Ameriška


•Mo. 54
AMERICAN IN SPIMT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 17, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Humphrey naporada! povečanje rojevanja
Podpredsednik H. H. Humphrey je napovedal, da bodo zavezniške sile povečale in pospešile vojskovanje z rdečimi v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Vojskovanje v Južnem Vietnamu k° postalo intenzivnejše in bo dobilo večji obseg, je napovedal Podpredsednik ZDA v govoru na radiu. Pri tem je zatrjeval da bodo letalski napadi na Se-Ver,ni Vietbam premišljeni in o-^jeni, da ne bi izzvali kitaj-skega posega v vietnamsko vojskovanje. H. H. Humphrey je dejal, \da vlada predvideva, da ^°do rdeči povečali svoj napor in seveda tudi svoje vojaške oddelke v Južnem Vietnamu s pospešenim pošiljanjem vojaštva iz Severhega Vietnama. V tem slučaju bodo morali seveda tudi Zvezniki, vlada v Saigonu in Združene države, okrepiti svoje v°jažke sile.
Podpredsednik Humphrey je smatral za potrebno posebej poudariti, da predsed. L. B. John-s°n ne mara razširiti vojne in da !e zato Združene države poslu-''mjejo pri vseh vojaških opera-cijah v Vietnamu “previdne vojaške taktike”, da ne bi prišlo do vojnega spopada z rdečo Kitajsko.
^o mnenju podpredsednika je v°jaški položaj v Vietnamu opogumljajoč za zavezniško stran.
ladnim in ameriškim četam-še1 j° Posrečilo dobiti iniciativo in Ustvariti možnosti udariti po Rdečih, kjerkoli se pojavijo, meči napad na taborišče posebnih čet v dolini A Shaw je bil v pogledu izjema.
. Podpredsednik je priznal, da •j0 nastop saigonske vlade proti črnoborzijancem in gospodarskim saboterjem “trd”, pri tem j° mislil na ustrelitev v Saigonu P1 oteklo nedeljo, pa pripomnil, a Prav ta trdota kaže, kak re-
Son problem je to za Južni Viet-
nam.
V čigavih rokah |e Casfiro?
P A VANA, Kuba. — To se sprašujejo diplomatje v kuban-s J prestolici. Castro se namreč jpzi zadnje čase na ves svet. Po-s^bno ima v želodcu kitajske to-^‘Uiše, jim je %e napovedal, da 0 pretrgal redne diplomatske Stlke z njim.
V svojem zadnjem govoru se ‘° Pa spravil tudi nad evropske rzave. Ostane mu torej še zve-2a z Rusijo, pa tudi ob Moskvo fG j® obregnil, ko je govoril o rezobzirnosti “velikih” narodov.
Ker se je Castro začel znašati u i nad domačim uradništvom n domačimi partijci, pričakuje-° Castrovo čistko takoj v komunističnih kot v vrstah javnih s užbencev. Sedanje stanje •Jegovega razpoloženja pa ne mre dolgo trajati. Castro ne nenese ne samote ne osamlje-0sR, to je že večkrat pokazal.
♦WARMER
Večinoma sončno in toplo, višja temperatura 58.
Novi grobom
Matthew Zaman
V Euclid Glenville bolnici je umrl 71 let stari Matthew Zaman s 25900 Lake Shore BI v d., rojen v Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko pred 56 leti, mož Mary, roj. Orehek, oče Al-berta in Dorothy Locker, 3-krat stari oče. Pokojni je bil zadnjih 6 let v pokoju, preje pa je bil 20 let zaposlen pri Ehvell-Par-ker Co. Bil je član Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ in Podr. št. 5 SMZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče.
M sprati i rdečimi v sami bližini $asg<ma
SAIGON, J. Viet. — Ameriške čete čistijo s podporo avstralskih rdečo cono D, ki se razprostira severovzhodno kakih 35 milj od glavnega mesta. To ozemlje je bilo trdno v rdeči oblasti vse od leta 1954, ko je bilo konec francoskega vojskovanja v Vietnamu.
Ameriške čete so pretekli teden začele obsežno vojaško operacijo na tem področju, pri čemer sodelujejo Avstralci. Pri teh operacijah sodeluje okoli 10,000 mož 1. ameriške pehotne divizije in 173. letalske brigade in avstralski polk.
Rdeči so včeraj obkolili bataljon ameriških padalcev in streljali nanj od vseh strani. Po štirih urah hudega boja je bataljon vzpostavil stik z ostalimi ameriškimi oddelki, ki so prebili rdeči obroč. Na bojišču so našteli 142 padlih gverilcev. Ameriške zgube so bile “lahke”.
Tekom čiščenja cone D so zavezniške enote odkrile rdeče skladišče z 47 puškami, 20 strojnicami in metalci ter večjo količino eksploziva, vse kitajskega porekla.
-------o-------
Na Madžarskem so prijeli tri katoliške duhovnike
DUNAJ, Avstr. — Po poročilu Katoliške novinarske službe 30 prijeli na Madžarskem nedavno tri katoliške duhovnike, ker so pri poučevanju verouka dijake tudi spraševali.
Po uradnih določilih rdečih o-blasti bi smeli duhovniki verouk le učiti, nimajo pa pravice spraševati, da bi videli, koliko so s svojim poukom pri dijakih dosegli.
Francoski senat obsodi! DeOamilovo podiranje obrambne zveze MT0
PARIZ, Fr. — Komisija senata je obsodila DeGaullov nastop proti NATO kot škodljiv in nevaren francoski obrambi, pa tudi miru in edinosti svobodne Evrope. Ta nastop senatne komisije so predložili in odobrili senatovi odbori za zunanjo politiko, obrambo in oborožene sile.
Komisija je obdolžila De Gani la, da se je odločil za podiranje obrambnega sistema NATO, ne da bi povprašal preje za to narodno skupščino kot predstavnico francoskega naroda.
Senat sam ima v francoski narodni skupščini le neke vrste posvetovalni glas, teža zakonodaje je v parlamentu. Tam imajo pristaši De Gaulla večino, v senatu pa prevladujejo njegovi nasprotniki. Jeseni bodo imeli v Franciji volitve v novo narodno skupščino, če doživi De Gaulle pri tem poraz, kar ni izključeno, bo moral izvajanje svojih načrtov omejiti.
Gemini 8 se morala vrniti predčasno na zemljo, ko je del raket odpovedal
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Iz Clevelanda in okolice
Angleški zunanji minister ima simpatično tekmovalko
LONDON, Ang. — Za londonski volivni okraj Mayfair je zavladalo veliko zanimanje. Ne morda radi tega, kar tam kandidira sedanji zunanji minister Stewart, ampak zato, ker se je v tekmo z njim spustila 29-letna Miss Sheriff, ki si vsak dan služi kruh v nekem podjetju za kozmetične predmete.
Miss Sheriff pravi, da kandidira kot neodvisna liberalna kandidatinja, da pa je njen namen, da pribori angleškemu ženskemu spolu pravo veljavo v domači družbi. Računa na simpatije mladih volivk iz vseh taborov, mlade volivce ima pa že v “žepu”, kot trdijo njeni agitatorji.
Amerikanec vodil demonstracije v Novi Zelandiji
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil podpresednik ZDA H. Humphrey pretekli mesec na o-bisku v Novi Zelandiji, so nasprotniki vojne v Vietnamu organizirali v glavnem mestu demonstracije. Vodil jih je ameriški učitelj, ki je v Novi Zelandiji na študiju s štipendijo vlade v Washingtonu.
Iz slov. naselbin
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 20. marca ob štirih popoldne ima Siov. telovadna zveza v Torontu svoj redni letni občni zbor v Slov. domu na Pape Avenue. Vsi člani, ki so plačali članarino imajo pasivno in aktivno volivno pravico.
Ruski sateliti Venus se niso čisto obnesli
MOSKVA, Rusj — Z odkritosrčnostjo, ki pri komunistih ni zmeraj v navadi, so ruski učenjaki odkrili nekaj neuspehov pri poletu obeh satelitov Venus 2 in Venus 3. Prvi satelit Venus 2 se je sicer držal predvidene poti, toda ni dobro ne fotografiral ne dajal dobre televizijske slike.
Venus 3 je ušel s tira, njegovo pot so morali tekom poleta korigirati. Zato je satelit grešil svoj cilj za dobrih 500 milj, kar je pa pri poletu 38 milijonov milj še zmeraj odličen uspeh. Kar je satelit fotografiral, je bilo samo rob tega, kar bi moral. Vsekakor sta pa oba satelita poslala nazaj 13,000 podatkov o pritisku, svetlobi, temperaturi itd.
Učenjaki niso povedali ničesar, kako je Venus zadel površino Venere, ali je polagoma padal nanjo ali pa treščil. Morda pa tega še niso mogli dognati iz slik, kar jih imajo.
o------
Pomlad prihaja, z njo pa nemir v arabsko politiko
WASH LNGTON, D.C. — A-rabski svet se zopet pripravlja na državljanske vojno. Iz Bejruta je prišla novica, da je predsednik iraške republike Arif šel v Kirkuk, ki leži ob iraško-kurdski jezikovni meji, da se posvetuje o novih vojnih opera-kurdskim
Pristava vabi na delo—
Odbor Slov. pristave prosi j člane in prijatelje, naj pridejo i io soboto na prostovoljno delo | na Pristavo. S seboj naj vzamejo I k pate in grablje. Za malico bo ! poskrbljeno.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob , osmih zvečer sejo v SDD na R; cher Avenue.
Asesment bodo pobirali cel dalje.
6.30
Vesoljski program je včeraj potekal popolnoma po načrtu. Raketa Atlas je pognala brezhibno na pot okoli Zemlje Ageno, tej pa je nato sledila vesoljska ladja Gemini 8 z astronavtoma
Armstrongom in Scottom. Ta dva sta pripe- .M,j.,________
ljala Gemini 8 na pot Agene in ju združila. Klub slov. upokojencu#, za Pol ure po tem uspehu je Armstrong, ki je vo- senklersko okrožje ima dam ; dil vesoljsko vozilo Gemini 8, odkril, da del P°P°ldne ob dveh sejo v navad-raket, ki je za manevriranje vozila, ni delo- :ili val. Od Agene se je ločil s pomočjo raket, ki so namenjene za vračanje vozila na Zemljo.
Ves program je bil nato skrčen in astronavta
sta se srečno vrnila na Zemljo ob 10.23 ne- Društvo Dvor Baraga št. 1317 kako 500 milj vzhodno od Okinave.	Katoliških borštnarjev ima jutri
_ , __ .	zvečer ob 8. uri redno sojo.
CAPE KENNEDY, Ela. — Združene države so vče-taj dosegle lep uspeh pri svojih naporih proučevanja in —j— prodiranja v vesolje. Za en dan odloženi polet Agene in !iz bolnice—
Čemim 8 je potekal popolnoma po načrtu. Agena j c pole- i Anthony j. Fortuna UD3 E. tela v vesolje ob desetih dopoldne in dosegla predviden or- !g4 St. se je vrnil iz S1. V mo n? nit. Ob 11.41 se ji je pridružilo vesoljsko vozilo Gemini 8 in jo srečno ujelo ob 6.15 zvečer. Obe vesoljski vozili sta se združili v enoto dolgo 44 čevljev in obsegajočo 24,000 luntov. Ob 6.41 je astronavt Armstrong, ki je ves čas’vodil Gemini 8, opazil nenavadno gibanje obeh vesoljskih vozil. Odločil se je ločiti Gemini 8 od Agene, ki je polna goriva in so jo zato poimenovali “v vesolju letečo bombo”.
Nekatere od raket, ki služijo za glavno manevriranje Gemini 8, so odpovedale. Armstrong je uporabil nato rakete, ki so namenjene za pripravo vesoljskega vozila v položaj za povratek na Zemljo. Pri tem je porabil polovico za to razpoložljive sile in vodniki celotnega programa so se odločili, da zahteva varnost čim prejšnji povratek na Zemljo Ob 9.45 je Armstrong užgal zaviralne rakete in Gemini 8 je ob 10.30 srečno pristala kakih 500 milj vzhodno od otoka Okinave na Pacifiku. Oba astronavta sta zdrava m zadovoljna z doseženim uspehom, čeprav programa ni bilo mogoče v celoti izvesti.	" '
Astronavta sta ostala v vesolju 10 ur in 42 minut, med tem ko je bilo predvideno, da bosta iam 3 dni, tekom katerih bi naj astranavt Scott zapustil vesoljsko vozilo in ostal izven njega preko celi dve uri ter preskusil možnosti daljšega bivanja človeka izven vesoljskega vozila ter njegovo sposobnost za delo, ki bo' nujno pri bodočih povezavah vesoljskih vozil tekom njihovega kroženja okoli zemlje, cijah proti kurdskim uporni- Pa naJ ostanejo tam ali pa naj kom. Kurdi so na iraški napadi iz orbita krenejo na pot globlje
— Uran so odkrili v dveh o-krajih New Mexice.
že pripravljeni, tako trdijo njihovi zastopniki v Libanonu.
Iz Kaira pa prihaja novica, da so se v Jemenu zopet spoprijeli republikanci in pristaši bivšega kralja. Republikance podpirajo Naserjevi bombniki. Kje in ka-
v vesolje.
Agena je polna goriva, ki naj bi ga Gemini 8 rabila tekom združitve z njo, nato bi se šele vrnila k uporabi lastnih zalog. Zaradi težav, ki so se pojavile, je to odpadlo. Kljub vsemu je vče-
ko podpira savdski kralj Fejsal rajšnji poskus velik uspeh za jemenske monarhiste, še ni zna- j ameriško prodiranje v vesolje no. Naser ima baje v Jemenu še i in pri pripravah za polet na zmeraj 60.000-70.000 vojakov. | Luno. Predsednik Johnson sam
CLEVELAND, O. — Ni dneva, da ne bi videli tega ali onega znaka, da živimo v dobi naraščajoče draginje. Vzemimo za primer samo novice zadnjega torka.
Okoli 100 oseb iz naše ohajske države je šlo pretekli teden na kratek tečaj v Washington, ki naj bi jim razložil, kaj vse je letošnji Kongres že uzakonil za narodni blagor. iNa tečaju so u-deleženci tudi zvedeli, da znašajo oskrbni stroški v naših bolnicah že povprečno $42 na dan in da bodo v 10 letih narastli na $80. To je napovedal zastopnik federalnega tajništva za socijal-no politiko podtajnik Cohen. Ohajska delegacija se je že pripeljala domov.
Predsednik AFL-CIO unij je goreče zagovarjal zahteve osmih unij pri General Electric in Westinghouse po višjih plačah in sicer precej nad 3.2%, ko-
Draginja nas vsak dan opozarja na svoje delo
likor stalno svetuje federacija, da ne bi zagazili v inflacijo, odnosno draginjo. Pravi, da bi uslužbenci obeh podjetij s povišanjem dohodkov za 3.2% ne pokrili stroškov, ki jih je že rodila sedanja draginja za delovnega človeka.
Sedem republikanskih senatorjev z Dirksenom na čelu pa predlaga nov sistem starostnega zavarovanja. Pravi, da sedanje krpanje zakona o starostnem zavarovanju ne pomaga dosti zavarovancem. Senatorji predlagajo: pokojnine naj se ravnajo po indeksu za draginjo; zato naj se primerno zvišajo premije za zavarovanje; vdove pa naj dobijo 100% pokojnino za pokojnimi možmi; kdor pa ni zavarovan, naj bo deležen primernega podpiranja.
Niso ravno skromni naši republikanski senatorji, njihovi predniki bi jih pošteno prijeli
za ušesa, ako bi še živeli. Kar1 dvigniti cene. Večje cene naj torej služijo za kritje večjih davkov, dobički bodo pa lahko ostali vsaj tako veliki, kot so sedaj. Ta taktika ameriških podjetnikov je stara že toliko let kolikor sedanji ameriški davčni sistem.
so pa povedali in predlagali, je posledica naraščajoče draginje. Seveda so pri tem na tihem mislili tudi na 8. november. Ta dan bodo namreč volitve v Kongres.
Žebelj na glavo je zadel tudi kongresnik Feighan s predlogom, naj Kongres preišče, zakaj je treba ravno sedaj zviševati cene za cigarete, pivo in ti-skarniški papir. Kongresnik pravi, da vse tovarne v teh industrijskih panogah zaslužijo že sedaj lepe vsote dolarjev, kar se vidi iz njihovih bilančnih poročil.
Mislimo pa, da preiskave, ki jih predlaga Feighan, ne bi odkrile kaj prida. Stvar je vendar jasna: vsa ameriška javnost ve, da se novim davkom ali pa zvišanju sedanjih ne bomo mogli ogniti. To vedo tudi tovarne, zato mislijo, da je treba že sedaj
V gospodarskem delu naših dnevnikov beremo poročila, da prodaja novih avtomobilov še ni bila dolgo tako živahna kot je ravno te dni. Vsak kupec se pač boji višjih cen in hiti z nakupom. Lani je bilo prvih 10 dni v marcu prodanih 233,000 voz, letos pa 256,000. Najbolj gredo v denar dragi in ne morda ceneni avtomobili.
Da je na borzah za akcije razpoloženje drugačno, nas ne sme motiti. Na borzah je bila špekulacija prevelika že nekaj mesecev, zato je sedaj nastopila reakcija.
Charity bolnice, kjer je srečno prestal operacijo, in se zahvaljuje vsem za obiske, posebno duhovnikom, in za molitve, zlasti č. sestram učiteljicam in šolarjem pri Sv. Vidu. Prav tako iskrena hvala vsem za voščila, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Rojstni dan—
Danes praznuje svoj 85. rojstni dan John Zakrajšek, ki živi pri svojem sinu Louisu v Painesvillu, Ohio, v LeRoy občini. Čestitamo in mu želimo še mSiogo let zdravja '18t ' zri dovi>Tj-» seva!
je bil nad uspehom tako navdu-!V mesiu Para<lil—
šen, da je napovedal, da bo ame- ! D?nes j.v Pa,nk- irski na:
riški astronavt kot prvi človek iloam P1 azmk- ^ mestu bo obi-P ciovcK, - ..jna vsakoletna parada ob
dveh popoldne.
poletel na Luno, tam pristal in se cd tam vrnil še pred koncem tega desetletja.
Vodnik programa NASA J. Webb je mnenja, da so izgledi v tekmi na Luno med Ameriko in Rusijo še vedno 50:50 in da imata obe deželi enake možnosti pivi doseči cilj. Rusi naj bi bili v nekaterih področjih prodiranja v vesolje pred Amerikanci po besedah Webba za celi dve leti. Res je pa. da na več drugih področjih vodi Amerika.
Zveza za napredek bila te dni stara pel tet
WASHINGTON, D.C. — Tega se je spomnil tudi predsednik Johnson s kratko izjavo, ki je v njej podčrtal, da je Zveza odlično poslovala posebno zadnjih par let. Poudaril je, da pomaga Zveza trenutno pri financiranju sledečih javnih del v vseh deželah Latinske Amerike:	7,000
milj cest bo moderniziranih, 130,000
Fant priznal umor—
Clifford Holt s 1586 E. 118 bt. je včeraj priznal, da je ustrelil tekom ropa v Lee Road Food Market na 3881 Lee Rd. v ponedeljek v družbi petih drugih roparjev 66 let starega mesarja Nathana Goldena. Vsi prijeti soudeleženci pri ropu so izjavili, da je streljal Holt. Tega je ujezilo, ker se je Golden grožnji roparjev smejal. Odnesli so $18. Načrt za rop so skupno izdelali na domu enega izmed udeležencev.
Vojaška matematika
SAIGON, J. Viet. — Gen. W. C. Westmoreland je izračunal, da bi bilo mogoče ameriške žrtve v vojni v Južnem Vietnamu zmanjšati za eno tretjino, če bi imel na razpolago še enkrat toliko čet, kot jih ima sedaj. Če bi število teh čet potro-
pa napravljenih na no- ^ se P° ^cnera‘ovem rac‘unu vo; namakalne naprave so goto- S C X' ° Zr*XV voiskovanJa zmanj-ve na 1360,000 akrih; nove elek- Sa'° na polovico sedanjih, trarne imajo skupno zmoglji-’ vost 530,000 kilowatov; milijon učencev se nahaja v novih šolskih stavbah; 450,000 farmarjev, SAIGON, J. Vict. — Okoli 10,-pa je dobilo nad $250 milijonov j budistov je včeraj v sredi posojil.	j mesta zborovalo in zahtevalo
Johnson je omenil, da se za- odstop vojaške vlade ter njc-seben kapital zmeraj bolj inte-j no nadomestitev s civilno.
---o--
Zadnje vesti
resira za Latinsko Ameriko, pa tudi dodal, da prvotni program Zveze ne bo mogel biti končan do 1. 1971, kot je to napovedal pokojni Kennedy. Amerika bo sodelovala pri programu do konca, toda pod pogojem, da tudi Latinska Amerika prispeva svoj delež.
------o------
Nevarnost termitov
CARACAS, Venez. — Nevarnost termitov je tod tolikšna, da ima veliko hiš kar ilovnata tla.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj srečno vrnila na zemljo psa “Veter” in “Oglje ’, ki sla od 22. februarja krožila v vesoljskem vozilu okoli zemlje v razdalji od 116 do 562 milj, pri čemer sta po-novno prešla znani Allenov pas radiacije. Kozmus 110 z obema psoma je pristal na do-ločenem prostoru. Dognal naj bi, v koliko je varno za človeka poleteti tako globoko v vesolje.
6117 Šl Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fubili,hod daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCIUpiloN RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 54 Thurs., March 17, 1966
Slovenci morajo zopet braniti svojo narodnost in jezik na svojih lastnih tleh
V komunistični Jugoslaviji se je v zadnjem času, verjetno v zvezi z zadnjimi gospodarskimi reformami, narodnostno vprašanje znova zaostrilo v taki meri, da tudi oblasti ne morejo k vsemu temu več molčati!
Tito je udaril po težnjah, da bi se gospodarstvo zapiralo v meje posameznih republik in komun. Pri tem je brez dvoma mislil na slovenske gospodarske kroge, trdi k temu v Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški list" 3. marca 1966. Nato nadaljuje, da ti krogi vedno z večjo nejevoljo opazujejo, kako osrednja vlada v Beogradu ovira, kjer le more, napredne napore slovenskega gospodarstva, mu ne dovoljuje deviz in mu odreka vsako pomoč iz centralnih skladov.
Razprava o narodnostnem vprašanju v Jugoslaviji je pripravila urednike revije NIN (Nedeljske Informativne Novine) v Beogradu, da so se obrnili na Vido Tomšičevo, poleg Kardelja in Marinka najpomembnejšo rdečo zvezdo v Sloveniji, ki je sedaj predsednica Slovenske zveze delovnega ljudstva, z več vprašanji, ki se nanašajo na odnose med narodi Jugoslavije.
Vida Tomšič je najprej poudarila, da ni mogoče z zanikanjem narodnosti ustvariti nekakšnega jugoslovanskega naroda. Tudi v Sloveniji se dogaja, da se mnogi, ki pridejo iz drugih republik, vedejo in mislijo, da je srbohrvaščina državni jezik. Čeprav tu ni možna zmota, ker je zadeva ustavno-pravno jasna, so vendar mnogi menili, da je cilj Zveze komunistov postopno stapljanje jugoslovanskih narodov z zanemarjanjem svojega in ustvarjanjem nekega jugoslovanskega jezika. Vida Tomšič to pojmovanje odločno odklanja in izjavlja, da uporaba jezika ni politično vprašanje, ampak zadeva vsakega posameznega naroda. “Radi bomo uporabljali po možnosti in znanju jezik večine, toda le dotlej, dokler večina tega ne bo nam skušala prikazati kot dolžnost,” je poudarila Vida Tomšič.
So stvari, ki nujno zahtevajo, da se pogovarjaš o njih v jeziku ljudstva, med katerim živiš, je dejala Tomšičeva, in nato nadaljevala:
Zdravnik se bo na primer zelo težko pomenil s kmetom in delavcem o njegovi bolezni, če ne zna slovensko. Prav tako bo zaslišanje nerodno steklo, če se bo miličnik s Slovencem razgovarjal v srbohrvaščini. Imamo zvezne u-stanove, ki bi morale biti dvojezične nasproti Makedoniji m Sloveniji. Če ugovarjamo, ker na bankovcih ni zastopan slovenski ali makedonski jezik ali če zvezne ustanove izdajajo odlikovanja le v srbskem jeziku, pravijo, da smo dlakocepci in da razbijamo monolit naše družbe. To ni res! Dolžnost družbe je, da monolitno varuje svoje pridobitve v vsakem jeziku in na vsakem kraju.
Slovenstvo in jugoslovanstvo si nista prav nič navzkriž, le pravilno ju moramo pojmovati. Biti Jugoslovan pomeni nripadati zvezni državi. Če me bi pa kdo vprašal po narodnosti, bom odgovorila, da je slovenska. Slovenstvo je pogoj jugoslovanstva. Stara Jugoslavija ie hotela napraviti iz jugoslovanstva pojem narodnosti. Mi v tem smislu jugoslovanstvo zavračamo. Vem, da nekateri tovariši menijo, da smo storili napak, ker pri naštevanju rubrike za narodnost ni še rubrike “jugoslovanska”. Tudi menijo, da bo v daljnji prihodnosti nastal neki enoten jugoslovanski narod z enotnim jezikom. Jaz v to ne verujem. Pridružujem se pisatelju Cankarju, ki je dejal:
“Zame kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu sploh ne obstoja. Morda je kdaj obstojalo; toda rešeno je bilo tedaj, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsa.i bratranci, do kultur", ki ie sad večstoletne vzgoje, smo si ua med seboj boli t»-ji ne ro ie tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali gorički viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo samo ugotavljam, ga čisto gotovo nisem zakrivil.”
Vida Tomšič je svoje misli o Jugoslaviji zaključila tako!'- Jugoslavija je na^iv skunnosti naših narodov in njih skupna domovina. Prav zato je privlačna za vse ljudi sveta, ker priznava človeka, ker priznava svoje narode in ker ima neka*, kar io dela edinstveno: ima šest renublik, pet narodov, štiri jezike, tri vere, dve pisavi in eno federativno državno skupnost.
Izjava Vide Tomšičeve kaže jasno, da morajo Slovenci danes v svoji lastni republiki braniti svoje pravice kot narod in sc boriti za svoj jezik. Komunistična partija je ponosno trdila prva povojna leta, da je narodnostno vprašanje v Jugoslaviji za vedno rešila. Doma in v zamejstvu smo te izjave in hvalo poslušali, ra močno dvomili vanjo. Res je bilo nekaj časa tiho, toda le tako dolgo, dokler je komunistična diktatura hib trda in toga, dokler ni dovolila nobene javne kritike, niti vzdiha. Ko je morala z leti začeti popuščati, je narodnostna vprašanje butnilo znova z vso
silo na dan. Bili smo priče polemiki Pirjevec-Čošič, ki je bila precej slična polemiki med Slovenci in Jugoslovani v času prve Jugoslavije. Vedno odločnejši so postali glasovi v Sloveniji, da je dovolj izkoriščanja slovenskega gospodarstva za “izgradnjo zaostalih republik”. V Ljubljani zahtevajo, da naj se to konča in naj vsaka republika gleda sama, kako bo krila svoje potrebe. S pogledom preko meje v Avstrijo in Italijo so Slovenci prepričani, da bi Slovenija lahko bila na enaki gospodarski in splošni življenjski ravni, kot sta njeni sosedi na severu in zahodu, če bi oni le imeli proste roke in bi lahko sami odločali o svojem gospodarstvu in sami uporabljali njegov donos.
Obiskovalci Jugoslavije in posebej Slovenije zatrjujejo, da je danes v Sloveniji protisrbsko in protijugoslovansko razpoloženje močnejše, kot je bilo kdajkoli v stari Jugoslaviji. Odgovornost za tak razvoj nosijo brez dvoma Tito in njegova vladajoča tovarišija.	Vili
Slike iz Slovenije
¥ nedeljo akademija Slov. itelovadne zveze!
Cleveland, O. — Lepa pomlad bo letos za slovenski rod v Clevelandu. Kar štiri mladinske prireditve bodo na odrih na St. Clairju. Tri na svetovidskem o-dru in ena na odru Slov. narodnega doma. Pri vseh nastopa samo mladina od malih šolarčkov navzgor. To je dober znak, znak, da v naši mladini veje zdrav narodni duh.
Prva od teh prireditev bo A-kademija in telovadni nastop Slovenske telovadne zveze v Clevelandu v nedeljo, 20. t. m., ob 3.30 popoldne v dvorani pri Sv. Vidu. Na sporedu je nastop naraščaja ter mladcev in mladenk v simboličnih vajah in igrah, ob glasbi in pesmi, kakor tudi članov in članic. Sledil bo nastop bodočih olimpijskih telovadcev in telovadkinj v gimnastičnih vajah in na orodju. Zanimivosti bo dovolj, telovadba je bila vedno novo doživetje.
Po končani prireditvi bomo postavili mize, kjer sc bo vsak veselo pomenil v krogu prijateljev, kjer boste veselo vzkliknili: Glej, glej prijateljev krog! Nekaj mamic je že ponudilo domače pecivo. Katera še od naših dobrih mamic in deklet more kaj speči, bo hvaležno sprejeto.
Mladina potrebuje veliko ljubezni in razumevanja od vas. Potrebuje vaše pomoči, nasvetov in zgledov. Z vašim obiskom boste podprli vsa ta prizadevanja in ji dali novega zagona. U-či tel j u g. Janezu Varšku pa priznanje za njegovo neutrudljivo delo.
Pridite! Veselo vas pričakujemo!	S. T. Z.
Še nekajj spominov na rajnega msgr. J, Omana
Cleveland, O. — Svoje razmerje do materinega jezika, odnosno do slovenstva, je rajni msgr. John J. Oman takole o-
značil:
“Pomanjkljivost v (svojem) znanju slovenskega jezika priznavam. Toda ljubezni do slovenstva in do mile slovenske materinščine mi nihče ne more odrekati, pa tudi ne vzeti. Imel sem pristno slovenske starše, ki so me od zgodnje mladosti učili govoriti in ljubiti tisto sloven-
da bi najrajši vse takoj poame-rikanil. (Nato navaja prvo kitico znane domoljubne pesmi “Slovenec sem”).” — Prim. Za božjim klicem. Kranj, 1939, str. 120!
Ob priložnosti, ko je msgr. John J. Oman leta 1961 obhajal zlato mašo, mu je njegov ožji rojak pisatelj Karel Mauser napisal v Ameriški Domovini (6. okt. 1981) izvirno “Gorenjsko pismo”. V naslednjem navajamo iz tega pisma tisti del, v katerem govori pisatelj K. Mauser o Terezi Legat, monsignorjevi materi, “zavedni Slovenki, rojeni v vasi Gra-bče v župniji Gorje nad Bledom, ki je kot devetnajstletno dekle leta 1869 odšla za očetom Blažem Legatom, ki je bil eden od prvih brockway-skih naselnikov” (Prim. Za božjim klicem, Kranj, 1939, str. 44!) Takole piše tam K. Mauser o njej:
“Od Bleda do Gorij, oziroma do Grabč, kjer so bili Vaša mati doma, ni tako daleč. Videli ste to, ko ste bili nekoč doma. Potem takem sva si -na nek način rojaka in pa prekvato bi bilo grdo, ko bi se takle onegav pi-sač, kakor sem jaz, ne spomnil svojega velikega rojaka ob zlati maši. Res, da boste imeli to veliko mašo koj samo pri Sv. Lovrencu in ne v Gorjah, in še to je res, da Vam je zibel stekla v Minnesoti in ne v Grabčah niti v Kranjski gori ne, kjer so bili oča (Šimen) doma. Tako vedno se mi zdi, da so takle očak, kakor ste Vi danes, še najbolj v tistem gorenjskem Ikotu do izraza prišli. Med tisto drobnjavo ki je bila tako nazarensko ljubka in stara, med polji pšenice in rži in naj me koj hudiman vzame, če v tistem času, ko so Vaša mati bili še dekle, tudi modri lan ni cvetel po grabških njivah. Prav zato sem nanjo mislil, ko sem Uro s kukavico pisal in sem njeno ime Vam za spomin v knjigo del. Nisem povedal doslej, zdaj pa povem: Naj v večerniški knjigi še njeno ime ostane. V zahvalo, da so Vas v Minnesoti na svet spravili.”	J. S.
Pri Mariji Vnebovzoli bodo prodajali domače
pei$j¥3
Cleveland, O. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti sko narečje, ki sta ga sama zna- j ima to nedeljo, 20. marca, -pro-la in ga pred več kot šestdeseti- dajo domačega peciva po vseh mi leti s seboj prinesla iz lepe- sv. mašah v dvorani stare cer-ga kranjskogorsko jeseniškega kve. Članice lepo prosimo, da kota. Spominjam se, kako nam doma kaj spečejo, pripravijo in je naša nepozabna mati, ki je ob prinesejo. Sprejemale bomo že dolgih zimskih večerih sedela v soboto popoldne in seveda v za mizo in za nas pletla nogavi- nedeljo zjutraj. Če 'kateri čas ce, hkrati prebirala kratkočasne dopušča in more, je zelo dobro-
in poučne povesti, ki jih je vsako leto prinašala Družba sv.
došla, če pride v soboto pomagat v šolsko kuhinjo, kjer bomo
Mohorja. Otroci smo posedli o-j cvrle krofe, pekle potice, špe-
koli mize in z največjim veseljem in zanimanjem poslušali zgodbe in povesti. Že naprej smo se vsako jesen veselili knjig Družbe sv. Mohorja, dočim danes mestni otroci slovenskih staršev še v poznejših letih ne vedo, da Družba sv. Mohorja sploh obstoja. Zgodaj sem spoznal tudi lepo število slovenskih pesmi in jih rad prepeval, še preden sem vedel, da je kje kak Cleveland na svetu. Zato sem odločno odklanjal vsako očitanje, da mi ni mar slovenstvo in
hovke, domač kruh, delale strudel, sirov in jabolčni, in domače rezance.
Vsi prijatelji domačega peciva ste vljudno vabljeni, da pridete v nedeljo po mašah v dvorano in se oskrbite z vsem, kar vam bo prijalo. Na razpolago bodo tudi vstopnice za banket Oltarnega društva, ki bo v nedeljo 1. maja, ob proslavi 50-letni-ce društvenega obstoja. Priskrbite si te vstopnice pravočasno!
Pozdrav in na svidenje!
Tajnica
Cleveland, O. — Z veseljem sem se odzvala vabilu Kluba slovenskih upokojencev in se v soboto, 5. marca, zvečer udeležila predvajanja filmov iz Slovenije v Slovenskem domu na Holmes Ave. Nisem bila razočarana, slike so bile prekrasne in hvala vsem tistim, Iki so nam pripravili tako lep večer.
Vsi vemo, 'kako nepopisno lepa je naša rodna zemljica, majhna po obsegu, pa tako bogata po naravnih lepotah. Za-.igralo je moje srce, ko sem videla na slikah, kako v mojem rojstnem kraju, v Podkorenu pri Kranjski gori, lovijo gamse. Znani so mi bili kraji in celo ljudje, par lovcev na sliki sem prepoznala. Videla sem vas Podkoren in mojo rojstno hišo in nisem se mogla upirati solzam.
Ko sem bila pred nekaj leti na obisku v mojem rojstnem kraju, so mi domačini pokazali slike, ko lovci pripeljejo gamse domov. Povedali so mi, da imajo v Gozdu, tako se imenuje kraj blizu Kranjske gore, visoko in gosto ograjen prostor, kjer gamse redijo, nato pa jih pošiljajo v Avstrijo in Švico.
Dobro se še spominjam, kako smo v mladih letih hodili na planine trgat planike, najlepše gorske rožice, in smo občudovali gamse, kako prožno so skakali s skale na skalo. Koliko kamenja so ob skokih sprožili v dolino.
Spominjam se tudi, da se je mnogo navdušenih planincev smrtno ponesrečilo v teh gorah. Po golih, nezavarovanih skalah so plezali, se stegovali in trudili, da bi prišli do žametno belih planik, pa zdrknili v prerani skalnati grob.
Blizu mojega rojstnega kraja je svetovno znani kraj Planica s svojo slovito smučarsko skakalnico. Tja pride vedno dosti tujcev, ki se ne morejo načuditi lepoti naših gora.
Obiskali smo tudi Belo Krajino in bili v Vinomiru na pikniku, katerega priredijo vsako leto 4. julija za ameriške rojake, kar smo tudi videli na filmu. Na pikniku je bilo zelo veliko ljudi, vesela godba, lepo petje in plesi in pa krasne narodne noše, največ belokranjskih. Videli smo, kako pečejo prašičke na ražnju. Tisti dan so jih spekli kakih 60 in vse so pro-iali. V lepi senci smo se prijetno domače zabavali. Na naši mizi smo imeli razstavljeno ameriško zastavo, katero je prinesel s seboj rojak Jakob Cuznar, ki je bil povsod zelo ponosen na to, da je Amerikanec, a kljub temu ni nikoli pozabil svoje rojstne vasi Podkoren, za katero je trdil, da je naj lepši kraj na vsem svetu. Jakob Cuznar je bil med našimi ameriškimi rojaki dobro poznan, saj je veliko pisal v naše slovenske liste. Živel je v Los Angelesu v Kaliforniji nad 50 let in se leta 1959 za stalno vrnil v rojstno domovino. Lansiko leto se je na potovanju po Italiji težko ponesrečil in se dolgo zdravil v bolnici na Jesenicah, kjer je tudi umrl. Pokopan je pri cerkvi sv. Andreja v Podkorenu. Moji domači so mi pisali, da je imel pokojni Jakob Cuznar zelo lep pogreb. In ko so ga nesli skozi vas na domače pokopališče, so krsto pokrili z ameriško zastavo. Grob si je že preje sam izbral. Želel je, naj ga v gomilo tako položijo, da bo gledal proti ljubljenim goram. Ta zadnja želja se mu je izpolnila in v miru naj počiva v naj-Itp.šem gorskem kraju.
Ne zamerite, dragi bralci in bralke, da sem s pisanjem zašla od predvajanja slik na Holmes Ave. do prelepe Gorenjske, kjer mi je teikla zibelka. In res je, kar poje tista lepa pesem:
Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti,
kdorkoli te vidi, te zopet zeli!-
, Vsem, prijateljem, posebno dragim Gorenjcem, prav lep pozdrav!	Uršula Ule
KULTURNA KRONIKA
Koncert Slovenske ženske zveze
Cleveland, O. — Slovenska ženska zveza ni mogla lepše od-praznovati jubileja 40-letnice svojega obstoja kot s prireditvijo koncerta, seveda z običajnimi dodatki po koncertu. Četudi je uspeh koncerta namenila prosvetnim namenom, je vendarle z njim tudi poudarila, da je njena dolžnost, da podpira slovensko emigrantsko kulturo, kjerkoli in kadarkoli se nudi prilika. Če bi jo le še druge emigrantske organizacije hotele v tem posnemati! Koncert se je vršil v nedeljo, 13. marca, v dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave.
¥$o sr©co na poli življenja!
Waukegan, 111. — V soboto,
19. februarja, sta se v cerkvi Matere Božje v Waukeganu poročila gdč. Marija Hren in g.
Dennis Kapitan. Vsem, ki smo poznali to dobro deklico v taborišču, jo imamo v lepem spominu kot ljubko plavolasko, ki je že takrat obetala, da bo nekoč dobra gospodinja.
Poročal je nekdanji vrhniški kaplan častiti gospod Štefan Kraljič, ki je prišel iz daljne North Dakote, da je poročil hčerko svojega nekdanjega prijatelja Karla Hrena.
Pri poročni maši je bil diakon g. Gerald Rogala, ženinov bratranec, ki bo maja posvečen za duhovnika. Pokojnega očeta je nadomeščal nevestin brat Karel, gradbeni inženir v Milwaukee.
Peljal je nevesto pred oltar ter jo izročil ženinu. Priči pri poroki sta bila Metka Hren in James Kazmer. Druga družica je bila Judy Turner, tovariš Gregorij Hren, inženir, ki študira še dalje v Bostonu, šopek je nosila mala Joan, prstana pa Deny Zegar, ženinova sestrična, in oratorija Mesija, obeh Rossini-bratranec. K cerkveni slovesno-! jevih oper in Barberjeve opere sti in gostiji, ki je bila v “Amer- Vanessa. Odlično je bilo seveda lean Legion” dvorani, je prišlo tudi podajanje pesmi v obeh veliko sorodnikov in prijateljev prvih delih, iz Waukegana, North Chicaga, Tretji del je bil namenjen a-Chicaga, Milwaukeeja Jolieta, materskemu občinstvu. V tem La Salla in Wilmingtona. V veliko tolažbo Hrenovim je bil prihod nevestinega strica Nace-
Vso težo koncerta je nosila koncertna pevka ga. Marija Kranj c-dr. Fišingerjeva, ki se je, če sodimo po napovedih, prvič pokazala v Clevelandu s samostojnim nastopom. Ker je še mlada in si šele utira pot navzgor, čeprav jo je nekaj že prehodila, je naravno, da je hotela občinstvu najpreje pokazati, kaj vse zna. To je običajna želja vseh mladih umetniških duš.
In je prav, četudi mora želja po poudarjanju obširnosti strokovnega znanja naleteti na oviro: na občinstvo, ki ga ima pred seboj. Koncertno občinstvo lahko delimo na glasbeno in na a-ihatersko. Glasbeno občinstvo petje doživlja, amatersko ga liživa. Usoda vsake emigracije je pa taka, da je na vsakem koncertu mešanica obeh vrst občinstva, zato je tudi tako težko sestavljati koncertne programe, kar je posebno čutil pokojni Tone Šubelj.
To težavo smo čutili tudi pri branju sporeda nedeljskega koncerta. Dobri dve tretjini sta bili namenjeni glasbenemu občinstvu, ostala pa amaterskemu, ki je pa na drugi strani bilo v večini. Ga. Kranjc-dr. Fišingerjeva je napela vse sile, da bi oba dela koncerta združila v harmonično celoto. To se ji je v precejšnji meri posrečilo, toda ne čisto, kar pa ni njena krivda. Precej je zato odgovorna pomanjkljiva akustika glavne dvorane Slov. narodnega doma, ki z njo prireditelji koncertov večkrat premalo računajo.
Izvajanja posameznih točk so bila odlična. Ga. Marija je dokazala, da ima dobro šolan in izvežban glas, ki je pri tem o-hranil še zmeraj svojo prirojeno barvo; nekaj rezerviranosti, toda dosti zanesljivosti v intonaciji, nekaj več v dinamiki, zato pa srebrnočist in nežen glas z veliko rezervo za razvoj njene pevske zmogljivosti. Izredno rrločno razvit je tudi njen čut za individualno razumevanje tega, kar poje.
Njen pevski talent je seveda prišel do veljave bolj v prvih dveh delih koncerta, kar se Je posebno pokazalo pri prepevanju odlomkov iz Haendelovega
delu bi morali postaviti na prvo mesto Ipavčevo pesem Božji vo-v lek, med dodatki pa Gor čez iza-ta Hrena in njegovih domačih, j ro. Ta del nas je znova opozoril. N o v o p o r o č encema želimo da se dajo izluščiti tudi iz na-
mnogo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
A. V.
Slovani se pripravlja m $v@j pomladanski tesari
Euclid, O. — Bliža se cvetoča pomlad, Velika noč bo kmalu tukaj, potem pa pride Bela nedelja. Bela nedelja je za Euclid in okolico dan petja, razvedrila in pristne domače zabave. Na ta dan prireja pevski zbor Slovan že več let zapored svoj pomladanski koncert. Tudi letos bo na omenjeni dan, v nedeljo, 17. a-prila, moški zbor Slovan podal zanimiv koncert, poznani pevci nam bodo zopet zapeli našo pesem v vsej njeni lepoti.
Fantje se prav pridno pripravljajo. Redno in v polnem številu se udeležujejo vaj, da so še bolj izpopolnijo v petju, da tako zadovoljijo svoje poslušalce.
Rojake in rojakinje vabimo, naj si rezervirajo Belo nedeljo, 17. aprila, za Slovanov koncert. Vstopnice so v predprodaji pri vseh pevcih. Program in podrobnosti o tem koncertu bomo objavili pozneje,- za danes vam kličemo:	Na svidenje na Belo
nedeljo v dvorani S.D.D. na Re-cher Ave. v Euclidu.
J, Durjava
vadnih ljudskih pesmi biseri, ako pesmi pridejo v prave u-metniške roke. škoda, da imamo takih prilik zmeraj manj. Mislimo, da je to bila po koncertu Slovenskega okteta prva taka prilika. Upamo, da ji bo sledila še kaka.
Ga. Marija Kranjc-dr. Fišiu-gbrjeva je šele na začetku svoje poti na vrhove pevske kulture. S koncertom je dokazala ne samo, koliko je te poti že prehodila, ampak tudi, da upravičeno
upa, da je pot navzgor ne bo u-trudila ali ubila. Na tej poti ji želimo veliko uspeha in sm° prepričani, da bo v pevskem svetu dobila nove naslove M igrala vloge, ki bodo šle daleC preko skromne okolice, ki jo je začela že preraščati, toda noče pozabljati.
čestitke zasluži tudi spremljevalec na klavirju W. Browning, :ki je izredno- dobro za°e tudi spremljevanje slovenskih
pesmi.
Dvorana je pa bila tako dobro zasedena, da kaj takega že dolg0 ne pomnimo. To je pa zaslug9 naše agilne Slovenske žensk«-zveze, za -kar ji gre posebna hvala. Zveza je pokazala, kako je treba občinstvo spraviti na koncerte; ne bi bilo slabo, ako bi 3° v tem drugi posnemali.
I. A-
lun«d Iran Theredag
for the Jugeslaifg 'n WUcoaehi
a
tedenska priloga Za Slovence v Wi*ccmsinu
llrii1nns7fTinnnr^^

	*	
	L	
	m	
E
| THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY g
Address
All Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marie* R. Slant, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wlfl. Tel. Mitchell 5-437$
, 8innnnnnnnnnnnr<nnn>
za omaro v zakristiji, sem krat- tev so se vznemirili celo v Bon-komalo vrgel ven, vse oporeka- nu- Obe glavni stranki, krščan-nje ni pomagalo nič. Napravil ski demokrati in socijalisti, so se je prostor za potrebne omare, j smatrali za potrebno, da opozo-Klopi so očistili in prebarvali;1"^0 na nacistično nevarnost,
^*rn'' Sfi i'tis i iiisrtiinii.'iitr* i'

VitbAiVA
•AT»a»'AV
M ilwauski zapiski
v MILWAUKEE, Wis. — Slo- po, senčno Florido. Teden za sKo kulturno društvo Tri- tednom slišimo: ta ali oni je od-av se zopet pripravlja na član- šel za nekaj tednov na topli 1 Ostanek. Vršil se bo to nedc- jug. Če bi začel naštevati imena, v ’ -0' marca, ob treh popoldne bi jih verjetno več kot polovico dvorani sv. Janeza na Deveti izpustil. Toliko jih je namreč.
Poleg članskih zadev bo Vendar naj omenim med drugi-^stanek tudi posvečen velike- mi Mr. in Mrs. John Plesko. 1 slovenskemu voditelju dr. Pravkar se je vrnila Agnes Je-l°nu Korošcu. Prav v teh nich s svojega potovanja. Sem secih praznujemo 25-letnico se ji ponudil za nosača, pa ni nič . ef°ve smrti. Člani in članice iz tega ratalo. Vsakdo je potre-Ustva kalkor tudi njihovi pri- ben oddiha. Kam naj se človek s clii so vljudno vabljeni na ta poda, če ne tja, kjer je prijetno p°minski sestanek.	in se dobro ima.
o	*
Veliko naših ljudi zadnje čase Svet Zveze staršev in učite-^'uje. Največ se podajajo v le- ljev milvvauškega mesta vij ud-
An Electric Range is automatic! fast! clean! cool!
no vabi vse člane na 57. letno ti polio. Dr. Krumbiegel zelo konvencijo, ki se bo vršila v naglaša, kako potrebno je, da se dneh 27. in 28. aprila v mestu otroci zaščitijo proti bolezni se-Mihvaukee. Člani zveze so vab- daj. Bolezen se namreč rada poljem, da pošljejo svoje zastopni- javi v poletnih mesecih. Da so ke. Odbor za priprave ima že otroci pripravljeni, je prav, da pripravljene načrte za udobno se zaščitijo sedaj. Ustno zdravilo bivanje v mestu za časa konven- proti polio ne stane nič. cije. Za to konvencijo se bo mo-	*
goče priglasiti pismeno.	Vsako leto ob tem času je do-
•	brodelna zbirka v milvvauški
Dr. E. R. Krumbiegel nazna- nadškofiji za potrebe nadškofi-nja v imenu m i 1 w a uš k e g a ie- Ob tej priložnosti je župnik Zdravstvenega urada, da bo|^are SV- Janeza poslal pismo fa-možno dobiti ustno zdravilo jranom, kier Pravi; Vedno je čas proti polio in ošpicam na treh iza dobra dela. Posebno pa še v
krajih v nedeljo, 20. marca, od 10. dopoldne do 5. popoldne, in sicer na sledečih naslovih: Johnson Municipal Hospital, 2160 South 13th St.; Milwaukee Municipal Building, 841 North Broadway; in Keenan Health Center, 3200 North 36th St. Teh ustnih zdravil se lahko posluži-jo vsi prebivalci mesta Milwaukee. Otroci od devetih mesecev do devetega leta, ki še nikoli niso imeli ošpic, se bi morali po-služiti te zaščite takoj. Enkratna doza zdravila stane dva dolarja.
Otroci šestih tednov do sedemnajstega leta starosti imajo pravico do ustnega zdravila pro-
Make every dinner a winner. Buy an electric range from your dealer or
Wisconsin ebčtiic power company
'-"»kvie so Vale oži!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL C0.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. 11th Street Milwaukee 4, Wig.
i¥gry sill !• Unite’s ini
And any day is a good day to brighten her day with a Long Distance call. Just to keep in touch, to keep her posted on family news, to enjoy a heart-to-heart chat. Call her tonight. Long Distance is the next best thing to being there.
Every Day is Bargain Day for Long Distance!
After 8:00 p.m. every day and all day Sunday you can call anywhere within Wisconsin for.... HrB* V
After 8 :00 p.m. every day and all day Sunday you can call anywhere within the continental
After 8:00 p.m. every day find all day Sunday °' eM enjoy a "Family Visit" station call to anywhere m -vfr*'
Wisconsin and talk 10 minutes for............. /5JV
(and each added 2 minutes for the price of 1).
*3 minu.e station call, plus tax.
plus tax
ZEX
. (S'
Wisconsin Telephone Company
Part of the Nationwide Bell System
postu. Naš nadškof William E.
Cousins nas prosi v imenu božjem, da damo v pravem krščanskem duhu in iz ljubezni do Boga v sledeče namene: 1. oskrbo otrdk, 2. dobrodelne organizacije, 3. bolnišnice in domove onemoglih, 4. veliko in malo semenišče, 5. v sklad za razvoj, in 6. za ostale katoliške ustanove.
Kdo naj da? 1. Vsak član družine ki dela; 2. tisti, ki ne delajo, pa lahko dajo; 3. tisti, ki ne morejo, niso obvezani.
Koliko naj damo? Prevzviše-ni nas prosi, da damo
1. zaslužek enega dne vsi tisti, ki delamo;
2. 20 dolarjev ali pa tudi več tisti, ki ne delajo, pa lahko dajo;
3. po svojih močeh, kolikor pač morejo, vsi tisti, ki niso odvisni od delavskih pogojev.
Vsi darovi bodo pripisani k vašemu letnemu prispevku.
Katko naj damo:
1.	Vse takoj. Čas za to je določen od 20. marca do 3. aprila.
Drugače pa lahko damo vsak čas. Obveznost ostane, dokler ni izpolnjena.
2.	Z obljubo, da bomo dali.
Damo lahko v toliko obrokih, v kolikor pač hočemo.
3.	Vrnite karto s svojim darom ali obljubo bodisi z nedeljsko zbirko v nabiralno košarico, ali p9 stopite v zakristijo in tam 1 veze, ki je služila lepo dobo let
oddajte karto s svojim darom enemu izmed cerkvenih rediteljev ali pa oboje pošljite po pošti v župnišče.
4. Vrnite večjo (levo) polovico svoje karte.
Cilj, ki naj ga naša fara doseže, je $4,900 dolarjev. Dar v ta dober namen je zadeva vsakega posameznika. Če bo vsakdo dal po svoji vesti, potem ta cilj ne bo težko doseči. Vaša da-režljivost in zavest dolžnosti nam bo pomagala doseči naš cilj.
Bog vas blagoslovi za vašo požrtvovalnost.
Prisrčen pozdrav vam in vsem vašim.
Tako župnik pri Sv. Janezu. Lepo razloži potrebo. Vse drugo zavisi od dobrih src ljudi. Le z njihovo pomočjo bo dosegel cilj, ki mu ga predpisuje škofija.
•
Letošnja cvetlična razstava je' zelo dobro uspela. Vršila se je v dneh od 5.-13. marca. Obiskalo je razstavo 81,922 ljudi, čez 3,000 več kakor lani. Pri razstavi je sodelovalo čez 50 raznih cvetličarn. Obiskovalci so prihajali na razstavo s posebnimi avtobusi iz skoraj vseh večjih krajev v Wis-consinu. Mesto Milwaukee je gradilo posebne vrste cvetličarn več let. Vzdigujejo se visoko pod nebo s kupolam podobnimi zgradbami. Znane so daleč naokrog.
*
Nekaj iz zgodovine fare sv. Janeza. Priobčujem zapisek, ki ga je napravil Fr. Anton Schiffrer, takratni župnik fare sv. Janeza. Dne 14. decembra 1936 je zapisal v kroniko: Cerkev je o-čiščena prvikrat, odkar je prišla v reke katoličanom. Davidovo zvezdo, znak sinagoge, nad glavnim vhodom, je prisilil veter, da se je morala umakniti. Stopil je križ na njeno mesto. Skrinja za-
člani Holy Name. V istem času so še očistili tla v cerkvi. Kor je popravil George Kotze za malo ceno. Prav tako se je preslikala cerkev in ves prezbiterij zelo poceni. Delo je napravil Hans Schmidel iz Milwaukee. Sv. Janez Evangelist in sv. Štefan, ki sta bila premešena iz cerkve na Peti cesti in Walnut, nista bila več za oltar. Sohi sta bili olupljeni in nesposobni za na oltar. Šla sta v penzijon in počivata na podstrešju. Razsvetljava v prezbiteriju se je spremenila v indirektno za bore male stroške. Vse tri oltarje sva očistila in preslikala sama s kaplanom. Soho Srca Jezusovega sva očistila in preslikala z Mr. Schmidelom; ravno tako obhajilno mizo. Kurjava je nagajala vsako zimo. S pomočjo novega stockerja se je uvedla enakomerna toplota. Vse se je napravilo mirnim potom, brez vsakih farnih sej in večinoma brez vednosti faranov. Igra “Kmet in vrag” je prinesla nad 300 dolarjev čistega dobička, nekaj se je napravilo s srečkanjem in vsi stroški poprave in olepševanja so bili pokriti. Ker se ni likogar nadlegovalo ne za pomoč ne za denar, nima nihče ne milož-nosti in tudi ne vzroka mitoževati se.” Zelo dobra ocena razmer in dela, ki je bilo druženo s cerkvijo pred 30 leti. Tmeli bomo priložnost še kaj več ■slišati o tedanjih razrherah in 'lelu za cerkev sv. Janeza.
akoravno ni trenutno vsaj številčno nikomur nevarna.
Volivni rezultati na Bavarskem so zanimivi tudi radi tega, ker so samo v tej deželi male stranke napredovale, dočim nazadujejo v vseh ostalih nemških deželah.
Ma Bavarskem začeli zepsi vstajali iiashii
MONAKOVO, Bav. — Bavarskim političnim krogom je zelo neljubo, da so pri zadnjih občinskih volitvah kandidati na-rodno-demokratske stranke tako dobro odrezali. Vsega skupaj so dobili komaj povrečno 10C glasov, toda veliko glasov nad pvprečjem so dosegali ravno v velikih mestih. Dobili so celo več glasov kot stranka svobodnih demokratov, ki je sedaj v vladni koaliciji v centralni (Er-hardovi) vladi.
Nad rezultati bavarskih voli-
Naser in Tito hotela organizirati konferenco vprid Nkrumuhu
KAIRO, Egipt. — Na seji OAE v Addis Abebi se niso mogli vneti za akcijo vprid strmoglavljenemu diktatorju Nkru-mahu. Naserja je to tako zabolelo, da je hotel skupaj s Titom sklicati v Kairu še ta mesec konferenco 20 držav, ki naj bi obsodile prevrat v Gani.
Načrt je spodletel, ker se je od 20 povabljenih držav samo 8 izreklo za konferenco, največje kot Indija, Pakistan, Abesini-ja itd., so bile sploh proti ideji.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske Iščemo ženske za lahko čisto delo v tovarni. Oglasite se na 10225 Meech Ave., od 9. do 12. opoldne.	(X)
IŠČEMO
kuhinjsko pomočnico za pripravljanje solat in drugega. Predstavite se osebno.
YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave.
(57)
Iščemo čistilko
Iščemo žensko, da bi čistila mali tovarniški urad. Delala bi 3 dni v tednu, kakšni 2 uri na a an, med 4. pop. do 8 zv. Lahko tudi v soboto. Kličite 361-6263.
(55)
Help Wanted — Female
..
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako. kot bi druga piva želela.
Help Wanted
Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320.	(x)
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Oskrbnik za delni čas, lepo 4-sobno stanovanje, vse udobnosti, plača. Page Ave. East Cleveland. Kličite Mr. Stepp 169-1155.	(54)
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 6 krasnih sob zgoraj : a 3 ali 4 odrasle, spodaj pa 3 lepe sobe za dve osebi. Oglasite % na 1256 E. 61 St, _____________________  —(55)
Naprodaj
zidana hiša z štirimi spalnicami, blizu E. 185 St. prizidana garaža v prvovrstnem stanju. Kličite 511-9649 od 4. do 6. ure zvečer ali 486-2537.	(55)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x>
Išče stanovanjc
Dekle išče 3 ali 4-sobno stanovanje v okolici fare sv. Kristine. Kličite 731-7375 po 5. uri.
(54)
V najem
Oddamo 6 sob in kopalnico spodaj, na 1423 E. 51 St., v slovaški okolici. Kličite EN 1-2078.
(58)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, furnez, torka voda, vse zasebno za starejšo dvojico. Oglasite se na 1187 E. 61 St.
6 & 6 D vod nižinska
Fara Marije Vnebovzete — Sv. Jerome, okolica Lakeshore E. 142 St. na Westropp Ave. prenovljeni kuhinji, kopalnici, notranjost, nova furneza, aluminijasta okna in vrata. Vse v odličnem stanju. Cena 21,500. Prodaja lastnik. Kličite 451-7117 ali 732-9297.	(60;

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
TITTTTTHITIITtiiiiTtYTTtlllllltinillllTITiltTTI]
Ponoči Dag dolgo ni mogel spati. Bogu se je sicer uklonil— toda med štirimi očmi; ampak kar njegov rod obstoja, se še ni bilo zgodilo, da bi se bil kdo uklonil pred ljudmi. Njegov ponos je trpel bolj, kot pa če bi ga kdo resnično ranil.
Naslednjega jutra je prvič, odkar se je bil poročil, pripel smučke in se odpeljal po na novo zapadlem snega; in kakor že tolikokrat, je tudi tokrat gozd blagodejno vplival nanj.
Ko se je zvečer vrnil domov, ga ni prav nič več težilo. Nasprotno — bil je tak kot v časih, ko je bil živel še njegov brat.
Poteze v njegovem obrazu so bile trde in odločne, le okoli ust in v očesnih kotičkih mu je trepetal smehljaj. Srečal je velikega hlapca in mu nekaj prišepnil. Hlapec se je potem naglo podal na delo, zapregel je in se odpeljal. Vozil se je od kmetije do kmetije prav do Hammarbo-ja, in povsod, kjer so imeli konje, je nekaj naročal. Ko se je vrnil, je vzel s seboj v drvarnico dva moža, in do poznega večera so sekali smolovino za bakle.
Dag je pri obedu v predsobi rekel Ani Hammarbojevi: “Odpeljali se bomo v cerkev k božični maši.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mm OPPORTUNITIES
ARE OPEN AT THE
SAN FRANCISCO BAY NAVAL SHIPYARD
IN
Nuclear Power, Electrical, Electronics, Marine, Mechanical, Siruciaral,
General, ftaval Architectural,
Chemical & industrial Engineering
Design and fabrication at this industrial complex, includes all surface antd underwater vessels both conventional and nuclear powered.
To be a part of tomorrow’s deep submergence programs -your resume today to:
EMPLOYMENT DIVISION (H 171)
San Francisco Ray Naval Shipyard
SAN FRANCISCO, CALIFORNIA — An Equal Opportunity Employer —
Send
(60)
SEMI-SKILLED
FACTORY ASSEMBLERS
Expanding investment casting plant have openings for full time, permanent employees, semi-skilled and skilled employees with background in:
— WAX ASSEMBLY — FINISHING — CUT-OFF
— PATCHING — CASTING
— CORE MAKERS
Progressive increases, major medical, accidental & sickness and life insurance
MARTIN METALS COMPANY
Division Martin Marietta Corporation
250 North 12th Street, Wheeling, 111.
An Equal Opportunity Employer
“To sem že zdavnaj slutila,” je odvrnila Ana suho. Kaj si je pri tem mislila, ni mogel nihče razbrati z njenega koščeno trdega obraza.
Prišel je božični večer — in vsa družina se je zbrala v stari izbi k božični večerji. Na sredi dolge mize je stala lučka svetih Treh kraljev. Na obeh straneh biblije, ki je ležala na daljši strani mize tam, kjer je običajno sedel Dag, sta goreli dve na novo vliti voščenki. Dag in Tereza sta sedela v naslanjaču, družina pa je stala okoli njiju, in Doroteji sc je zdelo slovesno, kot bi bila v cerkvi. Tereza je na kmetiji in pri Dagu opazila marsikaj, kar ni mogla spraviti v sklad. V največjem nasprotju pa so bili prastari običaji, ki so sc jih že od pamtiveka držali — in to, da niso hoteli iti v cerkev.
Po večerji je v predsobi igrala Doroteja na spinet božične pesmi tako izredno mehko, da si nihče ni upal vstopiti, dokler ni končala. Tu pa tam je vmes tudi zapela, in glasovi so se z neko čudno močjo širili po sobi. Nova doba, svetlo življenje je kot z zvezdami posuto nebo plavalo skozi gosto temo, ki je vladala v sobi.
Ker so že zarana nameravali oditi k maši, so se vsi kmalu podali k počitku.
Ko so vstali, je bila zunaj še gosta tema. V veži je okoli ka-
mina visela kožuhovina in ko-,medtem ko so glasovi ijragulje-žuni, da bi se ogrela. Ostro je'kov valovali in peli. dišalo po starih skrinjah in po
osmojenih dlakah — žareč košček premoga je bil padel iz kamina na kožuh in v njem ugas nil. Dag je nekaj godrnjal, češ, morali bi kuriti s smolovino in bukovimi drvmi, potem pa ne bi padali ogorki.
Na dvorišču so se zaslišali kraguljčki in šum konjev in sani. Oblekli so si kožuhe in odšli v zimsko noč. Terezo in Dorotejo so zavili v vreče za noge in v kožuhovino, za njima pa je vstopil Dag in prijel za vajeti. Prvi hlapci in prve dekle so sto-
Nenadoma pa je bil mir porušen. Dag je krepko zgrabil za vajeti, zaklical konju kratko, os-I tro besedo in spustil se je navzdol na planjavo, da so se utrinjale iskre in je sneg pršil na vse strani. Prišli so bili iz gozda in Dag je bil opazil z borgland-ske strani svit. Od tam so se svetile številne bakle in borgland-ske sani so že skoraj zavile v drevored. Dagu so se zabliskale cči kot v mladci letih. Že od pradavna je bil običaj, da v božični noči niso smele zavoziti na
vprega. Takrat so namreč še povsod visoko častili plemstvo in častnike kot nekak kraljev odsvit.
Od gozdnega pobočja pa do kraja, kjer se izteka drevored
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Prints Apprentices
Progressive folding carton mfgr. Interested in hiring men to train in printing dept. Prefer applicants with some printing experience. Good starting salary and working conditions. Interested persons apply at:
taStala? Bara Bo,
4533 W. Roscoe, Chicago
(54)
537-2180
(54)
MACHINE
OPERATORS
MILLS, DRILLS, LATHES All Shifts.
Apply Personnel Office
A. R. DICK CO.
5700 W. Touhy
....... v , pot v cerKev nobene sam, dok-
mli v sam za njimi; bilo je cet- ' . ...	.	...	.	, ,
_	.v leh uh m prevozila borglandska
vero vpreg. Pn kaminu so prižgali bakle; Tereza in Doroteja sta vsaka dobili po eno prasketajoče poleno. Ostale bakle so položili v sani, da bi jih lahko prižgali, ko bodo prve dogorele.
Sestri se še nista zavedli, ko so se že vozili, da se je kadil sneg.
Spodaj v naselbini so se bleščale bakle, pred poslopji so rahlo zvenele sani, in čim dlje so prišli, tem glasnejši so bili kragulj čki, tem več je bilo bakel.
Na Hammarboju je čakalo dvoje sani, ki sta se uvrstili' za prvimi. Tereza ni verjela last-rum očem, ko je videla, kako v prvih saneh iz kožuhovine kuka Anin ostro rezani obraz. Čudno, tudi Hammarbojci so- opustili staro navado, in z njimi se je vozila celo Ana. Tereza je opazila, da velja danes v srenji ena sama zapoved — volja gospoda z Bjorndala. Kdor je tam vladal, je vladal, pa najsi je bil star ali mlad. In Tereza je spoznala, da Ana ni bila govorila kar tja v en dan,— njene besede so se resnično izpolnile. Rekla je, da mora voditi četo oni, ki mu to pripada, in ko je Dag sporočil, da se hoče s spremstvom odpeljati v cerkev, tedaj so ubogali celo Hammarbojci. Mirno in varno so se vozili navzgor po Ham-marbojskem griču— v gozd. Nabralo se je bilo veliko sani in zvončkljanje je kot živ odmev letelo skozi zrak od prvega do naj zadnjega konja.
Doroteja se je stisnila k svoji začudeni sestri in pogledala v nebo, ki je neizpremenjeno potovalo po isti poti kot konji.
Spomnila se je svojih poti v cek-kev o božiču, Veliki noči in o drugih praznikih, toda takšne vožnje v mestu ni bila nikoli doživela. Naslonila je glavo na Terezimo ramo in z na pol pri-<5r’^ prtimi očmi sledila zvezdam,
na cesto, je bilo še precej daleč, in splačalo bi se doseči cesto, predno bi borglandski konji prevozili drevored; toda Dag se je naglo odločil in vranci sp se spustili v divji dir, ko so se z Borg-landa spustile bakle kakor slop in se zadrevile v drevored. Precej časa je minilo, prediio so se Eorglandci zavedli; kajti še nikoli se ni bilo zgodilo, da bi se s severa kdo pomešal med dolin-ce, ko so se ti vozili v cerkev.
Ljudje z okoliških kmetij so vožnjo napeto opazovali, in še pozni rodovi so si pripovedovali o njej. Vožnja je bila prava blaznost, kajti če bi vrsti sani trčili druga ob drugo, bi ne ljudem in ne živalim ne mogel pomagati sam gospod Bog.
Doroteja se je stisnila k svoji sestri in Tereza je na ves glas kriknila Dagu, naj vozi počasneje. Toda za njima je držai
železnim očeh se
jo, da je ni mogla preprečiti, da
Dag, ki je bolj stal ko sede - ^ obrazom vajeti, in mu je poblisk^, opasna veselost. Prihajali so vedno bliže nasproti in zdelo 5 sile na svetu, k' bi ne tr<^
ljudje in živali. Tedaj pa je ponovno kriknil, vranec se vzpel in se gibčno pognal n Prej.
(Dalje prihodnjič)
V kurjenih rastlinjakih
REJKJAVIK, Island. — pridelujejo sočivje in zelen^ toplih rastlinjakih, ki l1 s prirodnimi topi"1’ vrelci. Posrečilo se jim je x ° jiti celo banane.
vo v grejejo
Carst Memorial Kraška kamnoseška of
EDINA SLOVENSKA IZDELO^Lj NICA NAGROBNIH SPOMENIC 15425 Waterloo Ed.	lV 1-2 '

MEAT (UTTERS APPRENTICES
Learn A Good Trade
No experience necessary. Will train. Excellent three year training program. (This is a very definite training program where you advance to a higher classification and end as a Journeyman Meat Cutter with salary of $144.00 per week for a 40 hour week.) Starting salary $78 per week with automatic increases every six months.
Many company benefits which include free Blue Cross and Blue Shield, paid vacations and holidays, profit sharing and retirement plan. Steady year around trade and no seasonable layoffs. —
For Appointment And Additional Information Call Jack Craten at 674-7560
Dial"0"
for "Operator"
... če dosežete napačno številko, ko kličete v daljavo. Operatorica bo poskrbela, da vam klic ne bo zaračunan.
... v nujnih slučajih. Povejte operatorici bistvo potrebe, Vaše ime in naslov in ostanite pri telefonu, če le mogoče.
... vselej, kadar rabite pomoč. Ona je vedno tam, da Vam pomaga.
'T
jHH
.

JEWEL FOOD STORE
Ohio Bell
Part of the Nationwide Bell System
Tak spominski Churchillov kovanec dobite zastonj, če odprete nov hranilni račun ali če odprete nov redni ali izredni čekovni račun v znesku $50 ali več. Samo cn tak spominski kovanec na enega odjemalca. ArT Dokler traja zaloga. Zelo posebna ponud-
ba? Seveda, ker ste tudi Vi nekaj zelo ^NATIONALBANK posebnega pri	Member f.d.i.c.
V BLAG SPOMIJS
PREDRAGE SOPROGE, MAME IN STARE MAME
JERICE PENKO
ob njenem prvem imendanu, potem, ko se je poslovila od nas 12. decembra 1965
Zakaj, zakaj me zapustila si sedaj, ko srečna bila skupaj sva doslej.
Si bila moja sreča brez vseh mej!
Odšla si! Žal ne bo Te več nazaj.
Naj truplo Tvoje v zemlji mimo spi, ko duh odšel je k Stvarniku v nebo, ker božji zakon velel jc tako, le tam za večno združimo se vsi.
Žalujoči:
MATEVŽ, soprog, EMA NASH, hčerka RICHARD NASH, zet, BARBARA in SUZAN vnukinji. V Las Cruces, N.M. FRANCIS GASSER, zet in, trije vnuki.
LJUBLJENE HČERKE, SESTRE, SOPROGE IN DRAGE MAMICE
GASSER
EDE PENKO, p«r*M
ob šesti obletnici njene prerane smrti 19. marca 1960 v Las Cruces,
N.M., pokopane v Salt Lake City, Utah
Odšla si, ni Te več in vendar nam v mislih vedno stopaš pred oči.
In v sanjah včasih vidimo Te jasno, a vso spomin je le preteklih drl
Spiš mirno, draga hčerka, sestra, žena, mati, tam v daljni novi domovini, proč od nas, da mogli bi vsaj cvetja Ti na grob nastlati spomin Ti blag bi klicali na glas.
šušljaje v sanjah se pogovorimo, kar bilo je, kaj bo v prihodnje dni.
Ljubav si našo skupno posvetimo, ljubezen vsem med nami naj žari.
Žalujoči:
MATEVŽ, oče, EMA, sestra, FRANCIS, soprog, FRANCIS M., CHARLES in ANDREJ, OTROCI.
Euclid — Cleveland,
marca 1966.