iMued dallj (N*. 148) W 4»Arttf OcuW 1 1»11 • « .j>«ci«l r*U of SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE — I I OrataiikUa apraralikl p- ■tuiii MT B. Lavralals sv. Offlos sf puMlcatioa. 148? Be. Uwndilt sva. Teltpkoat: hairadalo MU. . — §!•aoon— «< orfcUd tm Im Mtin 1109. Aat bvm (Dtc. 1) 1921. STEV.—NUMBER 279. rnmrnrni^mmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmamm^mmmm^mmmmmmmmtmmmmmm •f tka PhiUhI. A. 1. Euilaaoat' PmISuUt Caaaral. •f Ckfeae«. IHteoU. ■ f ■S husija je zmiEi kakor BASKOV DUH govjetski zastopnik pravi, da konferenčnih v Wasbin£tonu čutijo prisotnost Rusije. MOSKVA 81 PRIDRŽUJE SVOBODO AKCIJE. Berlin, 30. nov. — Leon Miha-lovič Karacan, pomožni ruski komisar /.a vuanje zadeve in začasni poslanik na Poljskem, ki se mudi nlaj v Berlinu, je rekel v inter-vjuvu 2 ameriškimi časnikarskimi poročevalei, da Rusija in Nemčija morata biti upoštevani v Washingtonu, drugače bo konferenca brez uspeha. Po njegovem mnenju je bila waahingtonaka konferenca sklieana valedtega, da se prepreči vojna med savezniki. "Stališče Rusije napram kon ferenci v Washingtonu je," je re' kel Karačan, "da si moskovska vlada pridrži svobodo akcije glede vseh zaključkov, atprjenih » Washiiigtona, ki ae tičejo daljne ga vzhoda in drugih sfer, kjer so prizadeti interesi Rusije. Poslanci, ki so se sešli v Waahingto% nu, ne morejo pričakovati drugega od svojih dvomljivih načrtov za mir. Njihovi načrti so v resnici naklepi zmagovalcev za razdelitev sveta med se\>oj; dalje bi radi na vse mogoče načine odložili vojno, ki se kuha med njimi. Ako se bo waahingtonska konferenca nadaljevala brez Rusije, tedaj drži glavo v pesku kakor noj, kajti Rusija je tam kot Ban-kov duh na Macbetovi gostiji. Nemogoče je prezreti 150 miljonov ljudi, ako se rešujejo vsi svetovni problemi KAKO 81 KAPITAUBttfiNE VLAD* ZAVIHAJO SA RAZ020ŽENJE. London, 30.* nov. — (W. M Ewer, Peder. Press.) — London ski "DaUy Herald" je objavi vest it absolutno zanesljivega vira, da je angleški vojni, mini ster lansko leto pisal vsem vodil nim veščakom v kemiji na obeh univerzah v Angliji, da se naj potrudijo za iznajdbo strupenega plina, ki bo tako močan, da v po minuti umori prebivalce celega me8ta. Veščaki ao aoglaano odklo nili ponudbo. . POMILOSOEN BANKIR JE ZOPET » Morse, ki je bil ivoječasno "na smrt bolan", jo spet pod obtožbo, da je potegnil vlado sa miljone. KOLIKOKRAT BO dE POKI-LOSČEN? ■ Washington, D. C, Charles W. Morse, predsednik United Sthtes Steamship Co. v New Yorku, je pod obtožbo, da je po-neveril miljon do deset miljonov dolarjev vladnega denarja, katerega mu je zaupal vladni plov-beni odbor. Morse, bivši kralj ledu in bankir, je bil pred več lati obsojen na petnajat let ječe zaradi svojega finančnega banditovanja. Pre-aedel je dve leti v Atlailti in tedaj ga je predaednik Taft porailo-stil na priporočilo vladnih zdravnikov, ki so izjavili, da je Morse na amrt bolan in da umre v eno« ne vepjameai^rU l)i [jueeaeu, ako še bilo mogoče rešiti svetovne pro bleme brez prlsostvovanja Nemčije in Rusije. Ne verjamem, da bi predsednik Harding povabil Rusijo na konferenco, verjamem pa, da bodo Amerika, Anglija, Francija in Japonska eventualno pozabile na pretekloat in sklenile z Rusijo prijateljsko razmerje iz finančnih, ekonomskih in političnih ozirov. V utilitarističnih kombinacijah Rusija ne sme biti pozabljena, zlasti v Aziji ne, kjer je poaeDen faktor brez' velikega tekmeca. Velesile, ki imajo interese v Aziji, morajo to upoštifva^L Med ruskimi in ameriškimi političnimi interesi ni nobenegu konflikta. Ravno nasprotno, interesi «J>eh republik ao identični v Aziji, čeprav so motivi različni. Vzajemno delovanje ruakih in ameriških intereaov mora roditi velik uspeh; (Američani as hitro prilagodo ruskim razmeram; pri-'•» temu je ameriška pomožna akcija v Rusiji, kjer Američani opravljajo dilo kakor rojeni Rusi. •faponska bi rada izkoriščala republiko Vzhodno Sibirijo, uspe I a pa ne bo, dokler se bo moskovska vada protivils temu izkoriščanju. Mnenje Rusije je, da ao podajanja s Kitajsko na waahing-»"iiski konferenci že padla v vodo, r razo rožen jem na auhem ne bo ni« in razoroženje na morju je • rez pomena, razen če se je omeje tu«li submarini." živel pa bo najmanj šest mesecev ako se izpusti na svobodo. Od takrat je preteko okrog deset let — in Morse je še vedno živ in zdrav kakor je bil tudi prej. Ne samo to, da je Morse živ in zdrav, temveč tudi aktiven je v svojih finančnih Špekulacijah lot je bil prej. Tajni zvezni detektivi, ki ao pazili na Morseja, so dotfnali, da je imel opraviti z vladnimi naročili v vrednosti 40 miljonov do-arjev pri gradnji parnikov. Plovbcni odbor mu je ispUčal deset odstotkov te vsote takoj po sklenjeni pogodbi za gradnjo 36 parnikov in pozneje je prejel še neksj izplačil. Ta denar je večinoma porabil v svoje privatne Bvrhe. To se je godilo med vojno. vrste sestradanih delavcev so dolge. •f Oa». 9, ltlT, authariaad mm 14, 101«. KAKO KONORES IZDA 8LE HERNI DOLAR UUDSKK-OA DENARJA. Prejšnje vojne . . ..,.68 centov Bodoče vojne........26 ceutov Civilni departmenti . 3 cente vna dela..........3 eente Iaobrazba in snanatvo.. 1 oent Tako je, tako, v jlanašnji šlove- Skupaj.............$1.00 iki družbi, ki se baba • krščansko civilizacijo. New York, N. T. — V marcu 1020 je Sheffield Farma kompanl £ ki i Bordenovo kompanijo tvo ti mlekarski trust v Nsw Yorku, nabila na vrata vseh postaj, ns katerih sprejema mleko, Jepake i vsebino: rPod nobenim pogojem ne more katera smetarna vključiti novo mlekarno, ako ne dobi preje dovoljenja is tukajšnje pisarne, do Horty je rasšalil Nemčijo Berlin, 30. nov. — Nemška vlada je podala protestno floto admi "dn Hortjrju, regentu Ogrske, k' r je Hovtf v svoji brzojavki bivaemu bavarskemu kronprineu Kupreehtu nazval zadnjega "nje vo veličanstvo kralj Bevar \ Nemška vlada smatra omejeni naziv za "neprijhteljski kajti Bavarska je del nem skfi republike in Rupreeht nri več d»en kralj. Dejstvo, da je ograk "■»'•nt ignoriral republiko io Moatra Bavarsko za kraljevo, je " lo razburilo republičanske kro-v Berlinu. Nekateri listi zahte- je zabranjeno delsti. Tam v hipo- Da ^ imela u plima vefiJi pk dromu se je ps vrWigoitijs. Ns pfi farmarjihi J(. privlekel "bolj. odru so obdržsvali konji banket. |evUem" na dan kot strsšnegs Konji in njih lastniki ' so biifc,,parkeljčka" za odraščene otro-razdeljeni v sknpine, vssk konj je pa imel po dve konjska hlap-ea, da sta mu strogls. To se ni vršilo v starem pogsnnkem Rimu, ampak godilo se je v New Yorku sredi krščanske človeške družba. ČUDIH 80 NAZORI NEKATERIH SODNIKOV O SVOBODI GOVORA Albany, N. Y. — Prizivno sodišče je izreklo, da je meatna odredba mesta Mount Vernons, N. Y„ ustavna, ki prepoveduje govoriti na javnih prostorih ali oeatah, če govornik nima dovoljenja od župana. Afera je pričela v oktobru 1920, ko ao hoteli govoriti socialisti Thomaa Doyle, WilUam O. Chsm-bera in m rs. Blanche M. Hajra. Vai trije ao bili aretirani na obtožbo, da oVirajo ulični promet, ker nimajo dovoljenja sa obdrža-vanjc shoda. Pritežili ao s« na sodišču in najvišje sodišče je izreklo, da je pravica na atrani govornikov. Prizivna divizija tega sodišča je pa spremenila razsodbo.1 . Obtoženci so srgumentirsli, ds je mestns odredba protinsUvns, ker omejuje, prsvzparsv odreks svobodo govora, ker daje županu moč, da prepreči miren shod, ako mu ni všeč. Prizivno sodišče pa pravi, da se ne omejnje evobode govors, če se od prireditelj«* ih°-ds zahteva, ds morajo Imeti dovoljenje od župana. Arthur Hays, zagovornik vseh treh, je izjsvil, ko je bila N a jo, ds Nemčija prekine diplo- predložena prizivnemu sr>dišču, ' *ti*ne stike z Ogrsko, sko so ds vloži prisiv na svesne sodišče, "'»rtjr uradno ne opravi«. !če Uko sabteva potreba. be is dobrosrčne roke, ker jim KUKLUKSOVOI SE SELIJO. Newark, N. J. Newjeraejaki TBUSTA V . ... , v ^fvtczemlekarskega New York, N. Y. — V pred tnisjonsko postajo na Bowery stoji v*ak?o noč zopet dolga vrsta ae« stradanih in brezpoaelnih delav cev. Več ko tisoč jih stoji vaako POSLUŽIL SE JE BOLJfiEVI noč v vrsti in čaka na kavo in ko- # ZMA KOT "PARKLJA " šeek kruha. To ao breapo«elni delavci. Dela ni zanje in Uko hodi- ^ mu ^ po«ro4ilo niftati jo ponoči po trdem meatnem tla- ^^ ©bdriati vi- ku v dežju, mrazu ali pa anegu """" in b^rji. Njih obleka je rastrgana in proatora nimajo, da zvečer je-žejo k počitku. A. G. Baker, Uj-nik miajona, pravi, da ao ti brezposelni delavci pametni, trezni in delavni ljudje, ki imajo apoštova-nje do samega aebe. Vaako noč dobe skodelico kave in koščsk kruha in dovoljeno jim je prebiti noč v toplem proatoru. O polnoči se pričneta deliti kruh in k«va. Dotlej morajo brezpoaelni delavci čakati, pa če pada dež ali brije kUf - rjutmere ne gpremene. Far mrzla burja okoli mestnih voga- ja^jEL h Ie pečajo s mlekar- . \ . . itvom, se priporoma, da nt pomno- Baksr, tajnik misjona, pravi o ^ pr(Kjtlkcije ampak naj teh brezpoaelnih deUveih: "Dej- i0 gn^jn •» atva govore, da bi dclavei apreje- fo * 'jf ^^ ko g6 je inl4tl vsako dejo, ki se jim ponudi. Uf0I kondeniiranega in vpraša Kljub temu pa zastonj iščejo de- ^egt mlf)ka v Bvropo wrtdi pt ., ^ . ... , danja valute onstrsn oeoana. Neki Bakerjevih jx>močnikov se £^umenU i0 pri«akovaU, da se je obrnil proti poročevalcu Pede- ^ 0se in isvolili stalni stavkovni odbor, ki vodi |Uvko. Med njimi ni uakokov in delavoi pravijo, da kadar se vrnejo na de-o, pojdejo vsi sli pa nobeden. Oljni kralj e* je hotel po pro-glašeni stavkati ravnati tako, kot e dozdaj še vedno poatopal ob U-tih prilikah. Ugnati je hotel aUv-Itarje a izbranimi profesijonaln sUvkolusi. Znano je, da men, ds se nrsvns eena mleka. ke. V tem pismu je načečkal tudi Ule odsUvek, ki pokazuje, kakšnih sredstev se poslušijo tru-stovci, da lahko izkoriščajo ljudstvo. "Ali se boljševizem poboljša, če se nasUni v New Yorku mesto v Rusiji f Ali ne mislite, da je za m . , .nas bolje, ako se obrnemo na po- kukluksovei so imeli svoj glavni .uvo^jco jn jim razložimo, da je stan na št 887 Brosdovi cssti. rftVI|»0 toliko. Vsrokov, da nas mu-Nekega dne ao izginili. Kakor je ^ do gmrti E jBravnalci mleka, temo zavito njih početje, rev- kakoc p^j* „ drug0 blagovno no tako miaterijozns je bila njih in distribucijo! . . . selitev. Prišli so v temni noči in AU niita ^voljni tudi vi, da naložili pohištuo na tovorne av- in Trock|j vodita posle v tomobile, ki so odpeljsli pohi- j^jjj M da M poprimemo njik štvo v neznan kraj. Ruasel E. jdflj tttkajf» Trimble, kraljevi "kligl", je re- Taka pi-ma ^ prfjamiu Ur-kel, da bo odslej ssmo kukluksof- marj, ^ tnMtoveev, da se pre-cem znsn njik glavni sUn. K tej ^u^ ki ,o imel« na- opaski jf pa dejal, da organisa- urtvnati eene sa mleko j eija našemljenih prismod silno VtHk| imo^v^iii liati so U- nspreduje. lkoj 0bdeleli farmarje po svoje in Poseetnik hiše, v kateri ao bili pri t#m ^ krj6alif da prlhija nasunjeni kukluksovei, je izjavil, vj$ntmi" v državo. Zdaj je dva-da mu bodo plačevali najemnino, nij)|t tino/, raiVažaUev mleka nt dokler ne poteče pogodba. '*uvki, ker se je mlekarski trust Neksteri pa menijo, da je bila od,„jllt da raJtbija njUa organisa selitev navadna maškarada, ki je ejj0t da tako Mbi poviša dohodke. služiU kot reklams as pridobi- Rllvno tiatj imaiuvzarski listi, ki Uv novih članov, ker je radoved nost zs kukluksovce že precej od nehala. f> so imeli svojšaa polne kolone prihajajočem "sovjetizmu," sdsj molče o prsvik vzrokih sUvke razvažaleev mleka, kajti po mne rt ju šmokavzarsklb časnikarjev ai diktatura, Še trust ukaauje delav- Ostra maka nota Finski. London, 30. nov. Iz Helsing forsa javljajo, da je finsks vlsd/i'eem sa kakšno mezdo morajo de prcjeU ostro noto ii Moskve glede lati. koliko ur garati itd. aituaeije v Kareliji. Kovjetak« Rusija obtožuje Finsko, da podpira banditelu* operacije na meji Karelije in rasširja laži po svetu o komuni v Kareliji. Rusija grozi Flnaki, da jo bo držala odgovorno za vse finančne in droge izgube, ki ao ie nastale m ki alu^-ajno le nastanejo vsled npadov finskih bandiUkih tolp v HovjeUko Ka-relijo. BANKA V OAETJU ZAFETA. Oary, Ind. — Centrslna drŽav-na banka, v katero ao večinoma le zamepri vlagali svoje prihranke, je zaprU svoja vrata,- Državni bančni komisar Charles W. Camp pravi, da Je banka neaolventna. Imela Je tadi nižjo reservo v gotovini, kot Je predpisuj« postava. oljni delavci | vztrajajo v stavki. Obrat v podjetju je usUvljen. DELAVOI V ANOLHI 80 STE MOGLA VILI DETEKTIVSKE-OA GLAVARJA London, 30t nov. — Delavaki poslanci v angleškem parlamentu ao doaegli, da je moral reaignira« ti Sir Baail Thompaon, načelnik tajne detektivaks alušbe in eden največjih naaprotnikov organisl-ranega delavatva v Angliji, kl ae je bil "prael^vil" aadnjs meSeee svojo sirovo gonjo proti radi* kalcetn pod pretvezo, ds istrsbi "izdajalcu" in "puntarjo.M zavezniki okm- stavkujočega delavca kot navadnemu človeku nadležno muho. Policijskemu načelniku js U fakt tndi snan is prejšnjih iskušenj in obveatll js kompsnijo, da depor-tira vsakega profesionalnega stavkokaza, ki ga kompanija im-portira v mesto. To je pomsgalo, da kompanija še ni pridela s im-portom isurjenih stavkokascv in da obrt v podjetju skoraj popolnoma miruje. EUEEOENEO DI BRAT JE TUKAJ. On prerokuje, da m Korle vrns na avstrijski prestol Ohioago, m — Sem j« dospel Surbonee — princ Rena de Bour->on In se je nasUnil.kot gost pri Edwsrd Ilinesu, lesnemu krslju. njegove -prvs besede so bile, ko s dobil amlo sapat u V kratkem dssu se eessries ZiU in njen soprog e*ssr Karel vrneta na avstrijski prestol." Ko se js malo oddahnil in prs-študiral, kskšen vtis so napravile njegove propsgandistične besede, js nadaljeval: "Popolnoma sem prepričan, ds bodočnost Avstrije veliko obljubuje in vem, da rekonstrukcija vzame čas. V kratkem času ss moja sestra In eesar polastita zopet prestola v Avstriji in bosU v Ud sla v Avatriji. O-semdeeet odstotkov ljudstvs želi, da se vrnete tako hitro, kot je mo-goše. Zdaj sts v pregnsnstvn ns Madelri in njih sedem otaok se nahaja v ftvici. "Anglija, Avstrljs sli Ogrska nočejo nlčsssr storiti za zakonsko dvojico, čeprav sU bres eenU." Propaganda je bila košana in p rine ei je Šel ogledati nteeto. Ko ai je malo ogledal meeto, Je prišel s«ved| hvaliti Ameriko. Re. kel Je i "Amerika se mi dopade, Vi sU agresivni. Videl sem kUv nic«, pa tudi leeno skladišče mr. ffineea. ilel sem skozi tiianiški o-kraj. Imam nekaj inUresov v A-meriki. Mogoče jih bom imel na* kaj veš nekegs dne." Zadnje besede prines potrdijo, ds ao mu všeš najbolj smerilki dolarji, še mu ni trebe delsti sa-nje, ampak de d*Uj« ameriški delavei, da se njegovi dolarji ^anože. EnUnU namerava narediti is Portugalske mandatno deželo vsled večnih revolt. ANOLElKO-FEANOOSKI a KONFLIKT. London, 90. nov. — Novejša br« sojavks sporočajo, da se pojavlja boljševiška revoluoija v vssk večjih mestih Portugslske, To js dalo povod govoriei, da bo enten-U Intervenirala, ako ne bo mogla portugalaka vlada potlačiti komunistov, Španija, ki je v velikem atrahi, da ae revolooljo-narno gibanje rasšiii preko me* je ns njena tla, Je menda apelirala na ligo narodov sa hitro ak* uijo. y i r' «" Neka veat is Madrida sa glasi, da eo portugalski mornariški častniki i* velikim trudom' preprečili, da niso pomorščaki Ur* pedirali španskih topničark, ki so neki luki pred poroča, da sntentne velesila resno raapravljajo o intervanelji na Portugalakem, kjer aopet vlida velika notranja krisa vsled nove* ga prevratnega gibanja. Ententa Je mnenja, da Portugalci niso smolni, da bi se sami vladali in miru med njimi prej ne bo, dokler ne poselejo vmes sunanje sile. Poročilo saključuie, da sa Francija, Itaijs in Bpanija pri volji prevseti kontrolo nad Por*, tugrflsko v formi mandaU, Pariš, 80. nov. — Rdsprave o submsrlnkab v Washingtonu so razdrašilo francoska militeriat« do akrajnoati. Pariški li^l pridno obirajo Anglijo in zahtevajo, da. Velika Britanije in Francija po-lošiU vse njune karU na miso ali pa gresta vsaka svojo pot. V privatnih rasgovorih med vodilnimi pol it Mar ji Je ps bruhanje še veliko večje. Francozi slutijo, da je Anglija s svojim predlogom v VVsshiiigtonu sa omeJiUv subma rink in s Oursonovim svarilom, da se Franoijs us more sanalati na svojo lastno silo, priŠeU is-pod m I kal i Franciji noge pri njeni nadvladi v Evropi, , Konflikt med Anglijo in Francijo je oster pri vseh točkah, kjer se križajo njuni vnanjl InUreal. V velikem nasprotju sta prviš vsled vprsšanja submsrlnk ((FranelJa hoče imeti ravno toliko submarink kot Anglija), drugič vslsd nemško vojne odškodnine, tretjič vsled francoske pogodbe s turškimi na-eionalisti v Anafoliji, četrtič vsled spošne politike napram Poljaki In petič zaradi stališča napram HovjeUkl Rusiji. Hporna krisa vsekakor prikipi do vrhunes v prihodnjem januarju, ko bo morals Neipčija sopet plsčstl zapadli obrok vojne odškodnine. Nemčija že danea govo-rl, da os bo mogU plačati In Anglija deluje, da se plačilo odloži, ločim Franelje sabteva, da ne sme bl^ odloge. Chieago la okolice r V nestalno, toda gorko. Temperatura v aadnjih 94. urahi najvišja 46, najnižja 40. tfolnee Uide ob #:r>M zaide ob 4 00. "PROSVETA' L«w»4aj. A«mm, C pačnih poročil o westmorelandzki stavki. S tistimi poročili je list odločno dbkazal, da jo proti provokacije. Tiger je varen med tigri, čeprav ao vsi gladni. Teffa nagona pa Ai pri človeku. Človek VETA P R O S VE T Ajpopisi. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE in $1 2.0 M tri BMsaee; Chfc»ao $0 Itrimasace, jn aa inoiomatTo fS.OO. avstralski PODJETNIKI NIC BOLJSl OD podjetnikov v DRUGIH DE2ELAM. Delavci v Avstraliji ao dobro organizirani gospodar* »ko in politično. Ali ravno tako je resnično, da avstralakf podjetniki fiiso nič boljši od podjetnikov v drugih deželah. Rekli bi lahko celo, da se avstralski podjetniki bolj prizadevajo potisniti delavce nazaj, nazaj v ono blažene čase, ko je bil podjetnik absolutni gospodar v svojem podjetju, ker veliko bolj občutijo nevarnost, ki prihaja od organiziranih delavcev in farnfcrjev za privatne btattke interese. Avstralski podjetniki bi radi za vsako ceno fcnižali delavske mezde. Najrajie bi plačevali tako k! ne zadostuje za življenje, ampak ki dovoIJUje delavcem samo še životarenje. V tem svojem obupu se pMjemljejo vsake bilke, kot potapljajoči človek, kateremu so v globoki vodi VttaUln, Kana. - Predsednik oklahomskegs okraja mr. Wil-pifte v listo, da naa illinoi-ski premogarjl odpirajo zato, da oni lakko več premoga produei-rajo dokler mi sUvksmo. Bifko-ii«- je moral Wilkerson paati na glavo, ker trdi kaj podobnega. Itlinoiski premoga rji dobro vedo tekaj mi stsvksmo, in vedo kaj je induetrijalni zakon proti ka teremu se borimo, čast illinois-kim delavcem, ki razumejo Hale stališče in so solidarni s nami.'/ Znano mora biti vsem, da po stava, ki ičiti podjetnika, akb bo obveljala, bo uvedena tpdi po drugih državah Unije in bo sad* la vae ista.usods kakor nas. Brstje, borite so dokler je čsa, ker sko podlelemo v eni državi, se bodo svoje zmage izkoristili tttdl kapitalisti po drugih državah. , Bil sem le v več stavkah, toda take razdrti je in naaadnjaltva le niaem videl: Pustiti naa hočej« delavci in naši voditelji naredi Hl Upamo, da se' bodo njihove na mere ponesrečile, risanje liatov, da je tukaj 50 odatotkov delavcev sopef nastopilo delo je izmišljeno in lal, ki brikone izvira od atrani našega " voditeljstva" ali is In dlsnspolisa postavljenega pred sednika Peeks, katerega tukaj šnji rudarji ne priznavajo. Izob čili so nss ii\ naš 14. distrikt sma trajo kakor sa boljševiški in še več. * tfnljske nakaznice so nam odrekli in nlkake prsvice nimamo do orgsniaaeije. Dokaj žalo«i no bi bilo kaj takega, ker dosti jih je pri uniji, ki apadajo k nji ie od njenega pričetka. Danes so savrŽenl in poteptani, ker So se borili, umlrsll in umirajo še danes. Sodelavci iz nekaterih drŽav naa pri stavki le zavidate.. Glavni predsednik noče nič aliiati o nas izginila tla pod nogami. V tej svoji obupnosti so pfflfll do zaključka, da najložje znižajo mezde, ako poplavijo Avstralijo z izšeljeniki, ki pridejo že napol sestradani v Avstralijo. • > Seveda ne skuiajo svojega cilja doseči po ravnih potih, ampak hodijo krivo pot, kot njih tovariii v drugih deželah. Zakričali so na ves glas, da je dežela v nevarnosti, ker je premalo obljudena. Da se to ne zgodit, jo je tfeba poplaviti z brezposelnimi delavci iz Britanije. Avstralija.,.. -||lf[|. . m potnrtn* izseljenike, d. lahko odbijejo nav.1 todoflh' ^^taiT',.. prt vpadnikov, kriče velebizniiki privatni interesi. Kako smešen je ta krik, govori dejstvo, ti se Avstralija ravna po določbah za izseljevanje, ki so bila veljavne v predvojnem času in po katerih dovoljeno iaeliti se petdeset tisoč izseljenikov v Avstralijo, da bi vzelo dvajset let, predno se naseli en miljon izseljenikov, di nI tvorijo gospodarske nevarnosti za delavce. Ako pride vsako leto sto tisoč izseljenikov v Avstralijo, tedaj vzame deset let, da se natfeli en miljon izseljenikov. 0» res postoji nevarnost, da vpadniki uderejo v Avstralijo, tedaj ne bodo čakali deset ali dvajset let, da'se pomnoži prebivalstvo Avstralije. Prav jasna je videti, da z naseljevanjem izseljenikov iz Britanije se ne more pomagati Avstraliji, da bo kos Japonski, če dobi poŽeljenje po Avstraliji. Ampak nejjaj drugega je. Ako takole pride sto tisoč brezposelnih delavcev v enem letu iz Britanije, postoji nevarnost, da se armada brezposelnih avstralskih delav-eev poveča. Ce pa armada brezposelnih delavcev naraiča, mesto da se znižuje, je ugoden čas za podjetnike, da prično zniževati mezde. To je tisti vzrok, zakaj podjetniki, pravzaprav vsi privatni bizniftki interesi kriče, da je treba pomnožiti v Interesu obrambe avMtralsko prebivalstvo. Avstralska federalna Vlada je-napravila a nnžma, da izseljevanje v Avntralijo poveča tako, da se doitie sto tiso(* izseljenikov nn leto prihajajočih v Avstralijo. - Avstralska federalna vlada ni jlelavska. V Avstraliji so Mi delavci priborili večino le v nekaterih provincah. V zveznem avstralskem parlamentu pa imajo zagovorniki privatnih bisnlftkih interesov, da je Avstralija v nevarnosti, ako ne pomnoži svojega prebivalstva. ()rganizirano Helavrtvo se že zaveda nove nevarnosti in menda ne bo trajalo dolgo, ko prične protestirati proti taki poplavi Avstralije z brezposelnimi dehfVci V Londonu ao zelo zadovoljni, da ae izseljujejo brez-l>om Ini delavci v Avstralijo, ker se s takim izseljevanjem znižuje armada brezposelnih delavcev na Angležkem, ki I »ostaja toliko bolj glasna, kolikor večja Je beda v nji. Avstralija je aa Anglijo ventil, ki odvaja zaradi brezpo-seliuHdi nezadovoljne elemente daleč proč od sedeža brit. akti vlade. stoikov veš davka kakor smo ga plačevali v vojnem času. Gospod governor js le prej vedel, da ga bo ljudstvo rasumelo, zato je hitro sklical legislstnro k izredne-mu zasedanju in ji priporočal s svojimi prijatelji advokati, da sprejme postavo, ki bo prepovedala stavke in tudi delo, da ne bo smel nihče postiti radi nesporazuma z fcosom; torej prav pošteno »užnolt za rudsrje. Sklenili smo, ds bomo ignorirali omenjeno postavo in tudi zgodilo se je taji, ko je naš diatrikt-(i: predsednik poklical radarje na stavko, ker ni hotela O. K. Maiky kompanijs plačati $200 Slovencu Milmašo, ki je omenjeno vsoto pri nji zaslužil. Kakor hitro je bila stavka poklicana, je kompa nija tudi .plačali dolgujoči vsoto in governerjevo' sodišče je priz> nalo, da ima Howat prav, a kljub temu ao ga obaodili v ječo na pol leta, ker je kršil postavo s tem, da je Sklical atavko. Rudarji smo na sknpnem shodu v Franklinu sklenili da ne bomo prijeli za delo, dokler ne bo naš predsednik izpuščen in dokler bo omenjena postava tičala v državnih knji-K«l». Na stavki smo že skoro dva meseca in nadejamo se, dO bo naš .governor sprevidel svojo veliko nspako. Toliko laži še nikdar ni romalo po dežeH kakor jo roma aedaj za Čess te stavke potom kapita lističnega Časopisja. Šmokavzar-sko časopisje naznanja svetu, da Že večina rudarjev zopet dela, da je stsvkS zlomljena itd., itd., vse to je sama laž. Resnica je aamo do nas je predsednik U. M. W. of A., suspendiral, a Čimur je poka Zil, da je priatopil na stran naših nasprotnikov; pravi, da naa bo izobčil,' ako se nepodamo na delo. Rudarji v Illinoisu so odgovorili, da nas bodo podpirsli do konca stavke; vsa čast zavednim delavcem v Illinoisu. Delavstvo Širom Združenih držav opozarja 'mo, da nal boj je boj za svobodo in v novi postavi, akoravno jo . _ dobro razume, je on nal največji «c san>° * drfavi Kan,a* teBlTf nasprotnik. Delegsti, ki sts ga poslušali*pri zadnji konvenciji in podpirali, — mogoče v nevednosti — ste vedeli, da je on zrto-Žen vas zapeljati v sužnost, toda niste se mu upjrali. Vedeti iilb-rate, zakaj je on prišel kot 4*Čb- n- t poveduje organizacije, prepoveduje pa vsako atavko in ono bo odločalo mezdo delaveem. Ti d Ve točki sta mdčni dovolj, da nimajo delavci v organizaciji nobfcti moči več in je ona le mrtvo oro" je- • V Ceftno železniški uslužbenci so, tu spi;sjeli novo postsvo. Jopi ing k Pittsburgh kompanija pa jim je znižala mezdo in obenem po-višala vožnjo. Drug drugega sprašujejo, kako more to biti. Toda tako je in tako bo tudi s ameriškimi premogarji, ako bodo sprejeli po naši- legislsturi še sprejeto postavo. Zadnjo stavko imamo, ker ako jo isgubimo, bomo izgubili moč do stavke. Vsem onim, ki ne vedo, rečem, naj se podučijo, drugim pa, ki vedo je neodpustljiv grah, ki ga delajo v soperstavljanju proti pravici. Pozdravljam Vae atavkarje po Združenih državah in posivljam vse mik. Flaming, Kans. — Cela stavka iir vae neprililce, ki jih imamo organiairani delovei, ter naši voditelji v Kansasu, izvirajo samo od kapitaliatov, ki ao aa ssrotill proti delavskim organisscijsm. Prvs akeija proti delavstvu je bila podvseta prod dvema letoma, ko je bila generalna atavka pre-mogarjev, Takrat je governor Al len hodil po premogarakih naselbinah in vabil premogarje na delo. Toda pod kakia^ pogoji f Premogarji amo imeli skoro pred-voljno plačo in sahtevaM amo, da ae nam plača povila aorazmerno povišanjem šivljenakih potreb, ščin. Po pravici povedano, naše zahteve niao bile alti take. kot je bila podražitev potrebščin aa življenja. Zato je lakko omljivo, sakaj ao ee delavei aahvalHi sa Allenovo ponudbo in oetali eo do- Governor aa je razjezil nad ta-ko nopoaldftnoatjo in prišel je vabiti takoevaae prostovoljce (ml smo jik imenovali drugače). Do-bil je nekaj takih ljodi ia datal t njimi v odprtih eal je nekaj tiaoč vojakov držav H miliae, da ao jik atražili. kar ima poalediee 1» danes. ko plač«, •jemo v driavi Kaosa« precej od- na Morljr, ColS., spads k SNPJ in neobhodno potrebno je 4a se« gl. odbor informira kako je s članstvom tega društva št. 418 ali je atavkoka&o ali ni. Kar naa je v pod kontrolo 4< Lsws", kateri imajo že at puške in so pripravljeni i pad na naa. Stvarim rojake Amerike, da ne prihajate v naselbino in ne iščite dela pri C. je največjega pomena za cele Združehe države. Bodite na stra ži in pomagajte nam, ker a tem pomagate sebi. Ne verjemite ka" pitalističnemu Časopisju, ki laže, da dela v Kansasu 6000 rudarjev, a dajih jo na stavki ssmo 400S^ Resnica je, da vaa stavka 12.000|Glas In dela ssmo par sto stavkokazov, ki se večinoma obstojsjo iz bosov. Naše vrste so trdne. Priporočal bi tudi, da bi se društva za prošnje v Kansasu opustil, ker mi še sami dobivamo podporo. — Poročevalec. Oarlinville, HL — Rojak Louis Mahkovitz se je poročil z gdč. Kaiy Koleno. Svatba je bila za Jbavna in vsega v obilici. Udeležil so je tudi pevski zbor Slavček, ter zapel par lepih narodnih pe umi. Imeli amo na svatbi.tudi godca Omcrso is Livingstona, ki mu juko pristoja to ime. Že ročencem areče. — Por iel>m očevi io po i Walaenburg, Oolo. — C. P. & I. kompanija nam je hotela zniža ti mezdo za $2.50 dnevno; za 24% od premoga in 20 odatotkov pri delu. Valed tc namere smo stopi li vsi v stavko. Kar nas je okoli , , Wslscnburga smo sk(fh> vsi ka- na delovanje z nami. ^ Jos. ab*\knT ca ,moj. par j6 gkeboVf tods Slovenca ni nobenega med njimi. Dne 21. t. m. so zsprli rov Came ron, ker nimajo dosti skebov za obratovanje tako so sspodili še one sjcebe domov. Nsto so poslali po akebe v okraj Los Animss, v okolico Trinidada, kjer je doeti stavkokazov in tudi nekaj Slovencev med njimi. Dobro bi bilo, da bi glavni oii — lk 8LU*BA. Išče ne pav pomočnikov m delo v gl. uradu S. N. P. J, ttlulba j« 1« xu4«Niift iu bo trpela prlblilno dva meneča. Oslralo m bo samo un ponudbe tistih, ki to aiuoiui urno piaati na pisalfll stroj, ki »a stnošni Aitoil in ninoti tudi sloven* ako in ki ao hitri v rsflunenju. f Oglaniti ae je tfeba takoj. . V i no en t Oaiakar, prodsaduik HN1U. shirali nessdovoljnl krogi hrvaške demokratke stranke. Straitn uboj ns Poljanski os sil. Dne 7. novembra se je igo« dll atrašen uboj v Ljubljani na Poljanaki eeeti It. U v veli go-stilno "Pri Jurju." žrtev uboja je poatsl Avguat Zajeo, višji u» rsdnik pri flnanflni delegaciji v Ljubljeni. Uboj nad njim jt is-vrlil Isstnlk gostilne "Pri J ur-ju" Anton Jalaa, roj. 1M4, leta v Hlcpeah, • tam, da ga j« Jestkrat khbodel v desno strsn prsi. Pri A Zajcu je valed ladobljenik ran tskoj nsatoplla aihrt. Na mesto u-takoj dolla komisija, kJ Jo »»stavila saphinlk. Ubijalec A. Jelen je bil po nadstralnlku M. Hrjsvou aretiran in prepeljan na poflei|iko^ revnateljatvo. '<■ Tem potom nssnanjam vsem eljrlkim Hlovencem, volileem ln volilkem, da sem ponovno kandi* det sa oblinekega svetovalna (Aldermsna). Če nisem mogsl Hloveneem sadovoljlti v ssdajib par letih mojega urada, kar so po vrftlnl IslaM, tedaj* to ni bile moje lastna krivde, Je pa krivda vseh flloveneev llveAMi tukaj, ki «mo na volilnem ploju v vellnl, v občinskem uradu ps v msnjlini. V alufaju ponovne Isvolitvo in 1« muje dve lataa nktilnj* mi bode iuoiM« boljša delovati sa Hlo. veno* in mestne devkopla&ovelee, pn« 6. Ueeembrs 1931 se bodo vr. lile volitve, torej je doltnoet vsa. kegs volilaa in volilke, da gr« na volilno polje in voli sa tiste kandidate, ki so po njfgovl volji in preprilanju najbolj«. Me vem Is v Jiapenj sakvsljujeet.. — Lemia Na planine! mm Spisal Pavel Kanaver. VEDENJE V PLANINAH. (Dalje.) Takt tudi v srečevanju! Kako grdo jo, če ae »rečeta v aa motu i h gorah dve družbi, a ae niti ne pozdravita ! Saj nista v mestnem vrvežu, ampak v *krajih daleč od ljudi, v višinah, ko je planince mnogokrat navezan na pomoč ali /nanje drugega planinca I Prijazen pozdrav, razvedri lice in er-cel fte nekaj o vedenju aUrejiih napram mladini. Ta je res večkrat prešerna. Toda te je v njeni mladi naravi, in dobro ae je veee-liti z veselimi, če ne pretiravajo. .Mladina je naraščaj, polna navdušenja, čistega hrepenenja. Ne žalite je s prezirljivim vedenjem! £<• premnog dijaček ai je a težavo priboril toliko novcev, de je mogel za nekaj dni v gore. Ne-priljudno vedenje atarejžih zagreni mladini prezgodaj arce, ki jo je gnalo gledat v gore veliČatt-• no naravo. Kot dijak niaem za ce-1 o tedensko turo v .iulake Alpe nikdar več imel a seboj kakor 10 K, in to z vožnjo vred I Nekoč amo trije dijaki na Kredarici že žtiri dni čakali lepeg* vremena. Provijant ae je krčil, denarja ni bilo in na Triglav nam bi bilo mogoče iti morda žele naslednje leto. Bližal se je praznik in koča se je polnils. Zunaj pa je tulil vihar in vae popoldne je snežilo kakor pozimi. Ležišča, ki amo . jih mi preje zaaedli, ao dobili po-,v*ncje došli planinci. No, pa vaaj na tleh bi bilo prostora za naa. Ker so ravno v tem čaau popravljali kočo, je bila poleg nje izkopana jama', pokrita s deskami, a ta čaa v sneženem metežu ni bilo nobenega delavca v njej, ker je teklo pri vsski deski vanjo in pihalo kakor zunaj. Oskrbnik pa nas je na večes odslovil iz koče, češ, one jame je sa dijake do-bral V tam času, ko emo mi tri je bres odej zasnovali lačni v jami in čakali boljše usode, ao dru gi v koči pirovalL Meloduinele bi tak doživljaj odgnal sa vodno od planin. — Naa ae je pome je dobrodušen in ugleden planinec usmilil in naa s odločnim naato-pom priboril od oakrbaika dovoljenje, da smo smeli iti epet med vodnike. — Starejši planinci naj s vzgledom in evetom vzgsjajo planinski nareščajl — Ae nekaj: Ne prehitevaj po no-potrebnem tujih dražbi Primerno počasne hoja je vsakomur le v korist. Pasi na kamenje, ki lahko ogrože spodaj idočo dražbo I Pazi na krike, etrele ali drufa znamenja in pomni, da je etrel, krik, evit svetiljke, žvižg pištyd-ke, v eni minuti šestkrst ponovljen in po eni minnti zopet šeet-krat opežen, znamenje, da te kliče in zove na pomoč I Da ei f a slišal, poveš nesrečnežu v tolažbo s tem, da mu odgovoriš aopet e strelom, e krikom, cžvižgom po trikret v eni minnti s enomi-nutnim presledkom po treh namen jib I — Kdor je slišal klie na pomoč, je dolžan, da pomaga ali sam ali ps da biti po pomoč na pristojno mestd, to je, da nesrečo naznani planinskim rešilnim postajam, oskrbnikom v kočah, vodnikom, lovcem ali drvarjem. Takoj pa naj zbere v bližini bivajoče dobre turiste', ki živemu planinen po možnoeti prineso pomoč, po mrt-vegs ps nsj se pošlje iz doline kolona sa prenos k zadnjemu počitku. Vsak planinec naj bi znal ravnati z najnavadnejšimi ranami in boleznimi. (Literatura t A. Moa-ao t Der Menach in d en Hoehal-pen; O. Bernbard: Samaritera-dienat mit beeopderer Bcrueck-aichtigung der Verhaeltniaee im Hoehgebirge Eamarach: Die erate Hilfe bei ploetzlichen Ungluecks-faellen.) = V vodnikom ali prepira je UP tujih gorah je tujeu, ki ne poeebno dobro čiteti kart in orijeatirati v naravi, doaaačin dober vodnik. On olajša tarietn korabinn. ije lepih tur, da mu ni trebe tratiti čaaa; ker ae mn ni treba mučiti s poti, ma je* mogoče v miru ti kraeoto gora in prizorov. V sili je vodnik najboljši varuk, ker je vajen pota, ki ga je mnogokrat prehodiL Sin gore je tndi utrjen bolj nego meščan in pripelje tnrieta zopet varno v dolino. Kdor je najel vodnika in ae mn na ta način zaupal, naj ver jame tndi, da vodnik izvrši avojo težko in odgovornoeti polno dolžnoet. Vodnik je odgovoren za varnoet in sa življenje turista! nesgodi umije vodnik roke, če'ni Toda pomni naj vsak, da si ob brezpogojno poslušal njegovih naa veto v in mu ni točno sledil na pokazanem potu. # Vodniki so možje, ki so v svo jem težkem posln — saj je živ 1 j en je hribolazcev tolikokrat' v njih rokah I —A vredni vaega epo-štovanja. Veak planinec naj ae torej vljudno vede napram njim! Takaa, ki jo je plačal hribolasfec najetemu vodniku, je temu le vir za akromno življenje potrebnih dohodkov, nikakor pa mu niata a tem plačana trud in velika odgovornoeti Med vodniki je mnogo kresnih enačajev, ki so ai med najanamenitejšimi turisti in znanstveniki pridobili visoko čislan je, da, celo prijateljstvo! Iz med domačih vodnikov naj omenim le Andreja Komaea, po domače "Moto" iz Trente, ki jc ljubljenec vseh, ki eo poznali nje gov plemeniti snačaj. Kako toplo ae ga spominja župnik J. A-bram, dokazujejo vrstice is ne krologa, ki ga je omenjeni župnik napisal v spomin svojemu prijatelju Moti v Planinskem Veatniku 1. 1909. v 5. zvezku: "Da, prijateljstvo, ki je bilo skle = v planinah, je etalno in i kreno! Tako prijateljetvo je ve-V zalo tndi mene a nepozabnim, aa planini umrlim, slovitim ' trent skim vodnikom Andrejem Koma-cem, p. d. Moto. In lahko govorim tudi v imenu vseh mnogoštevilnih planincev, ki eo občevali le enkrat a ranjkim, da eo ga i-skreno ljubili in da kremenite^a (Mjštenjaka ne posabijo nikdar. Kajni Andrej je bU ekozi in ako-/o veren ein planin, ki eo mn u-it \ a rile mehko dušo in tisti ljubeznivi in prikupni znašaj, ki ae je omilil v prvi uri meni in jaa-komur." Bres vodnika gre planince v gore lahko, če ga vodi pot na znane gore po dobro marki ran ik potih, ali pa če ee rea čati zmožnega, da aam nastopi težje ture. (Dalje .prihodnjič.) VAŠE KNJIGE. Zajedale! Poveet is življenja elo-venakih trpinov v Ameriki. Vezane. Stane s poštnino vred $1.75. * Zakon biogsoeaija. Vrlo ponftna knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v aebi razvoj vseh svojih živalskih in divjaških prednikov. S slikami. Vezano. S poštnino vred 41.60. r Oba knjigi ki ee naročita obenem, za tri dolarje poštnino prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matice 8. N. P. J. t Frank Aleš, 2124 So. Oraarford Ave Chieago, 111. — Adv. -F. X. Dostojsvskij; — BESI Komen v treh delih. -Preložil Vladimir Levvttk.' «pndičaa Lebjadkina. 'Mi„nta a»nt ti pripeljal, Marja Timofejev- je dejal Satov. N u. *a*t mu bodi I Olej, glej, koga pa ai pri-t" VIT prav ao ga ne *|mminjem." Pororno j, |H»Bl^lala izza aveče in a« takoj zopet nhr imU U Satovu. /smo p« »,• ni \*Č »menila vea čas ta*ir..\«ra, kakor da »«-„,. »ravea nje "Kaj ne .1« M »r aaveličal h.Mt.t, MIn ^ hamriei?,, - K lakRiejale ter p«.ka#alN «1 \<• vrsti prekrashih tt I. "Naveličal obiskati." ps tudi t*l»« a«m hotel fiatoV je pritegnil k mizi klop, aedel nanjo in me poaadil poleg aebe. "Oh, raigovarjam ae vedno rada I Le smešen si, moj Aatuška, eel menih. Kdaj ai ae zadnjič počesal! Čakaj, da te epet popravim." In potegnila je glavnik iz žepa. "Odkar sem te jaz počesala, se menda sploh nisi priteknil las!" "Saj nimam glavnika," se je zasmejal Satov. I "Bes ne f Podarim ti svojega; ne tega, drugega . . . samo spomni me." Z nsj resnobne jšim namenom ga je začela čev sati, napravila mu še prečo ob strani, odmeknila. se nssaj, ds vidi, ali je dobro, ter zopet spravila glavnik. "Veš kaj, ftatuška," je zamajala z glavo, ta-ko umen človek kakor ti, pa mu je dols čas. Čudno mi je gledati vas vse: nč »zumem, kako so morejo ljndje dolgočasiti. Hrepenenje ni dolg čaa. Jaa aem zmerom dobre volje*" "Tudi kadar je bratee doma?" "Lebjadkina misliš t On je moj slugs. Prgv vseeno mi je, ali je tu, ali ga ni. Če mu kriknem t Lebjedkhi, prineei v6de, Lebjadkin, daj mi črev-Ije — že toče; kar amešno ae mi zdi včaaih gledati." "In to je do pičice Uko," ae je Satov spet glaano in brez ceremonij obrnil k meni. "Tako ravna Ž hjfen kakor s pravim lakajem, sam sem slišal, kako mu je klicala: 'Lebjadkin, podaj mi vode I' in se pri tem smejsls. Razlika je le te, da on ne teče po vodo, marveč jo rajši pretepe; toda ona ee ga prav nič ne boji. Ima namreč poeebno živčne napade, ki ee ji ekoraj vaak dan ponavljajo in jemljejo apomin, tako ničeaar nc pomni in vedno samenjava čea. Mialite, da ve, kako ava prišla f Mogoče ae še apomin ja, toda gotovo je še vae po avoje predelala in naju ima za druge, nego ava, daai ve zame, da aem Satuška. Nič ne de, Če govorim glaano; ako se menite š njo, vsa itak mahoma neha poalnšati in ae naravnoat vrže v avoje laetne sanjarije. Strašna »anjarka je; po osem ur, po vse dan sedi na enem meatu. Glejte žemljico, • ki leži pred njo: od jutra je komaj enkrat ugriz-nila vanj«, a konča jo meode jutri. Glejte, zdaj je začela metati karte ..." "Mečem karte, ftetuške, pa mi ni* kaj prav ne kažejo.1' j6 edajci povzele Marja Timofejev-na, ti je bila preetregla zadnjo beaedo, ter iiteg. nita roko po žemljici, ne da bi pogledala, kje leži (najbrže je slišala tudi pomenek o žemlji. Kruh je nazadnje doeegla; držala gs je nekaj čaaa v levici, potem pa jo je zmotil apet oživ-Ijeai »nagovor, in odložila ga je, ne da bi bila lo enkrat odgrunila. ••Bmerom tisto kaže: potovanje, hudoben No vek, nekdo »pletkari, amrtna poatelja. pismo odnekod. nepričakovana veet — aame prazne marajo, ae mi vidi; kej praviš ti, Aatuškat C« ljudje lašejn. rakaj pa karte «ie bit" Iti naglo j.h je amešala. "To i*m tudi materi Preskovji enkrat pavedak; poštena žanaka je bila, vaak hip je prihitela v mojo celico, da ji vrže« karte, a skrivaj da meti prednica ni vedela. In prihajala ni le ona! -4 (Dalje prihodnji«). • Za kuhanje piva doma imamo v zalogi alad. hmelj, sladkor in vse druge potrebičine. Poskusit« la ae prepričajte, da Ja doma pri naa, kuhani vedno le najboljši In najcenejši. Dobiti ja tudi Atfrko sodov, steklenic in rasnih loncev, Itd. Mi vsm dostavimo naročilo poiti, točno v vae kreje. Grocerijam, sladličaram In v prodajalna želesnlns damo pthaeien popust pri večjih naročllihT Pišite pe informacije na t FRANK OGLAR, 6401 Sapariar Avmm, CUvdssi O. ROJAKOM VOULCEM V ELY. MINN. Tem potom naznanjam, da kandidiram za mestnega AJdermana, ter se priporočam vsem Slovenskim volilcem in volilkam na dan volitev. Slovenci imajo na Ely največ glasov, a kljub temu imamo najmanše zastopstvo v mestnem odboru. Temu se lahko odpomore, samo če pride vsak državljan volit. Če bodem jaz izvoljen, jaz bodem delal za najboljše koristi vsega mesta in oziral se bom na potrebe slovenskih delavcev in davkoplačevalcev. Kadar volite, naredite križ samo za slovenske kandidate. Volitev bo 6. decembra, 1921. John Judnič. (Adv.) BOŽIČNE POSIUATVE domovino bi •taro PMlala d*j lata. Mi pošiljamo le de kraja ■vata. PRODAJAMO PAROBRODNE listke parobrodn* črta. y»e Popol državnim W»t» Pišite rmi matarinskam jeziku 'Tke Union Savi? I Hl( K KLDG 5,hAv«kGr. Bank 'ft^Lur^h.Pa. prosto! PROSTO! Zahvala. Eveleth, Minn. — Cenjeni ured nikl Sprejmite te moje vrstice, v katerih dajem na znanje, da je na 18. novembra 1921 dospel k meni moj 11-letni sinček iz Bvro pe. Zahvaliti se moram sato pot niči Ivanki Kranjc in tvrdki Za krajšek k Češark v New Torku, za točno postrežbo. Jas sem prepričan, da vaak oni, ki hoče d?bit kako osebo iz starega kraja, ali ki želi potovati v Evropo aH poslati denar, najbolje stori, ako ae obrne na omenjeno tvrdko in bode gotovo dobro poetrežen. Moj sin je prišel v New Tork bres eonta a je bil 'oriloieno SSe v poštnih snamkh sa pokritje pollljetvanlk troikov. Oatale »6.00 plačate kadar io vam bo priaealo aro na val dom. Peakaaito aro se deeet dni In eko nista sadovoljai ln le Je ne pokvarite ml vam ---- al denar. Pilite le daaee. UNION SALES COMPANY, Dept 704, 673 W. Madiaon Street Chieago, lil. 70-ath Ava. Vow Tork Ottj. DosUveki Onim, ki iele potovati domov aa praanike, priporočamo evojo potniško pisarno. BrelJI la eeearjl ae dan.a večinoma preč. Blllaje a. dnevi demokracij, ke bedo val enaki, raskelnost in veaeU* SI ao Jo vlivali prej. aame bo«atl a. sekteva sedaj ed veeb Uddl. NASA ConSKUA USA. kafro - prej imeS le boe.tl. .^iaSko dofc, ea vsekeaer. Ta nI navadne godbeaa ure kot a. oalatejo v I i. tih. tudi nI nat medsalaaata IbaiiK kl ae prodaja sa vlaok denar, tem vel Je eekel «mr ae nikdar ae aaveMteto. TO JS IZVasTEN MKHANlZiCM a K KASNO MKlX>I>Uo lam Mlae krnel-. PoelejU aUk. rm-H Sleer a. n« mora pre vol opkati. Ml H nato ura d^aU aa ekraeek vatoae dom« T Narejena Je Is trprtaeae blaae (pelreebroeir •• mml tnd ko Je vtookost ura 10» paka la IS pSleev Uroka Oedbenl tol J. vrejro na dnu s enaki oblikj kot pri le rs laik alaaovtrJSi. lam r*» Itdae isbtmae »■«)»• ie n^.renehoma doktor Je ae vsUvIto natoU. Lekke se aavi>e. ^^ * budilke, SICER PA DŽU P SAVI CAS IM TO JB VASNO. sf MUSICAL DEPARTMENT 1130 N. VVestem Ave. Dept. 44 Chkafo, HI.