
ClllllllllllltlllltftllVIIIIIIIIIIIII
dobavlja najcenejše: špecerijsko biago; jedilno in živim. sol; peirol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v noiogi.
noč odprto
odprto
Ustanovljena, leta 1K-J1.	Ustanovljena	leta	1W31-
Naivecia zavarovalnica avstro-ogrske države •
n
Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta St. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu In blagu, tatinski vlom. Brode vded prevažanja poškodbo zrcal In zvonov. - N» življenje In « doto v vseh mogočih sestavah. - Tekom leta 1911. sc je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. - Družba je IzplaCala za
škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron.
Sobe v hotelu zaradi centralne kurjave ob vsaki uri pozimi tople.
Prenovljena najelegantnejša
kavarna
z vsemi sredstvi.
Izborna kava.
V vseh prostorih centralna kurjava!
Grand hotel Union v Ljubljani Najuljudnejša postrežba!
Ravnatelj: Friderik Mayer.
Prenovljena najelegantnejša
restavracija.
Plzensko pivo „Prazdroj“ in marčno pivo
vedno sveže.
Pristna vina. Izborna kuhinja.