-^.    236    .*—
Gologlav.
Priobčil <creator>K. C.</creator.                                         ¦                               ¦
]    ^^^^T™^^| lava je brez dvojbe eden   najvažnejših   delov  človeškega
jJ0&;^0h_        telesa;  v  nji  imajo najprej štirje čuti svoj sedež: oko,
\š f^^^^l   Uho, nos in usta. V glavi prično in se združujejo glavni
¦    |«k ^HtlTl  živci   in   razširjajo življenje in   moč po vsem  telesu.  V
II    A^ M$$ m\ &avl  so  tudi  možgani, ki je združena z njimi  prva   in
fc^^^^l^^^    najplemenitejša zmožnost človeškega duha.  Kjer je torej
glava v redu in zdrava, vlada tudi harmonija ined telesom
in dušo, telo  uspeva jako  dobro, človek  vlada z največjo  lahkoto samega
sebe, njegovo življenje krasi pridnost in tnir, red in točnost, lahko navdušeno
opravlja  svoj  poklic in se veseli dovršenega   dela.   Pomilovanja  je  vreden
n. pr. učenjak, ki je navezan  predvsem na dobro pomoč  svoje  glave, med-
tem  pa  ima  šibko glavo.   Kako  se  muči,  da zbere svoje misli, da jim da
primerno  obiiko,  kako se jezi, ko spozna, da ne soglaša  njegovo znanje z
njegovo voljo. Pa tudi rokodelec rabi svojo glavo in tudi on je pomilovanja
vreden,  ako   mu   ne  da  njegova   »možganska   kovačnica"   nobene   treske.
Torej   je   razvidno,   kako   pazljivo   moramo   negovati  svojo   glavo,   da jo
okrepimo v vsakem  oziru.   nZa to nimam časa", meni marsikdo.  Toda vsak
lahko napravi v tem oziru nekaj  dobrega  zase, namreč da hodi  gologlav,
in kdor to dela  nepretrgoma in pridno,  čuti   kmalu blagodejen vpliv.
Seveda ne moreš povsod in vedno hoditi gologlav: pri veliki vročini rabimo pokrivalo, da nas brani pred pekočimi solčnimi žarki; pri velikem mrazu, pri vetru ali slabem vremenu moratno biti tudi pokriti.
Zakaj pa naj bi pokrivali svojo glavo v nežnem, okrepčujočem zraku in ji ne privoščili krepke zračne kopeli? Zakaj naj bi imeli na ušesih vedno-invedno neizogibno čepico v zaprtih prostorih in s tem olajšali delo krvi, ki že itak sili vedno v glavo.
Ako rabimo zunaj zaradi slabega vremena kako pokrivalo, mora biti prvo naše delo, da se odkrijemo, ko stopimo v hišo. Da se odkrijemo v tuji hiši, zahteva že olika. Odkrijmo se še v lastnem domu! Zakaj naj imamo ponoči nočno čepico, ki večkrat prikriva celo ušesa?
Doma, v hiši, na dvorišču in vrtu, na izprehodih, v zdravilnem gozdnem zraku, na zelenih, sočnatib travnikih, na solnčnih višavah — kdo nam tu brani, odkriti se in izprehajati se s klobukom v roki? Naša navada bodi odslej, da hodimo, kjer in kadar moremo, gologlavi, da obvejejo glavo sapice, da po-stane zopet jasna, čista in zmožna za novo delo.