Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič misli, da so določila načrta o novem krošnjarskem zakonu preostra. Recimo, da v velikem mestu, da je na Dunaji krošnjar tujcem nadležen; v Ljubljani ne moremo tega trditi in krošnjarstvo tudi ne škoduje tukajšnjim trgovcem. Na kmetih pa je krošnjarstva še vedno potreba, ker krošnjar krošnjari z mnogimi proizvodi, katerih ravno ni v oddaljenih krajih, v katerih krošnjari.
Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann podpira predlog odsekov.
Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič je mnenja, da bi si krošnjarji več prislužili, ako bi krošnjarili samo v svoji domovini.
Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner izjavlja, da se načrt novega krošnjarskega zakona po možnosti ozira na željo trgovcev.
Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann predlaga, da se v § 9. mej ono blago, katero je ne glede na izvor izključeno od krošnjarstva, sprejmo tudi človeški lasje.
Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič predlaga k § 10., da se krošnjarstvo v občinah z več nego 60.000 prebivalci more prepovedati trajna ali na nedoločen čas.
Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann ne more se strinjati s predlogom g. predgovornika, ker se more krošnjarstvo prepovedati samo na zahtevanje občine in v sporazumu s trgovinsko in obrtniško zbornico, in zategadelj ne moremo trditi, da v občinah z več nego 20.000 prebivalci ni smeti krošnjariti.
Pri glasovanji sprejme se predlog odsekov s pri-stavkom gosp. Karola Luckmanna k § 9, a predlog g. Vaša Petričiča k § 10. se odkloni.
Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann govori o obrtnih odnošajih v Kropi, omenja, da se je zbornica že pred nekaterimi leti bavila s tem vprašanjem, kako dati Kropencem dela, ker je bila preverjena, da žeb-ljarji kropensfci ne bodo mogli vstrajati v borbi proti izdelovanjem žebljev s stroji. Takrat se je tudi mislilo,
184
185
da bi se prebivalcem moglo s tem pomagati do nove obrtnosti, ako bi se jim ustanovila strokovna šola za puškarstvo. Toda, če tudi je ta stvar napredovala, vendar šola iz vzrokov, ki niso znani niti poročevalcu, niti zbornici, ni bila ustanovljena. Govornik govori potem, kako peša trgovina z žeblji, kako jim pada cena in kako se manjša tudi zaslužek od dela, ki je od L 1885 za polovico manjši.
Dočim si je delavec leta 1885 zaslužil na teden 7, 5, 3 gld., zaslužil si je leta 1887 le 3 gld. 50., 2 gld. 60 kr., 2 gld., pač toliko, kolikor je delal. Kranjska hranilnica dala je ubogemu prebivalstvu že 500 gld., katere je razdelil gosp. c. kr. okrajni glavar radoljiški in gosp. c. kr. deželni predsednik se že tudi potrudil, da izposluje ubožcem kropeuskim kako kako podporo, in je že tudi odredil, da se o tej stvari posvetuje posebna enketa, kako podati obrtnemu prebivalstvu kropen-skemu trajne pomoči. Ta enketa bode se tudi bavila z vprašanjem o strokovni šoli. Govornik misli, da mora zbornica gotovo zahvalno priznati trud gospoda c. kr. deželnega predsednika, toda tudi zbornica pozvedovaj, kaKo pomagati, in zbornica bi tudi lahko opozorila visoko c. kr. državno vojno ministerstvo na žebljarsko obrtnost kropensko. Zategadelj predlaga:
1.    Zbornica naj se obrne do visokega c. kr. državnega vojnega ministerslva s prošnjo, naj naročuje konjake za c. kr. vojsko iz Krope.
2.  Zbornica naj pozveduje, kako bi se vrhu tega moglo preskrbeti delo kropenskemu  prebivalstvu.
Razgovora o tej stvari so se udeležili: gospod c. kr. vladni svetnik Josip Dralka, kateri je javil, da bodo na enketo povabljeni zastopniki deželnega odbora, trgovinske in obrtniške zbornice, gosp. obrtni nadzornik, zastopnik Krope in drugi obrtniki, potem zbornični svetnik Vašo Petričič, ki je podpiral odsekove predloge, zbornični tajnik, kateri je stvar pojasnjeval, in gospod poročevalec. Pri glasovanji bili so predlogi sprejeti.
VIL Gospod zbornični svetnik aso Petričič poroča, da novo kreditno društvo, podobno prejšnjemu prometnemu društvu v Ljubljani, ni bilo dovoljeno. Na podstavi obširnega poročila, katero pojasnuje odnošaje v Ljubljani posebe in tudi drugod po deželi kranjski, navaja, kako je osnovalni odbor v Ljubljani mislil osnovati kreditno društvo z imenom „Kranjska prometna banka", ter poudarja govornik, da je takega zavoda potreba brez sumnje obče priznana, in zato predlaga: „Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani priznaje, da je potreba kreditnega društva, podobnega prejšnji prometni družbi v Ljubljani".
Razgovora o tem predlogu so se udeležili gg. zbornični svetniki Karol LucKmann, Ivan Perdan, Ivan Baumgartner, Ivan Horak, zbornični tajnik in predlagatelj. Potem je bil predlog jednoglasno sprejet.
VIII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poprime za to besedo. Dejal je:
Še dveh stvari mi je omeniti. Prvo je moj in mojih somišljenikov nujni  predlog,  a drugo  rudokopa   zagor-
skega prošnja, naj posreduje čestita zbornica po svojem državnem poslancu pri Njega Vzvišenosti gospodu trgo-vinskemn ministru, da v korist tega rudokopa posreduje pri ostravskem rudokopu in pri južni železnici. Ker je nujni predlog kratek, dovoljujem si najprvo o njem govoriti.
Kakor je že častiti gosposki znano iz časnikov, bavijo se mesec dni vsa trgovinska in obrtna društva, delavska društva, občinski zastopi in druga društva z Liechtensteinovem načrtom učilniškega zakona, Znano mi je, da je nižje-avstrijsko obrtniško društvo sklenilo v svoji zadnji skupščini, pozvati vsa jednaka društva, da se z resolucijami proti Lichtensteinovemu učilniškemu načrtu pridružijo prošnji, ki jo je to društvo poslalo visokemu družavnemu zboru.
(Konec prihodnjič.)