K idejnemu in kulturnemu programu UJU. Siinvatičnii s.prejein deklaracije od strani trezno in samostoino mislecejja učiteljstva. tudi od stare.iših izkušenili tovarišev. je dokaz. da sc vrši resnično notranji preokret v naši stanovski potit-ki. v pojmovaniu njenih nalog in ciljev. Preorientaciia ni prišla čez noč. ainoak ;p «ad mnogih bridkih izkušeni. ki So dokazale 7 vso brutalno iasnostio. da ie bil dosedai politični ueled in vDliv nušega noverieništva odvisen od slučaiiie politične konstelaciie. da ie Dadel pofl ničlo, ko se :e spremenil politični položai. Zato tudi one. ki so vaieni z lastno glavo m'sli-ti. ne bo premotila nestvarna kritika in prena.dena sodba o Deiklaraciji v njih trdmi volji ustvanti v stanovski orKanizaciji nevtralno tor šče za reševanje skupii'h naloj? vsega nčiteljstva v državi. Te skupne naloge so ta'ko ojjroirme. delokro« v okviru Deklarac^c tako širok da bi lahko zanoslilj stokrat več energ.i.i kot jih imamo. Res je, treba bo politiko izločil pri reševanju vprašani v orsranizaciji. Treba se bo navaditi vsa vprašan.ia — stanovska, šolska, kultunia stvarm motriti in obravnavati, besede tehtati. strast brždati; priznavam. nekateri se bodo čutili sibio »otesnjene«. površni birrj kot eioblji d,uhovi, iza ''lnarsika.i. kar ne teži — ker nismo samo uč:telji. ampak svdbodni državljainj s svoiim nortičnim urepričaniem — bomo iskali hladila in zdravila izven orjjanizaci.ie. a roko na srce rn priznajmo: liekai duhovne vzeoie in discipline v današnih časih, prevladajočih poHtičnih strastl. nam ne bo škodilo. nekai več spoštova nia tu;"ega mišlienja ne bo nikomur nkvar. To so dragocene lastnosti dobrep_i državliana. V društvih torei ne bodemo ipovdariali in izigravali tega. kar na« loči ainDak homo predvseim tovariši. tehtal bomo airguiinente. ne mišlienja. ne bonio vpraševali ali si »napreden« ali »'klerikalen«. arnpak ali se zavedaš svo.iih stancvskih dolžnosti ali veš kai ti naiaga prava kolegijalnost. Kmalu ne bo vee društva kier ne bi bila zastopana različna pol tiona mišljenja.-.Ali na.i si osnujemo v vsakem okraju po več društev? Ali nam-ne niriinanlkuje že danes TOvsod ajfiln h delavnih sil za stkinpiie cilje? "V obratno siner inora Ui naSc streml.ienje. Delati moramo na to, da vrstoni.io zopet vsi meščanskošolski učitelji v naše vrste. Danes ni več ovir. ko smo sc uostavil; na isto stališče kot njih organizacija. Tudi s i;rofesors.kim društvom bomo iskali stike in skušalj ustvariti enotno fronto učiteljstva vseh kate;?orii šoi za solidanio zastopstvo skwn:h interesov in za reševanie skupnih velikih šolskih in vzgojn h problemov Povs?m napačno tolmačenie Deklaracii^ ie da ne bi smeli pri društvih 00ravnavati tudi vprašania načelnoga značaia. Le kc)t ¦proKramatčno. za vse oibvezno ne smemo projflasiti to. kar ie načelno s-porno. raz-pravliamo pa stvarno kihko 0 vsem. kar nas teži. Tam. kjer članstvo po svoii izobrazbi in duihovni vzjroj stoii na s:otovj višini. Arav-navairo lahko tudi naikočljivefše problemc, n. pr. verskc ¦nacionalno-nolitione. kulturno-ipolitične sevp novsem stvarno. kjer ipa še članstvo ni dovolj oolit ono vzKojemo za stvarno obravnavo takh vprašani in oo svoiein mršl.ienju različno. ie seve bol.ie. da za ertkrat pusthno razpravlianie o takh predtnetih. Dovoli ie druffih nerečih vprašanj ki čakajo rešitve. Da bi se tovariši iki se boie. da bi bila organizacija do Deklaraciii preveč otesnjcna v svoiem delokrogu. zavedal'. koliko neobdelaTieg.a nolia še imamo pred sabo. kako široke in velikcnalos:e nas 5e čakajo. Ne mislim sainn iUi pedajroške, so druae ki jiin mora org:an zaci.ia cnako posvečati vso nažnio predvsein šolskoor«anizatorične. Kako diletantsko se ofcravnavajo pri nas šolski zakon' kaiKo malo smo znali tu uveljavljati pedagoška in demokratična načela! So skeptiki k; praviio. da se bo tit nainrei pokazala neniožnost skupne Tronte vse?a učiteljstva. Prazen strah! Ako smo demokratični ne samo v besedah, ampak tudi v deianiu. ako nain modenia pedafjoška načela niso sanio prazjia s:csla. amipa'k tih tudi izvaiamo. sc bonin \vseh srlavnili točkah našli. Strokovnn nadzorstvo hočemn vsi. državna šola Pa ip za stanovsko organizaciio deistvo. n katerem ni treba diskusjje. Ustava ie okvir. preko katereea stanovska oreanizaciia državneea uradništva np more in np «mp segafi Z ustavnimi in ustavopravnimi vprašanii s? nima ukvariati — to rii niena naloga. Ne pozabljajino nadalic. da nam staiiovska oreanizaci.ia nušča nolno svobo6n nveliavlienia državljanskih pravic v iaviiem živlieniu. da ie naravnost niena dolžnost. da te pravice brani. Obvezne so za vsakogar programatične zahtevc oreanizaciie. drueače ima vsak član v vsakem ozirn proste roke. Koniur draeo, lahko v svoii stranki zastopa kiilturnciboina načela, laWkn sc zavzenia. če Iioče, za ločitev cerkve od države. za svobodno šolo. za odipravu veronauka V org;anizaciii pa moraino proeramatlčno zastouati le načela. ki iiti laliko uveljavimo za vse člane UJU. n<le za slovensiki del. Drueače sodi o cerkvi. 0 vcrskem pouku. o kulturniri vnrašaniili musrman !n nripadinfk nravoslavia. drutrače nrenričan katolik. drusrače v patriiarhalnih razimeraih žifveč' hrvatsi*fi učiteli kot slovensiki svobodomislec. Za dosledno uvel.javljenie svobodomiselnlh kulturnih načel v vzi?o.ii ie tudi pri nas. ko ¦najodločnefši »Hberalci« poSIlja.io svoie otroke v samostanske šole le popolnoma neznaten del učitelistva. V resnic. borbeno. s stališča sv^bodom'selnesa svetovinega nazirania ni bilo slovensiko učitelistvo nikdar (kakor tudi nobena slovenska stramka). hotelo ip biti samo »naprcdTio«. Načela na. ki si jih upatno uveljavLiati samo z rezervo ?n pridržki za katera velik del v UJU organiziranega uič^ teljstva. zlasti nesfoveniskeg-a. sploh mma razumevania ne moremo no.stavijat kot temeljna načcla U.IU. Slepomišen"e v takih stvareh 'e baš naiodločneišemu svobodomislecu najboli zopemo. Kar po ' naši politični terminologjji označujemn kot naipredno in kar lah-ko istovet-mo z izrazom »antiklerikalno« to ie samo apiikacija svobodomiselnega kultumega nazirania na nolitično strankarske 'programe z eotov mi oinieiitvami. Za kultume in stanovske or.e:an:zaciie pa ta politični terminus ni uporablj v. ker ni tako lasen in nedvouiTien kot izraz ^vobodoniiseln y no-ffledu na kulturna vprašanja. (Še soc':alistične stranke odklaniajo naz^v napre,den in hočejo biti svobodoiniselne). Srbski tovariš celo n:ma razuimevania za to. kar mi na< običajno označu:'emo s tem izrazom. Kakor bo nekaterini težko se bodo morali spriiazniti s tem. da bodo naprednost kot kulturno-politično načelo propaeirali le izven oreanizac ie. v nčitelskem društvu Pa naprednost kazali in uveliavMali s svojo globljo izobrazbo. s svoiim razitmevaniem modennih pedagoskHi stremlienl in naših vzeoinih nalog med narodom. Bo to moj?oče nckoliko težje. a odlačino hvaležneijše. ^'¦¦usro zelo važno torišče za skupno delo nam nud^ vprašanie naše šolske 1« nadalinie izobrazbe To vprašanje smo šele kotnai načeli. Boriti se nam bo 1 raznimi nredsodki. nri srbskh tovariišth zlasti zato ker hoče.io 'Dri reformi našili strokovnh izobraževališč posnemati francosike vznre trCba bo silnega napora, da svoie zaliteve populariziramo in slovensko učitelistvo čaka baš pri reševanju teira vprašania zelo častna vloga. Naravnost offromen delokrog pa sc nam odipira pri reševaniu on h nalosr narodne nrosvete ki iili druei iavnj čmHelj: zanemar.ia.jo Splošno ie vse nčiteljstvo prepričano. da vprašanje splošne solske izobrazbe narodove tako dol^o m rešeno. dokler se inladina no dovršem osnovni šoli prepušča svoji usod'.. »n \cndar vprašania zakonite ureditve nadaljevalneffa šolstva niti ni'sino povrSno obravnaval. Naš narod ic no svoji oirrfMiTni večini kinetski narcid in vvrez naprcdka široke inase kimct&keKa naroda n: občenarodneea napredka Kako rnaIo na se stori za strokovno izobrazbo našega kmeta in naše kmetslkp mladine! Naše šolstvo v obče ie premaio prilagodcno narodovim potrebam preveč ptfkrojeno po tu.i'h vzoriti in za mcstne ra>:mere. Šolstvo nai bi vršiln veli^o nac;onalno misiio. da soustvaria enotnn homogeno narodno kulturio. Pa mu ^keotiki očita'o. da nreparf med narodom in inteligenco merf mestom m deželo med narcdovjmi razr©di Roelablia. iv^ pa odpravlia Ta očitek ie sicer pretiran brez vsake osnove Pa tudi ni. O tetn problemu ie treba. da nairesneie razmišliamo. Kdo uri nas resno razpravlja o soc;alnoskrbstveneni delu na kmetili. 0 nalo«:ah itčiteljice na tem polju. Za neko paiio«o prosvetnega dela na kmet.h nit; *zraza nimaiino. ker šc menda irisimo čut Xnotrebe no niem. mislim na vsa stremlienia za ohranitev in srojitev te.sra. kar -o kmetski naro-d iz seb<> ustvaril in .ie tra.ine vrednosti bodi na pol;u narodne Pp- ezije, narodne uinetnosti, narodne pesmi, narod-nih običajev. folklore sploh, Tnisilm na vse 0110. kar vzbu.ia ljubezeTi d'o roidne srnide ;n do dela in življenia na nje.i. Nemci imenu.iejo vsa ta prizadevanja »podeželsko skrbstvo« in mu posveča.io silno veliko pažnio svesti si. da ie ljmbezen do rodne grudc ^n domačega naroda pozitivna vzgoina sila vir pravih državljanskih in socialnih čednosti. Kol:ko podrcbnega resnega dela nam nalaga stara. a vedno nioderna pedasfoška zahteva, da izhaiai pouk iz domačp otroške 0K0Jice da ie spoznavanie ožie dotnoviine z zgodovinskeiga. soc alnega. narodopisncsa in pr!rodopisneg.a gflediišča vzg;o.tno enako važtio :n potrebno ikot spoiznavanie širie domovine in države Ob sebi umevno je. da ostaiie tudi zanaprei stroikovno nedagoško nolie naiobširneiše oolie za delovanje organizacije v kalikor i: preostaja sil poleg zastopstva ožiili stanovskih interesov. Pri tei obilici skupn'h vprašani itt zadev. ki iih lahko cbravnava organizaciia v tneiali. stavJjeiiih po Deklaraciii. }e pač vsaka boiazen. ria bi UJU izgubiFo iva svoii ideiiii sili in borbenosti. neosnovana. nasprotnn pričakuiem od duhcvno mnogo širše nove smeri novega poleia in novega ideineea živl'enia. ker bo marsikateri sodeloval. ki ie riosedai stal ob strani Vsekakor bo delokrog UJU obširnejši kot delokrog organizacii rnežčaTiskošolskega. srednješolskega ali v'soikošalskcea učitclistva in prav resnj so pomisleki da bi si na'še poverienštvo ne stavilo preširok kulturni program na škodo uspešnega zastopania ožiih stanovskih intercsov Močnik Peter.