CENA 400 din - Leto XLI - št. 36 Kranj, torek 10. maja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO lubljanska banka Temeljna banka Gorenjske stran 3 V TELEMATIKI ŠE NIČ NOVEGA Seja ni prinesla nič novega, kvečjemu občutek, da potrpljenje popušča in da nezaupanje razrašča. 13 SEJEM KOOPERACIJ INDUSTRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA KRANJ, 10—13.5.1088 • ODDAJA IN PONUDBA KOOPERACIJSKIH-PROGRAMOV • ISKANJE UVOZNIH NADOMESTKOV • INOZEMSKA PONUDBA REPROMATERIALA IN OPREME • INOVACIJE Ljubelj, 7. maja — V soboto zjutraj je bil ljubeljski predor poldrugo uro zaprt za promet, ker so se gasilci z avstrijske in z iu|e strani urili v gašenju požara v predoru. Vajo so organizirali avstrijski gasilci, njihov vodja Hans Koch pa je ocenil, da je dobro uspela in da je še prispevala k sodelovanju obmejnih gasilcev. — C. Z., foto: G. Šinik Ali mora kmet res le ubogati? Ko so kmetje iz škofjeloške občine pred osmimi leti nameravali ustanoviti kmečki sindikat, ki bi zastopal kmete in se zavzemal za izboljšanje razmer v kmetijstvu, so politične organizacije njihovo pobudo precej nasilno zatrle. Podobne ideje so letos oživele na "kmečkem parlamentu" v Žalcu, kjer so mladi (kmetje), očitno nezadovoljni s sedanjo kmetijsko politiko in z možnostmi kmečkega vpliva na odločitve, predlagali ustanovitev Slovenske kmečke zveze v okviru SZDL in Zveze slovenske kmečke mladine pod okriljem mladinske organizacije. Politične organizacije, ki so bile doslej navajane predvsem na pobude z vrha, so bile ob predlogu iz baze nekoliko zmedene in obotavljive, "carskega reza" pa ob splošni demokratizaciji družbe le niso upale narediti, pa čeprav pobudi pomenita tudi določeno nezaupanje sedanjim političnim (gospodarskim) oblikam kmečkega organiziranja — kmetijski zadrugi, ki se je (preveč) ubadala samo z gospodarskimi problemi, sekcijam in svetom za kmetijstvo v okviru socialistične zveze, ki so delovali forumsko in neučinkovito, sindikatu, ki je kljub statutarno opredeljenim možnostim uspel pridobiti v svojo organizacijo vsega osemsto kmetov v Sloveniji (na Gorenjskem menda nobenega), mladinski organizaciji, ki se je tudi v kmečkih okoljih precej vzvišeno obnašala do problemov v kmetijstvu... Da je za novo stanovsko - politično organiziranje kmetov precej zanimanja, je pokazal nedeljski sestanek v Škofji Loki (prvi tovrstni v Sloveniji), na katerem je petdeset od sedemdeset zbranih kmetov izrazilo željo, da bi sodelovalo v slovenski kmečki zvezi oz. v zvezi slovenske kmečke mladine. Kmetje imajo dovoj razlogov za to, da "prvič po vojni povzdignejo svoj glas" (kot je dejal kmet Martin Berce iz Gorenje vasi) in da se zavzamejo za to, da bi bil socializem tudi po meri kmečkega človeka. Zdi se, da je bil pri dokazovanju slabega gospodarskega položaja kmetij najprepričljivejši Franc Pintar iz Gorenje vasi, ki je izračunal, da ima kmetija, ki na leto odda 25 tisoč litrov mleka, 50 kubikov lesa in še nekaj pitancev manj kot poldrugi milijon dinarjev dohodka. Maks Rupnik iz Stare Oselice pa se je vprašal, koliko časa bodo kmetje še vstajali ob treh ali štirih zjutraj, postorili vse v hlevu in nato odšli na delo v tovarno samo zato, da bi obdržali in vzdrževali kmetije. Kmetje so lahko doslej le skromno vplivali na kmetijsko politiko, v njihovem imenu so razpravljali in odločali drugi, med njimi tudi takšni, ki se na kmetijstvo ne razumejo in menijo, da je kmet le zato, da posluša in dela. Toda — ali mora kmet res le ubogati? C. Zaplotnik 0 sobotnem petem srečanju mladih tehnikov Gorenjske Ko poklicne ustanove zataje Skofja Loka, 7. maja — Najboljših 157 mladih tehnikov iz 41 osnovnih šol domžalske, jeseniške, kamniške, kranjske, radovljiške, škofjeloške in tržišče občine P J« danes sešlo na petem srečanju mladih tehnikov Gorenjske v Škofji Loki. Po-Pilili so se v 22 tekmovalnih panogah s področja tehnike in najboljši med njimi 5* sPet stopili na stopničko više, ki jih vodi na republiško srečanje 21. maja v "omžale. . O strokovni plati zapišimo le splo-grobo oceno: na Gorenjskem so ["'adi tehniki v šolskih krožkih in dru-tVlh kar dobro zastopani, seveda pa je J*2nolikost dejavnosti kot tudi vrhun-Kl dosežki, s katerimi se ponekod po-sajo bolj kot drugje, največ odvisni Predvsem od dobrih, zagnanih mentor- Brez zagnancev, zlasti iz društva ehnike f srečanja ne bi bilo. z.a spre- T. ° ^JUdske tehnike Škofja Loka, tudi da "ašnjega srečanja ne bi bilo. Za spre ***ernbo tokrat skušajmo nekoliko ^svetliti ozadje te prireditve in številih drugih podobnih, ki jih prirejajo ~°disi društva, še večkrat pa šole, na Pr»mer, tekmovanje v fiziki, matemati .l> Prometni vzgoji, poznavanju mate-inščine in tako dalje, ki se vrste prek e'ega šolskega leta, najbolj zgoščeno Proti koncu leta. Šole in društva se amreč vse bolj otepajo prevzemati or-jpnizacijo, saj zanjo ne dobe niti ene-sa dinarja, za katerega jim ne bi bilo treba prosjačiti. Stalnega vira denarja namreč za tovrstne prireditve ni. Poklicne ustanove, v tem primeru občinska izobraževalna skupnost in raziskovalna skupnost, so zatajile tudi danes v Škofji Loki. Člani društva Ljudske tehnike, kot je povedal predsednik Lojze Bogataj, še ne vedo, ali bodo iz teh dveh vreč dobili kakšno paro aH ne. Tako je uspeh ali neuspeh prireditve odvisen od peščice entuziastov, ljudi dobre volje v društvu, na drugi strani pa v gospodarstvu, kjer imajo posluh za "svobodno menjavo" in primaknejo k stroškom organizacije kakšen star milijonček ali katerega svojih izdelkov za nagrado najboljšim. Škofjeloško društvo Ljudske tehnike bo za vso svojo dejavnost letos dobilo 500 tisočakov dotacije. Današnje srečanje mladih tehnikov Gorenjske bo stalo okvirno, brez volunterskega dela, 5.5 milijona dinarjev. Na srečo so v Škofji Loki še podjetja, ki imajo moš-njiček tudi za take stvari in so šla prirediteljem na roko bodisi z denarno pomočjo bodisi s pogostitvijo udeležencev srečanja, kar je prazaprav največji strošek. Precej podjetij, tudi večjih, pa še ostaja za zaprtimi vrati. Ob tem se človek nehote vpraša, na koga mislijo, če ne na cvet bodočih tehničnih strokovnjakov (kar mladi tehniki gotovo so), ki ga bodo čez leta hoteli ubrati. H. Jelovčan 13. sejem drobnega gospodarstva v Kranju Sejem danes odpira vrata Kranj, 9. maja — Dopoldne ob 10. uri so na kranjskem sejmišču odprli 13. sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki bo odprt štiri dni. Otvoritev sejma, ki je izrazito poslovno naravnan, in s tem prisotnost številnih gospodarstvenikov, bodo izkoristili tudi za prvi posvet, sestali se bodo predstavniki vseh slovenskih pokrajinskih gospodarskih zbornic in pregledali, kaj so postorili za pospeševanje drobnega gospodarstva, predvsem kooperacij z industrijo in trgovino. Že ob 9. uri pa se je začelo prvo posvetovanje, ki ga je pripravila nova svetovalna organizacija Grad iz Lju- Pričetek praznovanj Žiri — V mesecu mladosti se bodo na Gorenjskem tudi letos zvrstile različne prireditve. Med prvimi bodo na vrsti mladi iz osnovne organizacije Selo-Žiri, kjer konec tedna pod predsednikovanjem Vitola Oblaka pripravljajo dve glasbeni prireditvi. V petek, 13. maja, bo v domu Partizana Žiri večer stare glasbe, ki so ga naslovili »Obujamo spomine na šestdeseta leta,« kjer bodo obiskovalcem ob minimalni vstopnini ponudili glasbo Doorsov, Pink Flovdov, Dvlana..., dan kasneje, pa bo 20. uri pa najavljajo koncert skupine Šank ročk v istem prostoru. O vseh najpomembnejših majskih prireditvah mladih, ki se bodo odvijale v naši regiji,bomo tekoče poročali. V. Bešter bljane, ki bo dala konkretne nasvete, kako je moč ustanoviti enoto drobnega gospodarstva, podali bodo tudi povsem praktične (lastne) izkušnje. V sredo o\ 14. uri pa bo pripravila še seminar o in formatiki v drobnem gospodarstvu. \ sredo dopoldne se bo sestal odbor z sejme pri Zvezi obrtnih združenj, sre da pa bo v znamenju poslovnega dne Krušika iz Valjeva. V četrtek se bodo srečali poslovr partnerji z območja skupnosti Alpe-Jadran, Zadružna zveza Slovenije pi bo pripravila posvet o možnostih uva janja dopolnilnih dejavnosti na kmeti jah. Petek pa bo v znamenju poslovne ga dne kranjskega Merkurja. Na sejmu, ki ne presega obsega lanskega, so postavili tudi dve razstavi, Ljubljanska banka je v Kranj prenesla republiško razstavo Boris Kidrič — Inovacije za stabilizacijo, Gorenjske turistična zveza pa je pripravila razsta vo turističnih spominkov Gorenjske ir izdelkov domače obrti. Pričakujejo tudi nekaj pomembni obiskov, posebej velja omeniti deleg; cijo avstrijske gospodarske zbornice ki se bo sestala s predstavniki naše gt spodarske zbornice. M. V. Slovenska skupščina je bila enotna Zvezni vladi nezadostna ocena V novi jeklarni precej zastojev in okvar Ljubljana, 6. maja — Na petkovem zasedanju republiške -kupščine so Janeza Stanovnika razglasili za predsednika Predsedstva Slovenije, dr. Janka Pleterskega pa za člana. Slo- £sne izjave so podali na novo izvoljeni predsednik in podpredsednika slovenske skupščine: Miran Potrč, Jože Knez in •eksander Ravnikar. Dosedanjemu predsedniku predsed-I a Francetu Popitu so se posebej zahvalili za dosedanje de- . Naša skupščina je delegaci 10 v zboru republik zadolžila, da na naslednjem zasedanju ^vezne skupščine zastavi vpra- anJe zaupnice zveznemu iz-V^šnemu svetu, če le - tega ne °° storila že vlada sama. Tak-*y> skupščinski sklep je krona ^zadovoljstva z dveletnim de- lom zvezne vlade, za marsikoga tudi presenetljiv, ker tudi v Sloveniji le ni bilo malo takih, ki so menili, da bi se lahko postavljanje vprašanja nezaupnice Sloveniji maščevalo. Skupščina je za taksen sklep naštela naslednje razlo- ge; vlada ni uresničila zagotovil, danih ob izvolitvi, v poročilu o dveletnem delu pa ni jasnih vzrokov za neuresničeva-nje obljub; v delu vlade ni prevladoval kult dela, ampak kult prelisičenja, predvsem na račun množice ukrepov, zakonov, ki so omejevali svobodno i ti trx.no vedenje gospodarskih subjektov; vlade nimamo namena linčati, ampak ocenjevati njeno delo v okviru splošnih jugoslovanskih razmer; sedanja vlada je bila vse prej kot vlada, saj je bila premalo odgovorna zvezni skupščini, prema- lo je bila samostojna v svojih odločitvah; zahteva po odstopu predstavlja le polovico poti k izboljšanju, saj bi bila morebitna druga polovica še zahtevnejša, ko bo treba izbirati člane vlade na osnovi znanja in sposobnosti; sposobna vlada, ki bo zrela prenesti tudi kritike, ni samo interes Slovenije, ampuk vse Jugoslavije, ki želi čim prej iz krize. Predvsem pa je povse*i na trhlih nogah izgovor, da vlada ni mogla bolje delati zaradi ovir v republikah, pokrajinah in občinah. J. Košnjek Jesenice, 9. maja — V prvih treh mesecih letošnjega leta so v novi jeklarni jeseniške Železarne presegli družbeni program proizvodnje surovega jekla, ki znaša 46.300 ton, vendar pa so vlili manj šarž, kot so načrtovali. V času testne proizvodnje v novi jeklarni je še vedno zelo veliko okvar in zastojev zaradi prodorov in elektromehanskih okvar. Na posameznih delih peči so se pojavljali tehnološki in tehnični zastoji, ki so povzročili veliko izgubo in vplivali na doseženo proizvodnjo. Zato bodo morali veliko več pozornosti nameniti povečanju proizvodnje in zmanjšanju porabe energije in elektrod. Razveseljivo je le, da se je kvaliteta proizvodnje v letošnjem letu bistveno izboljšala, prav tako tudi kvaliteta izplenov in bodo tako na tržišču dosegli višjo ceno. V novi jeklarni dela 230 delavcev, ki se dodatno izobražujejo in usposabljajo, tako da novih ne bodo zaposlovali. D. S VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK tel: 2j-347 @mmwm^sGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Torek, 10. maja 1988, Novi optimizem Ko je pred letom in pol Milan Kučan prvi med našfmi politiki lansiral stališče, da je prišel čas za oblikovanje partije za 21. stoletje je to povzročilo začudenje. Vsaj na verbalnem področju pa se stvari hitro spreminjajo. V zadnjih mesecih je jugoslovansko politično prizorišče obsedel zapeljiv inovacijski entuziazem in vizio-narstvo. Težko je najti kakega politika ali znanstvenika, ki mu je kdaj do intelektualnega dostojanstva, da se ne bi javno zavzemal za »novo«, »moderno«, »sodobno« — na pragu 21. stoletja, pišeta Borba in Vjesnik. Tako se je partijska konferenca slovenskih komunistov začela in končala z odločnim zavzemanjem za sodobni »socializem po meri ljudi.« V poročilu o konferenci ZK Slovenije mariborski Večer piše, da so bila na konferenci prisotna ugibanja o tem, zakaj se predstavniki CK ZK Srbije, Črne gore in Makedonije niso odzvali vabilu slovenskega centralnega komiteja, naj se udeležijo konference. Res je, da udeležba nikjer za nikogar ni obvezna, vendar pa je prav iz teh treh republik na konferenco prišlo veliko novinarjev. Kot kaže, zaključuje list, je bila slovenska konferenca za široko javnost bolj zanimiva kot pa za njihove partijske funkcionarje. Ob pisanju Primorskega dnevnika, da so italijanski cariniki v petek na mejnem prehodu Vrtojba zaplenili tovornjak španske registracije, natovorjen s 350 bojnimi glavami za topovske granate, baje namenjen jugoslovanskemu zveznemu sekretariatu za SLO, Večernje novosti pišejo: Kampanja proti JIA. in s tem tudi napad na enotnost in temelje samoupravne in federativne ureditve Jugoslavije so dobili novo spodbudo, tokrat iz tujine. List zapaža, da je informacija tržaškega dnevnika preveč prozorna, da bi lahko bila resnična, insinuacije, naj bodo še tako nesmiselne, pa so toliko bolj tendenciozne. Poudarja, da bi lahko imela afera širše mednarodne posledice, ker je hkrati tudi direkten napad na ugled in politiko Jugoslavije v svetu in zaključuje: Prav zato je molk jugoslovanskih organov in institucij nerazumljiv. Od petka do danes se nista niti z besedo, če že ne z demantijem, oglasila niti zvezni sekretariat za SLO niti zvezni sekretariat za zunanje zadeve. Molk le spodbuja nadaljne govorice in predpostavke in jih spreminja v zaupne vesti »preverjenega vira« kot je ta, da te vesti ni lansirala Mladina. Seje vseh treh zborov Tržič, 9. maja — Ta teden bodo zasedali vsi trije zbori tržiške občine. Govorili bodo o poteku razprav o osnutku amandmajev k ustavi v tržiški občini, o gospodarskih gibanjih v občini v minulem letu, o gospodarjenju v krajevnih skupnostih in investicijskih programih, o predlogu odloka za razglasitev Dolžanove soteske za naravni spomenik, o volitvah in odgovarjali na delegatska vprašanja. Seja družbenopolitičnega zbora bo v sredo, ob 18. uri, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa v četrtek, ob 18. uri. V. S. Omejitev vpisa v računalništvu? Kranj, 8. maja - V kranjski srednji šoli za pedagoško, računalniško in naravoslovno - matematično usmeritev imajo za novo šolsko leto zapolnjene vse prve razrede. Medtem ko se v pedagoški usmeritvi število prijav gorenjskih osmošolcev za vpis ujema s tremi razpisanimi oddelki, je v računalništvu in naravoslovju prijav preveč. V naravoslovno —matematični usmeritvi "gimnazija" spričo velikega navala učencev in perspektivnosti tega programa pričakuje, da bo republiška izobraževalna skupnost odobrila dodatni, peti oddelek. Torej ji ne bo potrebno omejiti vpisa in izvesti sprejemnih izpitov. Prav to pa se obeta prijavljenim za dva oddelka računalništva. Prijav je preveč, med njimi so tudi osmošolci s slabšim učnim uspehom, ki bodo zahtevnemu izobraževanju težko kos oziroma mu ne bodo, pričakujejo pa tudi nekaj ponavljalcev iz sedanjega prvega letnika. Vseh skupaj bo za dva razreda preveč. Vpisna komisija skuša slabše učence preusmeriti drugam. Nekateri so se že "prestrašili" in umaknili prijave, druge, če bodo le vztrajali, pa po vsej verjetnosti čakajo sprejemni izpiti. H. Jelovčan 'oMEHGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik Časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go.. renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultni a), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Školja I,oka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dorn in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir ( socialna politika), Dušan H u mer (šport). Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)._ Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 — 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Na kaj opozarjajo konference Skrivanje nikomur ne konsti Kranj, maja — Na medobčinskem svetu Zveze komunistov za Gorenjsko so pripravili skupno oceno programsko volilnih sej osnovnih organizacij Zveze komunistov, od katerih jih je bila večina konec lanskega leta, nekaj pa jih je bilo še letos januarja in februarja. Ocena prinaša zanimive ugotovitve, od katerih bi kazalo pozitivne presaditi v prakso, negativnih pa se odvaditi. Posebej bi kazalo biti pozoren ob ugotovitvi, da so programsko volilne seje ostale dejanje znotraj Zveze komunistov, brez posebnega odmeva v okoljih, kjer partijske organizacije delujejo. To ponovno opozarja na veliko hibo političnega in z njim partijskega delovanja; pozabljanje na javno delovanje, na opredeljevanje ne le do svojega dela, ampak do dela in problemov okolice. Takšne sorte skrivanje nikomur na koristi, še najmanj pa Zvezi komunistov. Tudi ugotovitev, da je siceršnja povezava organizacij Zveze komunistov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi boljša kot v preteklosti, te slabosti ne more odtehtati. Prav tako tudi ne ugotovitev, da sprejemajo osnovne organizacije boljše delovne programe, vendar ostajajo ti programi naj- večkrat neuresničeni prav v treh izjemno pomembnih smereh: pri kadrovski obnovi, idejnopo-litičnem usposabljanju komunistov in pri uveljavljanju Zveze komunistov v delegatskem sistemu. Prav slednje je spet povezano z javnim političnim delovanjem. Še vedno se še naprej vleče velika hiba političnega delovanja: zanemarjanje problematike okolja, kjer komunisti delajo, kritiziranje vsega izven svojega okolja. Prav nikamor nas tudi ne bo pripeljal način, ki ga uporabljajo v nekaterih osnovnih organizacijah, da izstopajo in vsepovprek kritizirajo, ne naredijo pa odločilnega koraka: odločilna, delovna podpora stališčem slovenskega centralnega komiteja Zveze komunistov, konferenci. Prava pot prenove se še ni začela, prav tako tudi ne resna diferenciacija med člani. V takšnih razmerah, ko vse skupaj bijeta gospodarska in politična kriza, je vedno težje biti komunist v pravem pomenu besede, ko se razkrivajo številne naše slabosti, pri katerih morajo biti člani partije, posebej na najodgovornejših dolžnostih, tudi samokritični, prav nobeden pa brezbrižen do prihodnosti. J. Košnjek Tudi stanovanjski krediti iz vzajemnosti bodo sledili inflaciji Nič več »zastonj«posojil Škofja Loka, 4. maja — Potem ko je zaradi troštevilčne inflacije banka že lani uvedla poleg rednih obresti za posojila za gradnjo ali nakup stanovanj še tako imenovano revalorizacijsko stopnjo, je zdaj podobno pot ubrala tudi škofjeloška stanovanjska skupnost, ki do sredine maja sprejema vloge za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti. Razlog je preprost; »kapital«, namenjen graditeljem oziroma kupcem stanovanj, se je zaradi visoke inflacije na eni strani in samo petodstotnih obresti vračanja na drugi strani zadnja leta vse hitreje topil. Tako bo škofjeloška stanovanjska skupnost za letos dodeljena posojila zahtevala fiksno 30-odstotno obresto mero, za naslednja leta pa bodo obresti znašale eno tretjino revalorizacijske (inflacijske) stopnje. Letos imajo Škofjeločani iz sredstev vzajemnosti na voljo 980 milijonov dinarjev za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj. Prednost imajo posojila za blokovno gradnjo, ki je odprta v treh krajih: v Žireh, Železnikih in v Škofji Loki v Frankovem naselju. H. Jelovčan Javna kmečka tribuna Ljubljana, 9. maja — Iniciativni odbor za Slovensko kmečko zvezo in ustanovni odbor za Zvezo slovenske kmečke mladine organizirata v četrtek ob desetih dopoldne v Unionski dvorani na Nazorjevi 3 v Ljubljani javno kmečko tribuno z naslovom »Ali mora kmet res le ubogati?«. Na tribuni bodo utemeljili stanovsko — politično organiziranje kmetov in spregovorili o nekaterih temeljnih vprašanjih sedanjosti, preteklosti in prihodnosti slovenskega kmeta in podeželja. K pogovoru so vabljeni kmetje in vsi, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s slovenskim kmetijstvom. C. Z. Radovljiška občina je po stopnji brezposelnosti prva na Gorenjskem Povečuje se delež mladih Radovljica, 4. maja - V radovljiški občini je bilo ob koncu minulega leta prija-vljenih na skupnosti za zaposlovanje 286 brezposelnih oziroma 70 več kot leto prej, sicer pa je lani iskalo zaposli' tev povprečno 239 ljudi. Ra' dovljica je po stopnji brezposelnosti (razmerje med zaposlenimi in brezposelnimi) na prvem mestu med vsemi gorenjskimi občinami: lani je bila ta stopnja 2,1, na Jeseni; cah, ki so druge, 1,4, v Škofji Loki celo manj kot 0,5. Za radovljiško občino je značilno, da je med brezposelnimi precej (55)delaveev, za katere je težko najti zaposlitev. Še bolj kot to pa zaskrbljuje, da se je lani v primerjavi z letom poprej nekolik0 povečal delež mladih, starih do 26 let. Med 286 brezposelnimi jih skoraj polovica (g°' renjsko povprečje je 29 odstotkov) čaka na zaposlitev že več kot eno leto. Med iskalci zaposlitve je največ gimnazijskih maturantov, tem pa sledijo kuharji, natakarji, administrativni tehniki, administrativni manipulanti... Velik delež maturantov ne preseneča, saj so med njimi predvsem študentski "pavzerji", ki se na skupnost za zaposlovanje prijavijo zaradi možnosti občasnega zaslužka z zaposlitvami za določen čas. C. Z. Zakonitost pomembnejša od sposobnosti Radovljiška »vlada« nezakonita? Radovljica, 6. maja — Je radovljiški izvršni svet zakonita občinska "vlada" ali ni? Če smo strogi formalisti in gledamo le na zakone in predpise, potem lahko ugotovimo, da ni. Dva njena člana sta namreč na vodstvenih položajih, kar po za: konu o temeljih sistema državne uprave in po statutu rado- Trinajst evidentiranih za župana Radovljica, 9. maja — Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta sta na včerajšnji skupni seji obravnavali evidentirane možne kandidate za predsednika občinske skupščine. Evidentiranih je bilo trinajst kandidatov: Jože Ahačič, Marko Bezjak, Jože Kapus, Alojz Pintar, Rezka Zorko, Pavel Žerovnik (vsi iz Radovljice), Anton Ažman, Darko Kovač, Vladimir Silič (vsi z Bleda), Zlatko Kavčič, Marija Ko-man (oba iz I,esc), Ciril Ažman iz Ljubnega in Janez Zupan iz Brezij. Žerovnik, Pintar in Bezjak so bili evidentirani že za prejšnje (neuspele) volitve, vsa ostala imena pa so nova. Pet evidentiranih (Kavčič, Romanova, Zorkova, Zupan in Žerovnik) nima delegatske baze, Pin-tarju pa je kot članu izvršnega sveta prenehal mandat v delegaciji krajevne skupnosti Radovljica. Na včerajšnji seji so se odločili o tem, ali lahko kandidirajo le delegati ali tudi ostali, ki nimajo baze. Na osnovi tega so tudi oblikovali predlog možnih kandidatov. (O tem bomo poročali v petkovi številki.) C. Z. vljiške občine ni združljivo s funkcijo v izvršnem svetu. Prvi je direktor HTP Bled - tozd Turizem in rekreacija, drugi je član kolegijskega poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Predsednik izvršnega sveta mag. Pavel Žerovnik bo zato moral na podlagi delegatskih pripomb, stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konfe- Škofjeloški borci: renče SZDL in sklepov zborov občinske skupščine do ene prihodnjih sej pripraviti predlog zamenjave "spornih članov" z novimi. In druga, neformalna plat problema: že ob zapletu pri volitvah predsednika občinske skupščine smo ugotavljali, da smo si v dobro zamišljene volilne postopke postavili precej plotov, čez katere potem ne vidimo ali nam postanejo resna ovira na poti (do cilja). Podobno je pri sestavi izvršnega sveta. Spet se sklicujemo na predpise (za katere hkrati zatrjujemo, da nam že prveč uokvirjajo naše delo in ži- vljenje), prisegamo na črko za. kona, ne vprašamo pa se, kater' člani izvršnega sveta so - pov^ dano naravnost - dobri in kate ri slabi. Človeško bi bilo, da & zamenjali tiste, ki malo prispe vajo k učinkovitosti, preudarno sti in odločnosti izvršnega sve/? (če taki člani sploh so), kot bi D^ lo človeško tudi to, da bi bih občinski "vladi" najsposobnej* — ne glede na predpise, zakon > položaj... Verjamem, da min* teh plotov za zdaj še ni mogoč iti, zato pa bi se bilo treba Pri2£ devati, da bi jih nekaj (za vse v čne čase) podrli. k C. Zaplotm* Ne novih spominskih znamenj Škofja Loka, aprila — Na svoji letni skupščini so škofjeloški borci spregovorili o vseh problemih, ki jih teže, o delu v preteklem letu in si zadali naloge za naprej. Vsekakor, so poudarili, pa hočejo biti še naprej aktivni člani naše družbe, sodelovati prav v vseh družbenopolitičnih skupnostih, povsod, kjer lahko pripomorejo k izboljšanju stanja v naši družbi. Nad razmerami, v kakršne smo zašli, res ne morejo biti navdušeni. Boli jih, da že toliko borcev živi na robu življenjskega minimuma, s stalnimi in občasnimi priznavalninami jim le skromno lahko pomagajo iz naj hujšega. Število upravičencev do priznavalnin se je v enem letu povečalo od 120 na 234. Ni denarja za zdraviliško zdravljenje, v Škofji IiOki še vedno ni urejen dispanzer za borce. Kritični so bili tudi do ponu vne možnosti priznavanja posebne delovne dobe. Nehajmo s tem, so poudarili, bolj potrebna bi bila revizija marsikatere že priznane posebne delovne dobe. Še vedno se odpirajo apetiti po postavljanju novih spominskih znamenj, vendar še za te, kar jih je, odgovorni ne znajo ikrbeti. V škofjeloški občini je danes 205 znamenj in od teh je kar 35 slabo oskrbovanih. Spregovorili so tudi o ustavnih spremembah. Sprva je bilo govora le o korekcijah, zdaj pa naj bi se kar v temeljih menjala. To bi bilo v nasprotju z vsem, so poudarili. v hudi krizi smo, so znova ugotavljali, vendar je v našem informiranju preveč le kritike, premalo pa je mobilizacijskega duha. Vzpostaviti je treba spet odnose večjega zaupanja in tu bi tisk in ostali mediji lahko veliko pripomogli Tudi o odnosih v JLA so spr^ govorili. To je naša armada, * smo jo mi ustvarili, so poudari. ■ ampak armada ne pomeni m>• če za njo ne stoje ljudje. JLA zahteva podružbljanje. ^a l zeli so se tudi, da bi fantje spf služili vojsko po končanem s* diju, bolj zreli so, lažje prena» jo zahteve in napore vojaške«* življenja. t Za predsednika Občinske* odbora zveze borcev Škofj^" *\e ka je bil ponovno izvoljen ^taj0 Pečar. Tudi v prihodnje b°°e aktivni povsod, posebno Pa -e bodo zavzemali za ohrani tradicij naše borbe, pisanje sr minov, vaških kronik, monog fij partizanskih enot, Poseue-skrb pa bodo namenili Pr0!!,e-mov zdravstvenega in soC'aj0v-ga varstva borcev in invaho Ponovno bodo poskušali l£tan0-viti dispanzer za borce. Se prej bodo poglabljali stike z .p ganizacijo ANPI iz Videmske Goriške pokrajine. ,pfic Kranjski izvršni svet se je sestal v Iskri Telematiki V Telematiki še nič novega »T **ran], 6. maja — Kakor so napovedali pred dobrim mesecem, se je kranjski izvršni svet se-**I v Iskri Telematiki in obravnaval uresničevanje njenega sanacijskega programa. Seja 1 Prešla nič novega, kvečjemu občutek, da potrpljenje popušča in da se nezaupanje ra-2rasča. Kot vse kaže, bo odločilnega pomena, kako bo republiški izvršni svet ocenil program teleinformatike, ki so ga pripravili v sozdu Iskra, Telematika pa ima v njem polovica delež. Se ta mesec pa nameravajo na delavskem svetu Telematike sprejeti sklep o Presežkih delavcev, kar bo praktično pomenilo, da delavca lahko prezaposle brez njegovega soglasja. Po nedavni sindikalni seji se je v Telematiki sestal še kranjski izvršni svet, kar so napovedali že pred dobrim mesecem, seje Pa so se udeležili tudi predstavniki skupšči-ne in družbenopolitičnih organizacij Kra-nJa, jeseniškega izvršnega sveta in skupno-Su za zaposlovanje. Seja je bila bolj ali manj formalnega značaja, saj so sprejeli Ugotovitve in sklepe delovne skupine kranjskega izvršnega sveta, ki spremlja uresničevanje sanacijskega programa Telemati- njihovo bistvo pa je, da so pomembne Odločitve odložili za nekaj tednov, vse naj bi £"0 jasno do 25. maja, ko se bo sestala i^njska občinska skupščina. "a potezi je republiški izvršni svet i, Drugačnih sklepov pravzaprav tudi ni bllo moč pričakovati, saj je zdaj na potezi "epubliški izvršni svet, ki naj bi v kratkem °bravnaval program teleinformatike, ki so 8a pripravili v sozdu Iskra, dorekli pa naj fje bi le razvojne usmeritve, temveč tudi nji-novo denarno podporo. Kakor je povedal 8'avni direktor Telematike Andrej Polenec pr°gram teleinformatike vsebuje celovito Ponudbo Iskre na tem področju, Telematika Pa ima glede na celotni prihodek in v njem Polovični delež, vključene so namreč tudi ^lektrozveze, Delta in druge Iskrine delovne organizacije, ki so udeležena na tem pobočju. de na sklep kranjskega izvršnega sveta predložiti do 20. maja. Poleg ocene, kdaj bo Telematika poslovala pozitivno, bo moral vsebovati tudi operativni načrt finančne konsolidacije, načrtovane učinke naložbe, oceno finančnega prispevka drugih proizvodnih programov in časovni načrt tehnološkega osvajanja drugih proizvodnih programov in iskanj novih. »V zapisnikih ponavljamo ugotovitve, sprejemamo informacije, delegati imajo že dovolj ponavljajočih se sklepov, skrajni čas je, da dorečemo, kako bo-|*»o Telematiko rešili, ne pokopali, saj je življenjskega pomena za Kranj in Slovenijo. Skrajni čas je, da dobimo odgovor, če je vodstvo Telematike pripravljeno in sposobno uresničiti sana-c,i«, seveda s pomočjo, skrajni čas za investicijsko odločitev, saj je od nje odvisna sestava delovne organizacije, predvsem pa, koliko ljudi bo še imelo delo,« je dejal predsednik kranjske skupščine Ivan Torkar in pri tem opo-XOr»l, kako pomembno je, da ima vodstvo pri ukrepanju podporo delovnega kolektiva, saj je vse bolj opazna razdvojenost kolektiva. ' Brez finančne injekcije v Telematiki ne Orejo, vse bolj pa postaja jasno, da si tudi i e uPajo prijaviti naložbe v Sistem 12, saj j or je dejal finančni direktor Telematike nez Triller, neresno bi bilo, če bi finančno Posobili en tozd in naložbo prijavili ter s sim odgovoril na vprašanje, če so na to mi-1 ** ko so ukinili tozde. Telematika je na- mreč na denarno tako šibkih nogah, da je zgolj naložba ne more rešiti, če se želi izkopati iz izgube, potrebuje zanjo denarno pomoč. 6,3 milijard dinarjev izgube v prvih treh mesecih Telematika, ki po besedah Janeza Tril-lerja plačuje svoje obveznosti, je imela v letošnjih prvih treh mesecih 6,3 milijard dinarjev izgube. Ker se stvari ne premaknejo, ker je bila lanska izguba pokrita pretežno z nekvalitetnimi sredstvi in Telematika posluje že z manj kot 10 odstotki lastnih sredstev, je seveda pričakovana. Dovolj zgovoren je podatek, da ima 110 milijard dinarjev posojil in da so morali za obresti in tečajne razlike v letošnjih prvih treh mesecih odriniti že polovico celotnega prihodka. Kakor je povedal Janez Triller, bi za finančno konsolidacijo potrebovali vsaj 30 milijard dinarjev nepovratnih sredstev ali dolgoročnih posojil z ugodno obrestno mero. Zgolj ta podatek seveda ne bo zadoščal za obravnavo v republiškem izvršnem svetu, v Telematiko bodo morali do 11. maja (tako se glasi eden od sklepov kranjskega izvršnega sveta) pripraviti oceno poslovanja v treh različicah. Prvo za primer, če naložba v Sistem 12 ne bo uresničena, drugo, če bo naložba uresničena brez zunanje denarne podpore in tretjo, če bo naložba uresničena s hkratno finančno konsolidacijo Telematike. Iz teh različic je torej moč razbrati, da v republiki želijo imeti kolikor toliko jasen odgovor o ekonomski upravičenosti naložbe. Brez izgube leta 1991 Kakor je bilo moč razbrati iz besed glavnega direktorja Andreja Polenca, so nekaj izračunov že napravili, jasno pa je tudi že, kako so poslovali v letošnjih prvih treh mesecih. Pri 180 milijardah celotnega prihodka so za obresti plačali 83 milijard dinarjev, lani v tem času 63 milijard dinarjev. Izguba znaša 6,3 milijarde dinarjev, polovica ni pokrite, lani v tem času pa je znašala 5,5 milijard dinarjev. Pri 73 odstotnem uresničevanju plana v letošnjih prvih treh mesecih je ob upoštevanju inflacije torej relativno manjša. Ocenjujejo pa, da bo konec leta znašala 35 milijard dinarjev, morda le 20 milijard dinarjev, če se bodo stvari premaknile. Z uresničitvijo naložbe naj bi prihodnja leta izguba padla pod 30 milijard dinarjev, leta 1990 na' 9 milijard dinarjev, leta 1991 pa naj bi poslovali že pozitivno. Podrobnejši odgovor naj bi dal sanacijski program, ki ga morajo v Telematiki gle- »Presežka delavcev se ne bo moč razrešiti naenkrat, temveč korak za korakom, če bomo vsak teden našli delo za enega, dva delavca, potem bo to že uspeh,« je dejal Franc Belčič s skupnosti za zaposlovanje. Opozoril pa je na problem, o katerem doslej niso govorili. »Enako težo imajo zaposlitvene možnosti mladih, ki so se zadnja leta usmerili v tehniške vede. Prepričevali smo jih, naj se odločajo zanje, zlasti za elektrotehniko in strojništvo, ne vem, kaj jim bomo odgovorili zdaj, če zanje ne bo'dela,« je dejal Franc Belčič. Telematika ima namreč veliko štipendistov, trenutno kar 684, kar je tretjina vseh štipendistov v sozdu Iskra. Za prihodnje leto pa je razpisala 356 štipendij, od tega 162 za visoke šole. Sprejeli naj bi tudi sklep o presežkih delavcev Nikakor se ni moč znebiti vtisa, da ima vodstvo Telematike pred očmi predvsem naložbo, manj zavzeto pa se loteva problematike presežkov delavcev. Resda so povezani tudi z naložbo, toda povsem jasno je, da je tudi v primeru uresničitve naložbe delavcev preveč. Počasno razreševanje tega problema poraja seveda napetosti in konflikte v delovnem kolektivu, v tovarni, kakršna je Telematika, pa je toliko bolj pomembno, da delovni kolektiv podpira ostre poteze vodstva, saj razdvojenost, ki je vse bolj opazna, predstavlja veliko ovir za izhod iz krize. Mineva leto dni, odkar so pri skupnosti za zaposlovanje začeli iskati možnosti prezaposlitev za delavce Telematike, žal se vse bolj ožijo, kar seveda toliko bolj govori v prid hitremu reševanju tega problema. V primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci so se letos zaposlitvene možnosti na Gorenjskem zmanjšale za 2,6 krat. Kakor so povedali predstavniki skupnosti za zaposlovanje, bodo pričeli zbirati tudi podatke o zaposlitvenih možnostih v sosednjih ljubljanskih občinah, kjer še načrtujejo porast zaposlenosti. Enkrat tedensko pa bo prišel v Telematiko njihov delavec, kar so se že dogovorili tudi z jeseniško Železarno, da bo reševanje teh problemov kar najbolj operativno. V Telematiko pa nameravajo še ta mesec na delavskem svetu sprejeti sklep o presežkih delavcev, kar bo pomenilo, da jih lahko prezaposle brez njihovega soglasja. M. Volčjak kakšnih cenah bomo letos počitnikovali Najcenejši počitniški paketi prodani Il^nj, Skofja loka, 6. maja — V dneh po prvomajskih praznikih ve-v .0,na že razmišljamo, kam bomo lahko šli letos na počitnice in se-Qa, koliko denarja bo zanje treba odšteti. Nekateri si bodo skušali j. ■ —denarja Do zanje j aRati s počitniškimi kapacitetami svojih delovnih organizacij, jo t*"' S kampiranjem in iskanjem zasebnih sob, veliko dela pa ima-e dni tudi turistične agencije. „ Medtem ko je večina delovnih /?anizacij in zasebnih turisti-jj?11? agencij že objavila cene, ki " bo treba odšteti za počitnice, 5? večje turistične agencije še ^o izdale svojih katalogov in lahi^°V ,ma3° okvirne cene, Hir u si Jih °8ledate v posloval-j. Can, ali pa j,n $e sploh ne vedo lebvdati- Tako je bil° moČ °enik biv Počitniških paketov doni1 le pri Kompasu, pa tudi v OtaftL n' VSeh Cen' Kot Je Povedal sl0 Dudič v Kompasovi po- kratalniti v ^kofji Ii0ki- zaen" (j * veljajo cene v ceniku, ven-Pa zagotovila, da bodo tak-e tudi ostale, ni moč dobiti, ra- zen za tiste, ki so počitnice vplačali do konca aprila. Pri Alpe-touru kataloga s cenikom letošnjih počitnic še nimajo, pričakujejo pa ga te dni. Če skozi Kompasov cenik pogledamo cene letošnjih počitnic v hotelih in zasebnih sobah in apartmajih, je moč hitro ugotoviti, da vsak teden počitnic, za katerega je treba odšteti manj kot dvesto tisočakov na osebo, pomeni, da so počitnice poceni. Takšnih cen pa je v glavni sezoni, juliju in avgustu, malo. Cene v Istri, ki je, kot ugotavljajo v agencijah, za Slovence najbolj zanimiva, so zelo različne. Za teden dni počitnic v hotelu B kategorije Emonia v Novigradu in Pinusu v Poreču bo treba odšteti okrog 200 tisočakov, v hotelu Si-par, prav tako B kategorije v Umagu ali v portoroških hotelih, pa 500 tisočakov na dan ne bo dovolj. Tudi najemi apartmajev bodo velik strošek, saj je apartma za 4 osebe kar okoli 700 tisočakov na teden. Tisti za več oseb pa tudi po več kot 1100 tisočakov. V večini hotelov imajo otroci popuste okrog 30 odstotkov, cenejši pa so tudi programi, ki jih pri Kompasu imenujejo »Kompasov klub« in stanejo med 175 in 260 tisočaki na teden. Prav večina cenejših programov v glavni sezoni pa je že razprodanih. Zaradi draginje je bilo letos veliko zanimanja tudi za počitniške prikolice delovnih organizacij, stanovanja in hišice. Vendar pa tudi takšne počitnice niso več poceni, saj je za najem prikolic v delovnih organizacijah večinoma treba odšteti med 10 in 15 tisočaki na dan, za najem stanovanj pa tudi precej več kot 20 tisočakov dnevno. Malo nižje cene so le v tistih delovnih organizacijah, ki bodo zmogle večjo pomoč svojim delavcem. V. Stanovnik Kmetijski nasveti B Vod' maitt ~" V Zireh so odprli prvo komisijsko trgovino, ki jo ČnT ^wJca Mrak. Tako lahko ljudje kupijo v prodajalni razli-e predmete, kar je v tem času zanimivo tako za kupce kot ^J)r0daiH,ce- Nejko Podobnik S pravočasno košnjo do kakovostne krme Na Gorenjskem je v strukturi kmetijskih zemljišč preko 70 odstotkov travnatega sveta. Seno in v zadnjem času še travna silaža sta na večini naših kmetij temeljne sestavine zimskega obroka za govedo. Raziskave pa so pokazale, da je v intenzivni govedoreji seno še vedno nepogrešljivo tudi v poletnem času kot dodatek k paši ali sveži krmi, ki jo pokladamo živini v hlevu. Glede na to je pridelovanje kakovostne travniške krme v naših razmerah temelj racionalne govedorejske proizvodnje. KskSVCSt pridelane fcrSlS je V vpliki meri odvisna od pravočasne košnje, zlasti prvega odkosa in od načina spraviia u»7Il? krme, saj z dozorevanjem trava izgublja svojo hranilno vrednost. Na naravnih travnikih, na katerih prevladujejo travo, moramo prvo košnjo opraviti, ko so prevladujoče trave v fazi latenja do začetka cvetenja. Travnike z večjim deležem metuljnic pa med brstenjem in začetkom cvetenja detelj. Zasejane trave in travno detelje mešanice pa moramo kositi prej kot naravne travnike, ker je njihova rast buj-nejša. V mnogih primerih je vzrok, za kasnejšo košnjo tudi pomanjkanje kapacitet dosuševalnih naprav na kmetiji, zato priporočamo prvi odkos v čim večji meri silirati, saj je znano, r!a vsebujejo trave spomladi največ lahko topnih sladkorjev, ki so potrebni za normalen potek siliranja. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske 15. maj Med praznik dela in dan mladosti se je letos vrinil še en pomemben majski datum: 15. maj. O njem te dni največ govorimo in se s strahom sprašujemo: se bo res vse podražilo, kako bomo živeli? S priokusom sarkazma lahko rečemo, da imajo te dni največ skrbi tisti, ki še imajo prihranke, zato drve po trgovinah, da bi podražitve prehiteli. Trgovci seveda ravnajo v skladu z nakupovalno mrzlico, zlasti pri tekstilu je opazno, da so privlekli na dan stare zaloge. Povedo pa, da gre odlično v promet tudi bela tehnika in podobni izdelki, tudi živila, ki jih je moč kupovati na zalogo. Manj skrbi imajo seveda tisti, ki komajda še staknejo mesec z mesecem in žive iz rok v usta, kakršnih pa je pri nas vse več. Kriza ima pač ostre zobe, povečuje krog revščine, revne pa napravi še bolj revne. Podražitve bodo najbolj udarile, njihove skrbi pa bodo udarile na plan šele po 15. maju. Socialni nemiri kot zlovešči zmaj prhutajo nad svežnjem ukrepov gospodarske politike, ki jo bo zvezna vlada sprejela te dni, z njimi pa uresničuje dogovore z mednarodnim denarnim skladom v okviru stand by aranžmaja za reprogramiranje dolgov. Tudi v slovenski skupščini smo ob obravnavi novega svežnja ukrepov-slišali vprašanja, kakšen socialni program ima pripravljen zvezna vlada. Vprašanje je vsekakor bistvenega pomena, še bolj odločno bi ga morali zastaviti v drugih predelih države, ki jih bolj kot nas pesti revščina, saj se je doslej prav zaradi strahu pred socialnimi nemiri v preteklih letih ustavilo uresničevanje različnih protiinflacijskih programov. Na kako majavih nogah je lahko gospodarska reforma, če ljudje v njej ne vidijo boljših časov, nam po aktualni zgled ni treba daleč, dan za dnem lahko poslušamo poročila, kako socialni nemiri, ki vse bolj dobivajo prizvok političnih, pretresajo Poljsko. Pa ne, da bi se primerjali z njo, boste rekli, tako slabo nam vendar še ne gre. »Za uspeh »nove« gospodarske politike je seveda bolj kot pozivanje, da jo moramo uresničiti, da drugega izhoda ni, pomembno, če bo cenovni udarec čez nekaj časa splahnel, na kar očitno računa zvezna vlada, prehod v svobodnejšo ekonomijo pa naj bi skrčili s pomočjo odložitve odplačevanja dolgov in svežim dotokom denarja iz tujine. Če se tako zakoličena računica ne bo izšla, če ne bo spodbudila večje proizvodnje in s tem ne bo računala le na okleščeno povpraševanje, potem se bomo še naprej vrteli v inflacijskem vrtincu cen, potem čez nekaj časa cenovni udar ne bo splahnel, potem ljudje tudi tem ukrepom ne bodo verjeli. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Proizvodnja še naprej upada Kranj, maja — Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih prvih treh mesecih za 10,6 odstotkov manjša kot v enakem lanskem razdobju, marca je bila za 9 odstotkov manjša kot marca lani. Padec obsega industrijske proizvodnje je na Gorenjskem večji kot v Sloveniji, kjer je bila v letošnjih prvih treh mesecih za 5,1 odstotek manjša kot v enakem lanskem razdobju. V desetih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je na ravni lanskih prvih treh mesecev ostala le v predelavi kavčuka, kjer je bila večja za 0,7 odstotkov, v ostalih devetih pa je pod ravnjo lanskih prvih treh mesecev. Najbolj, kar za 26 odstotkov je upadla v proizvodnji električnih strojev in aparatov, za 11,5 odstotkov v črni metalurgiji, za 10,3 odstotke v živilski industriji, za 8,6 odstotkov v čevljarski industriji za 6,3 odstotkov v lesni industriji, za 5,3 odstotkov v predelavi kemičnih izdelkov, za 5,8 odstotkov v proizvodnji tekstilne preje in tkanin, za 4,7 odstotkov v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in za 2,8 odstotkov v kovinsko predelovalni industriji. V DELOVNI HALJI Silva Marn, konfekcionarka veloplaščev: Delamo po programu Zadnje čase daje proizvodna hala plaščev za kolesa v tovarni Sava na Laborah pisano podobo: puste črne in svetle plašče so zamenjale živahne barve, kakršne zahtevajo moderna kolesa, pa naj bodo navadna, športna ali tekmovalna, posebno pa še otroška. Po tovarni je, kaže, zavel nov, svež veter, proizvodnja plaščev za kolesa pa iz leta v leto narašča: lani so izdelali 3,500.000 plaščev in 5 milijonov zračnic. e-. », - - . • * , . . Silva Marn ze šestnajst let dela pri konfekciji plaščev za kolesa, na monoband stroju. Žična jedra, ki dajejo trdnost plaščev, se tu diagonalno ovijajo s kordom — tekstilom in tako ustvarja nosilno ogrodje plašča. Preko servisorja se na kord namesti še tekalna površina — protektor, plašč se odreže, centrično spoji, pregleda, označi in že je pripravljen za stiskalnico, kjer bo v kalupu dobil končno obliko plašča za kolo. Da gre potem tak plašč še skozi številne kontrole, ni treba omenjati. Sava daje danes na trg okrog 30 različnih dimenzij plaščev in skoraj ni kolesa, za katerega v Savi ne bi našel gume. Najbolj iskani so trenutno plašči za BMX kolesa z grobo tekalno površino, za grde, hribovske terene in seveda tako priljubljenih živahnih barv. »Proizvodnja gladko teče,« pove Silv?., »kajti ne delamo več na normo, kot nekoč, temveč po programu. To pa pomeni, da inoramo narediti toliko, kolikor tisti dan rabi proizvodnja, vendar v enakomernem ritmu. Ne da bi se zjutraj zagnali, naredili normo že do malice, potem se pa utrujeni presedali. To pa pomeni tudi boljše planiranje, bolj enakomerno izkoriščanje moči, energije. Po izpolnjevanju programa smo tudi plačani. Program lahko tudi presežemo, celo do 130 odstotkov, če gre delo dobro od rok: če je dober kord, prava lepljivost, če ni preveč prašen, če je v prostoru prava temperatura. Ce je vroče, se bolje lepi, kot v mrazu, in obratno.« S../a je s svojim delom zadovoljna. Včasih je delala v tekstilni industriji, a se ji zdi tu delo bolj razgibano, bolj zanimivo. Morda tudi zato, ker je tudi v zasebnem življenju tako tesno povezana s kolesi in plašči za kolesa: v njeni družini v Stražišču so namreč kolesarji doma. D. Dolenc Praznik v Mošnjah — V soboto popoldne so v krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški občini proslavili krajevni praznik, ki ga imajo vsako leto prvo nedeljo v maju. Spominjajo se pomladi 1945. leta, ko so se krajani po množični izselitvi 4. aprila 1944 vrnili v domačo vas. Letos so za praznik poleg različnih športnih prireditev pripravili v soboto popoldne najprej mokro gasilsko vajo, potem pa je bilo v kulturnem domu srečanje z najstarejšimi krajani. V krajevni skupnosti je namreč kar 37 prek 70 let starih krajanov; med njimi so tri krajanke stare že čez 90 let. Devetdesetletnico pa letos praznuje tudi gasilsko društvo. Na to svečanost se v Mošnjah tudi že pripravljajo. Prisrčno proslavo za praznik na sobotnem srečanju z najstarejšimi pa so pripravili osnovnošolci iz Mošenj. — A. Ž. Omajano zaupanje Za tri sklepe, sprejete na zadnji seji skupščine komunalno cestne skupnosti občine Tržič konec aprila, bi lahko rekli, da kažejo (po nepotrebnem) na omajano zaupanje. Ko so obravnavali poročilo Komunalnega podjetja Tržič, so ugotavljali, da podatki v njem niso usklajeni in da bi v podjetju morali predvsem pripraviti por' ilo o uresničevanju programa pri vodovodu in kanaliza '.'}' 'ato so sklenili, naj v podjetju najkasneje v enem mese i »redložijo vse potrebne (za zdaj nejasne) podatke skupščinskemu odboru, ta pa bo potem poročilo sprejel ali pa zavrnil. Drugi sklep oziroma bolj kritika se prav tako nanaša na Komunalno podjetje Tržič. Zunanjih članov delavskega sveta v Komunalnem podjetju namreč že od februarja lani niso vabili na nobeno sejo?! Tretji sklep, za katerega prav tako velja, da so delegati želeli, naj odgovorni v občini rečejo bobu bob, pa se nanaša na tako imenovano uresničevanje programa aktivnosti za racionalizacijo in povečanje dela upravnih organov in strokovnih služb SIS v občini. Drugače povedano gre za uresničitev zakona, da se v občini upravni organi in strokovne službe organizirajo tako, da bodo stroški čim manjši, učinkovitost pa čim večja. Da pa bi se do takšne organiziranosti tudi resnično dokopali, iz priprav, ocen, pogovorov odgovorni in zadolženi ne bi smeli izločati strokovnih služb oziroma odgovornih za delo v njih. Poduk: pravzaprav neumno smešno je s podatki, ki kažejo na hišne številke, z morebitnim omalovaževanjem dogovorjenih pravil in z zaprtostjo, ki spominja na kuhinjo, zapravljati si zaupanje! ^ Žalar V Trbiž in h Gospe sveti Kranj — Društvo upokojencev Kranj znova vabi na izlet. Tokrat pojdejo v Trbiž, nato pa se bodo obrnili na avstrijsko stran, do Beljaka, Vrbskega jezera, Celovca in Gosposvetskega polja. Izlet prirejajo v četrtek, 19. maja, odšli pa bodo ob 7. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni Društva upokojencev na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Vse o steklini Begunje — Lovska družina Begunjščica, ki ima okrog 40 članov, pripravlja zanimivo predavanje o steklini ne le za člane, marveč za vse prebivalce iz krajevne skupnosti. Predavanje bo v soboto, 14. maja, ob 18. uri v prostorih Republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah. Predaval bo prof. dr. Železnik iz Viro-loškega inštituta Ljubljana veterinarske fakultete. r DOPISNIKI SPOROČAJO 1 Tudi letos miss narcis Krajevna skupnost, gasilci in Smučarski klub v Planini pod Golico tudi letos pripravljajo tradicionalno prireditev, na kateri vsako leto izvolijo miss narcis. Prireditev bo letos v nedeljo, 22. maja, na prostoru pred gasilskim domom. Poskrbeli bodo tudi za bogat srečelov. Po izvolitvi najlepše pa bo zabava s plesom. Zadnjo nedeljo v maju pa bo planinski pohod na Golico. Branko Blenkuš pa tudi sporoča, da bodo letos zaradi tople pomladi narcise začele cvete ti prej. Na izlet z vlakom Od danes do četrtka, 12. maja, bo trajal nenavadni izlet, ki sta ga pripravila turistično društvo in aktiv borcev NOV železničarjev. 38 udeležencev izleta bo namreč imelo na glavah rdeče klobučke s planiko in encijanom, eden od izletnikov pa bo napravljen v prometnika z rdečo kapo, v rokah pa bo imel trikrat večji lopar za signal za odhod vlaka. Na poti v toplice Topusko jih bodo pozdravili najprej na Jesenicah in nato v Ljubljani. Turistično društvo Jesenice in borci-železničarji namreč že več let pripravljajo tovrstne izlete z vlakom. I,etos bodo pripravili še dva takšna izleta in sicer v Topolšico in na ogled proge Beograd —Bar. Se naprej aktivni Ko so na zadnjem sestanku člani krajevne organizacije ZZB NOV Podnart ocenjevali delo v minulem letu in sprejemali program na letos, so poudarili, da bodo pri delu krajevne skupnosti še naprej aktivni, prav tako pri uresničevanju programov drugih družbenopolitičnih organizacij in društev pa tudi pri obnovi doma kulture. Tudi v prihodnje bodo še sami skrbeli za spominska obe ležja v krajevni skupnosti, tesno pa bodo sodelovali tudi s pionirskim odredom Alojz Rakovec. Odbor organizacije ZZB NOV bo skrbel tudi za bolne člane in jim omogočal zdravljenje v dispanzerju za borce, piše Ciril Rozman. / ureja ANDREJ ŽALAR Telefonija in kabelska televizija v krajevni skupnosti Stražišče Odločile naj bi podpisane pogodbe za telefon Stražišče, 9. maja — Do konca tepa tedna imajo vsi tisti v krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini, ki so si morda že dolga leta želeli telefon ali pa zadnje čase razmišljajo o njem, čas, da se odločijo in si s podpisom pogodbe (vsak dan med 9. in 18. uro v prostorih krajevne skupnosti) pridobijo pravico do telefonskega priključka. Razmišljanja in priprave na to akcijo trajajo že nekaj časa, intenzivno pa od začetka marca letos. Gradbeni odbor, ki ga je predsedstvo krajevne konference socialistične zveze imenovalo konec minulega leta, je temeljito proučil vse možnosti in se odločil, da bo prav število interesentov za telefon odločilno za nadaljnji potek akcije. Če se bo namreč odločilo dovolj krajanov za pridobitev telefonskega priključka, bo to za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v njej ter predvsem za gradbeni odbor pomenilo neke vrste zeleno luč, da poleg prispevkov za telefon razpišejo še referendum za samoprispevek. Na ta način pa bi v krajevni skupnosti dobili telefon in kabelsko televizijo. Že pred leti so se v krajevnih skupnostih Stražišče, Bitnje, Žabnica, Gorenja Sava in Jošt v kranjski občini pogovarjali o pridobitvi telefonskih priključkov oziroma izgradnji telefonskega omrežja. Bili so tudi različni poskusi za konkretne akcije, vendar do programa in skupne odločitve ni prišlo. Glavna razloga sta bila pravzaprav dva: izgradnja stavbe za avtomatsko telefonsko centralo in postavitev le —te. Stavba za avtomatsko telefonsko centralo v Bitnjah je zdaj zgrajena. Kaže, da bo prihodnje leto v njej montirana tudi centrala za okrog 2300 telefonskih priključkov. S to številko pa bi lahko pokrili vse potrebe po telefonih v krajevnih skupnostih Stražišče, Bitnje, Žabnica, Gorenja Sava in Jošt. Zgolj stavba in centrala v njej pa sta seveda za pridobitev telefonov premalo. Zgraditi je treba še primarno in sekundarno telefonsko omrežje. Že dlje časa, pa je tudi znano, da bodo za izgradnjo telefonskega omrežja, tako kot marsikje drugje, tudi v teh krajevnih skup- Stavba za avtomatsko telefonsko centralo v Bitnjah je že zgrajena nostih morali poskrbeti sami. Zato so konec minulega leta že v vseh krajevnih skupnostih ustanovili gradbene odbore in se hkrati dogovorili, da bo skupno akcijo usklajeval gradbeni odbor v krajevni skupnosti Stra- »Ko smo v začetku leta ocenjevali, kako se lotiti tega zahtevnega programa, smo se potem 10. marca v predsedstvu krajevne konference socialistične zveze Stražišče odločili, da po posameznih soseskah konec marca organiziramo javne razprave,« je povedal predsednik krajevne konference SZDL Stražišče Rudi Bizovičar. »Gradbeni odbor, ki je bil ime-, novan konec minulega leta, je moral do javnih razprav opraviti pomembno delo. Predvsem je bila njegova naloga razmisliti o variantah in možnostih in jih tudi predstaviti. Mislim, da je odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij oziroma posameznikov, ki se na to spoznajo, delo uspešno opravil. V posebni številki glasila Sitar je namreč predstavil možnosti in program za izgradnjo telefonije in kabelske televizije hkrati.« Zanimiva posebnost (če jo tako imenujemo) stražiškega programa izgradnje telefonskega omrežja je, da z njim načrtujejo hkrati tudi izgradnjo kabelske televizije. Z izdelavo idejnega projekta za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v kranjski občini se namreč možnost, da bi oboje (telefonsko in televizijsko kabelsko omrežje) gradili hkrati, kar sama ponuja. Prav za kabelsko televizijo pa je med krajani tudi že nekaj časa precejšnje zanimanje. Trenutno v Stražišču sicer dobijo več zemeljskih tele- vizijskih programov, vendar pa je sedanj8 rešitev začasna, predvsem pa ne omogoča vključevanja v širši informativni sistem v občini. Pa tudi kakovost sedanjega sprejema je marsikje ravno še na meji. »Ko smo v gradbenem odboru zacfl' razmišljati o gradnji telefonskega omrežja* smo nazadnje ocenili, da sedanje možnosjj za enkratno in celovito akcijo ne bi stnea spustiti. Že od vsega začetka pa je bilo izn°^ dišče vseh razmišljanj, razglabljanj in P0' prav, da gre tokrat v krajevni skupnosti za veliko in predvsem vsesplošno pomembno pridobitev in zato pri njeni uresničitvi pravzaprav ne moremo mimo večjega skuP" nega prispevka. Zato smo se v varianta« opredelili tudi za možnost referenduma oziroma krajevnega sanjbprispevka,« PraV1 predsednik gradbenega odbora Mato Gostiša. Po javnih razpravah v krajevni skupnosti, kjer so se vsod v večini zavzel za skupno akcijo izgradnje telefonije m kabelske televizUe ter po treh anketah v zadnjem obdobju s je gradbeni odb°r odločil za naslednJ1 Mato Gostiša predlog: Rudi Bizovičar Interesenti za telefon naj bi v obro-(še bolje pa v enkratnem znesku) prispeva^, za telefon 1,2 milijona dinarjev, za kar P Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenj ske Kranj lahko dobijo tudi posojilo. Ce interesentov dovolj (računajo, da bi jih 111 ralo biti okrog 600) pa se bodo odločili še razpis referenduma o krajevnem samopr' spevku, ki naj bi ga potem plačevali dve le in sicer 2 odstotka. Na ta način bi P°te:p zgradili primarno telefonsko omrežje omrežje za kabelsko televizijo. Akcija je trenutno torej odvisna od S** vila podpisnikov pogodb za telefonski P1"* ključek. Čas za podpis pogodbe je do konca tega tedna. V nadaljevanju pa bo odloc' izid referenduma o samoprispevku. Ce J* namreč za samoprispevek ne bi odločili« » to pomenilo, da se v krajevni skupnos najbrž kar za lep čas odrekajo tudi telef°" nom. A. Žalar Praznik na Kokrici Drugo srečanje z Abrahamom Kokrica, 7. maja — Po šegi in običajih predvsem pa slovesno in praznično so v soboto popoldne na Kokrici pri Kranju proslavili jubilej, ki bi mu lahko rekli tudi drugo srečanje z Abrahamom. Lani, ko je Ivana Bajželj, ki že dlje časa živi pri nečakinji Mariji Čimžar, Cesta na Brdo 43, praznovala 99. rojstni dan, smo ji zaželeli predvsem zdravja in da se ob letu spet srečamo. In res smo bili minulo soboto priča tako rekoč skupni želji. Ivana je praznovala stoti rojstni dan. Njeno drugo srečanje z Abrahamom pa je bil pravi praznik kar za celotno krajevno skupnost. Obiskali so jo predstavniki krajevne skupnosti, turističnega društva in društva upokojencev, mladi iz folklorne skupine, pevci, učenci oziroma najmlajši prebivalci Kokrice, pa znanci, svojci... Dogodek pa so tudi posneli za predvajanje na internem kanalu kabelske televizije. Obiski za Ivanin stoti rojstni dan pa so se pri Čimžarjevih začeli že v četrtek, ko ji je oktet Vigred iz Predoselj prišel zapet podoknico. Zares vesela je bila, da niso pozabili obljube, ki so jo dali pred petimi leti. Ob številnih čestitkah, ko ji je med drugim zaželel zdravja in srečanj še v prihodnje tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Dežman, pa predsednik društva upokojencev, in darilih, med katerimi ni manjkala tudi 'torta za 100. obletnico, pa je bila Ivana, čeprav že kar malce utrujena od nekajdnevnega praznovanja, predvsem vesela obiska folklore, ki ji je zaplesala, in pevcev. Vedno je namreč rada plesala in pela. Ko smo se lani pogovarjali z Ivano, ki je bila rojena 7. maja 1888. leta v Strahinju pri Naklem, je rekla, da naj nikar vsega ne napišemo. »Saj ni treba, da vsi vedo, koliko sem stara...« Tokrat o starosti in tudi sicer ni veliko govorila. Preveč f£, ' ^;>s>a, presenečena in hkrati vesela je bila nad tolik , - šno pozornostjo in obiskih za njen praznik. ..... ' Pa naj še zdaj /spišemo, vse najboljše in kot ^jH - 90 rekli v soboto na slovesnosti: hvala Mariji ; Čimžar za Ivaninih 100 let. A Žalar Križišče in pločnik — V programu cestno komunalne skupnost Kranj je bila v zadnjih letih zaradi obnovitve na posameznih ods*' kih nekajkrat tudi cesta Hrastje oziroma Čirče-Trboje v kranjsk' občini. Investicijske* dokaj zahteven je bil tudi odsek v TrboJa. kjer je bilo poleg obnove cestišča, odbojne ograje pri jezeru in k*J" žišča, treba na zahtevo krajanov urediti tudi pločnik od križišča do šole. Celoten odsek, razen finega asfalta, je zdaj urejen (na si'" ki). Tako je na celotni trasi ostalo le še eno ozko grlo in sicer n* Prebačevem, kjer pa naj bi letos tudi podrli staro gospodarsko P*T slopje. - A. *" / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Srečanja vezistov Skupnost vezistov NOV Slovenije skupaj s Skupnostjo PIT organizacij vsaki dve leti pripravi srečanje kurirjev in vezistov NOV. Zadnje je bilo v Tacnu, letos pa bo zadnjo nedeljo v maju v Črnomlju. Gorenjski vezisti pa se poleg tega letos pripravljajo tudi na srečanje I Iskro, ki bo 3. junija v Iskrini delovni organizaciji v Železnikih. Z vezisti JLA bo srečanje v Kranju nekaj dni pred dnevom vezistov, srečanje z delavci PIT pa bo oktobra letos, ko bo tudi letna skupščina vseh članov sekcije. Navlaka pred vhodom »V vsesplošnih pripravah na svetovno prvenstvo v vesla' nju, ki bo prihodnje leto na Bledu, je eden od ciljev tudi uj*' ditev Bleda. S sk\tpnimi prizadevanji naj bi ta naš tunstič1} kraj dobil podobo, po kateri je slovel nekoč. V ureditev kr&lfi nedvomno sodi primeren zunanji videz javnih zgradb. H bom jih omenjal po vrsti, saj je bilo o njih že precej napisa^' ga in povedanega. Nihče pa, kolikor vem, do zdaj še ni dre' gnil v blejsko knjižnico v propadajoči stavbi nekdanje9a družbenega doma in še prej hotela. V knjižnico prihaja na tisoče ljudi vsako leto in med nj*' mije tudi dosti tujcev. Notranjost knjižnice je še za silo BfJ jena in dostopna bralcem. Ne moremo pa kaj takega ugotoV^ ti za zunanjost, še zlasti ne za preddverje te kulturne ustan0' ve. Številni stanovalci s stanovanjsko pravico in brez njft I zgornjih prosfnHj, stavbe imajo preddverje za pomožni p*0' stor, kjer puščajo kolesa, vozičke in drugo kramo, ki je vS,-prej kot okras knjižnici. Ni čudno, da knjižničarke pa tua nekateri bralci zardevajo zaradi takšnega nereda; še posebn kadar pridejo na obisk tujci. ■ Ker bi bilo nesmiselno pričakovati, da se bo v bližnji p1^ hodnosti, še najmanj pa do svetovneoa pnienstva v veslanj* stanje kaj izboljšalo, je edini izhod, da se uredi nov vhO&M knjižnico. To bi seveda terjalo določena sredstva, ki jih fcnJBjjJ niča nima, vendar pa bi morda lahko o tem razmišljul prip.^ vljalni odbor oziroma komite za urejanje kraja. Morda ht svoj program vključil tudi ureditev zunanjega videza in P sebni vhod v knjižnico na Bledu.« J- h KULTURA 5. STRAN rca^DSSSSMEnCttAS Pred sejo skupščine Kulturne skupnosti Slovenije S ŠKARJAMI NA LETOŠNJI PROGRAM? ToH^ana ~ ^ Pro&ram' ie navadno tako, da njihove vsebine skoraj nikoli ni mogoče stlačiti v praviloma tesnejše denarne okvire. °aa to, kar se zadnje čase dogaja kulturi (in tudi drugim družbenim dejavnostim! sploh ni več planiranje programa, pač pa iskanje — preživetja za kulturo. Omejitve, ki veljajo za družbene dejavnosti, bodo že konec junija "pojedle" celostno vsoto za slovensko kulturo. Z omejitvami je že tako, da sedajo na neke lanske ^sote in z letošnjimi omejitvami stisnejo jtejavnost za vrat - morda ne ravno do bridke smrti, pač pa do komaj še besed Rednega životarjenja. S temi dejstvi se 1)0 sredi tega meseca morala spopasti skupščina Kulturne skupnosti Slovenije, ^u bodo v takšnih okoliščinah sploh lahko sprejemali letošnji program, je seveda Vprašanje, že zdaj je jasno, da za predložni program ne bo dovolj denarja. Teh Petdeset milijard din za osnovne progra-me bo verjetno treba obogatiti še na najrazličnejše druge načine. Ko je v začetku maja predsedstvo Kultne skupnosti Slovenije ugotavljalo to n,č kaj razveseljivo stanje, se seveda ni zadovoljilo le z ugotavljanjem stanja. Četudi bo morda uspeli povečati prispevno stopnjo - na lanski planirani znesek, ki P* ga ni bilo niti mogoče doseči, saj ni bilo ^enarja, le-ta ne bo napolnila plitve kul-turne vreče. Čeprav so se ponekje izvajal-Cl y kulturi že doslej znali ozreti za lastnici dohodki ter jih dokaj uspešno kombinirati z družbeno subvencijo, zdaj kaže, P* se bo treba na to le še bolj oslanjati, ne Pa manj. Koliko bodo kulturne institucije jjspele z najrazličnejšimi oblikami svodne menjave dela rešiti svoje programe, je težko napovedovati. Vse pa se zdi, da bo ob pomanjkanju denarja za kulturo, treba tako kot lani, krajšati, črtati, spreminjati programe. Kajti kultura si pač ne privošči izgub. Na izgubi smo tako imenovani "porabniki" kulture, z vsemi posledicami. Kaže, da je najtežavnejši del kulturnega programa za to leto prav v založniški dejavnosti. Kulturna skupnost naj bi letos subvencionirala enako število knjig kot leto poprej, to je 191. Vendar pa so se stroški knjižnih izdaj tako povečali, da bo za enako število knjig potrebno odšteti še enkrat večjo subvencijo. V skoraj enakem položaju so tudi revije, ki letos sicer ne razširjajo svojega programa, zahtevajo pa višje subvencije zaradi nesorazmerno povečanih tiskarskih stroškov in stroškov papirja. Prav gotovo ni prav, da nekatere revije družba financira skoraj stoodstotno, pri drugih pa je delež komaj omembe vreden. Še posebej v podrejenem položaju so glede tega mladinske revije, ne glede, da jim je sicer priznan poseben pomen, delež subvencij pa dosega le 20 odstotkov. Ne glede na to da se v letošnjem programu sicer predvideva več denarja za likovno dejavnost, založništvo, knjižničarstvo, spomeniško varstveno akcijo, muzeje in filmski program, pa vse skupaj vendarle ne kaže na dejansko širjenje programa. Rast sredstev je utemeljena le s hitrejšim povečevanjem materialnih stroškov, tako se na primer ve, da se kljub večjemu deležu za likovno dejavnost število medrepubliških in mednarodnih projektov zmanjšuje. V načrtu je le 19 takih razstav, lani jih je bilo 23, 5 medrepubliških programov — lani jih je bilo 9,15 mednarodnih — lani jih je bilo 20. Podobno velja za filmsko dejavnost. Čeprav je namenjenih filmu za pol odstotka več denarja kot lani, pa to vsekakor ne bo zadostovalo za pet celovečernih filmov, ki jih tako kot lani načrtuje Viba film. Muzejski programi na primer pomenijo za to leto sicer za 4 odstotke več denarja, vendar pa gre to povečanje tako kot drugod ne na račun večje dejavnosti, pač pa na račun večjih materialnih stroškov, kot so na primer ogrevanje, delovni pogoji itd. Skupščina pa bo verjetno na svoji seji načela tudi problem investicij iz takoime-novanega nacionalnega paketa. Kaže, da je obnova mariborskega gledališča zahtevala več denarja, kot je bilo planiranega, tako da se investicija zaradi tega podaljšuje. S tem pa seveda nastaja vprašanje, kaj narediti z drugimi iz seznama čakajočih na investicijski dinar — Arhitekturni muzej, prostori Mladinskega in Primorskega gledališča, pa zagate Arhiva v Kopru in Celju, Etnografski in Prirodoslovni muzej ter še in še. Skratka skupščino Kulturne skupnosti 18. maja čaka še eno težav polno zasedanje. L. Mencinger Za konec sezone Molierov Sganarel IGRIVA, UBRANA IGRA Jesenice — Obladovanje igralskega izraza z igrivostjo je temeljna kvaliteta gledališke predstave, kar potrjuje tudi Sganarel leve—"J'-e° te sezone so v Čufar- ^a kone Wm gledališču na Jesenicah ^l2°rili lahkotnejšo, bolj ljud-^ komedijo francoskega ko-% 7°grafa Jeana Baptista Po-S*"na Moliera (1622 - 1673) Canarel ali namišljeni rogono-n ' ki se s tem drugič pojavlja iJ^Ovenskem odru v tej sezoni; So vključili v svoj projekt ltralvCerjani, ki so povezali tri sj Isa dela v skupen večer z na-^ °m Zgrabite Sganarela. Gre l».ilrPovsem različni uprizoritvi, h^te razumljivo; celjska je svo-neJša v izrazu in oprta pred- vsem na igralsko kreativnost, jeseniška je historično obarvana, v dekorju slikovita, v igralskem podajanju pa ubrana na ironično distanco do forme vedenja in "galantnosti". • Kakšen bo Moliere na Jesenicah, bi se človek vprašal, toda v gledališču je vse mogoče. Komedija o namišljenem prevaranem soprogu Sganarelu je s svojo ljudskostjo (v medčloveških odnosih) povsem primerna in uporabna, če se izvajalci potrudijo pri podajanju besedila. V njej ne Naše razmišljanje KNJIGE POBIRA, MAR NE? j. Pred časom je pesnik Tone Pavček prizadeto zapisal, da boS k° Pobralo (kot narod), če ne bomo brali. Morda se to ne 0^ 2godilo že letos, toda vse kaže, da se morda vse počasi že tu, Pnost knjige, daljšo čakalno dobo za bralce, več "nebra- • To pa so tista slaba znamenja, ki bi nas mprala skrbeti. L. M. gre za večje moralne dileme in tako izrazite karakterje, kot jih je Moliere naslikal v svetohlincu Tartuffu, obsedenem zapeljivcu don Juanu ali v prestrašenem, nezaupljivem in skopuškem Namišljenem bolniku, marveč gre za drobne nesporazume, s kakršnimi so se in se ljudje srečujejo v vseh časih, gre za kratek stik v komunikaciji med ljudmi, kakor bi lahko rekli s sodobno frazo, iz tega pa se porodijo predsodki, užaljenost, trmoglavost in naklepanje maščevalnosti. Prav s takšnim psihološkim ozadjem, v katerem avtor razkriva resničnost doživljanja posameznih likov (ljubimcev, ljubosumnega moža), ostaja Namišljeni rogonosec Sganarel vedno aktualna in hkrati šaljivo, tudi ironično zabavna komedija. Kot rečeno, so se v jeseniškem gledališju Tone Čufar v režiji Mirana Kende živahno poigrali s to komedijo in pripravili izčiščeno, enovito, v poteku dogajanja in interpretaciji besedila uglašeno in pregledno predstavo: Besedilo je režiser nekoliko zreduciral na osrednje akterje ter izbrano ekipo praviloma pripeljal do tiste ravni izvedbe, ko predstava poteka nemoteno in prehaja v užitek za izvajalce in gledalce. To velja zlasti za nekoliko sicer prepotencirano poudarjeno komiko Igorja Škrlja, ki je v vlogi Sganarela odigral enovit, zabaven lik, nadalje za mi-mično živahno igro Nataše Čer-ne v vlogi mladenke Selije in pa zlasti za temperamentno podano Sganarelovo ženo, ki jo je odigrala Mira Bolte. Tudi Rado Mu-žan kot Selijin oče in Tatjana Košir v vlogi Dorine sta opazno potrdila svoje igralske izkušnje, medtem ko si jih bosta Sandi Jakopič (Lelij) in Milan Trkulja kot njegov sluga morala še izbrusiti, v bistvu pa sta seveda ustrezala svojima nalogama. Za celovitost in barvitost predstave so pomembno prispevali še drugi dejavniki, tako slikovita scena Jožeta Bediča s pariškim detajlom v ozadju, razkošni barvni kostumi Anne Čeh in koreografksi delež Janeza Meja-ča z uvodnim in sklepnim plesnim dodatkom. Z Molierovim Sganarelom je program gledališča Tone Čufar na Jesenicah za to sezono izpolnjen. Bil je bolj komorno ubran, kar je včasih še težje za izvajalce kot spektakli; začel se je s si-tuacijsko komedijo Naši trije angeli Sama in Belle Spevvak, dosegel lep uspeh z Izgubljenim sinom Andreja Hienga, vsekakor pa bo odmeven tudi Sganarel, čeprav ne bi bilo odveč, če bi mu primaknili še eno Molierovo miniaturko. Tudi izrazna igralska kultura se je povzpela na raven, na kateri je mogoča bolj sproščena kreativnost. Oldočil-nega pomena pri vsem tem je vsekakor izbira repertoarja, ki po eni strani prinaša aktualne ali sprostivene teme, po drugi pa se ravna po zmogljivostih ansambla. Jeseniški primer to vsekakor potrjuje. France Vurnik W w PLESNO GLEDALIŠČE MAS. A.5$nj. ~ Plesno gledališče ni^e nastalo iz dolgoletne rASrjV|nin Plesalk po resnično iNnj 'nem in ne-uniformi-JMo dm°dernem plesu. Glede $S \z; J Vsaka izmed članic iz-K%e tTJ^čne "šole" sodobne CS)r? ike, Je bilo vzrokov C!?*c ž° ?el°še več vsakd°se ^ u kot nauciti nečesa, kar °sv0h P1 esalcu ni lastno, in ifeCv Ul ,las.tnih «ifalnih kljub njegovemu dolgotrajnemu potiskanju v ozadje umetniškega dogajanja v tem mestu, trenutno dokaj raznovrstne in šte- Način dela v >n inu Je zavoljo tega dolgo-ifon v naP°ren proces, saj f)^qr*UffR^_ lko časa in občutka M.A.S., ki so se plesno izobraže vale uglavnem v Ljubljani in na plesnih seminarjih in šolah, ki imajo vse kratkotrajen značaj, rH*ioPri!'iker v koreografijah Hfc CJ'Uiti plesalca, da pleše ln V mačji restavraciji V mestu Ljubljani pri muci Tatjani je majhna restavracija. Tam mački so zaspani, ker malo so pijani. Med njimi je stric Floki, ki stanuje v Stari Loki. On mačke obožuje in z njimi rad potuje. Zdaj gre v svojo hišo s svojo malo Mišo. Tanja Melihen, 4. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja I.oka Moje delo 1. maja vsi delavci praznujejo praznik dela. Tudi jaz sem po svoje delavka, saj skoraj vse leto presedim v šoli in se učim. Svoje delo opravljam rada, pa čeprav imam včasih že vsega dovolj. V šoli mi gre dobro. Učim se in spoznavam stvari, ki mi bodo v življenju koristile, obenem pa tudi to, da je moje delo prav tako častno kakor kakšno drugo. Torej imam tudi jaz pravico, da praznujem 1. maj - praznik dela! Nekateri pravijo, da učenje ni delo, da se učimo zgolj za zabavo: Vendar to ni res. Pošteno se moraš potruditi, da dobiš dobro ocen'-. tako kot mora kmet pošteno delati, da ima na polju dober pridelek. To pomeni, da se mnogi odrasli motijo, ko nam rečejo, da smo leni in nič ne delamo. Katja Velkavrh, 4. e r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Vesna Nikšič iz 3. a osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki je svoji risbici dala naslov Kako bi bilo, če... reja HELENA JELOVČJ 79 43 let je minilo od osvoboditve begunjskih zapornikov Zvon je oznanjal svobodo Poznavalci pravijo, da osvoboditev begunjskih zaporov ni bil nič manjši podvig od dražgoške bitke, pa vendar kar nekako pozabljamo na ta velik dogodek. Zaporniki so bili do zadnjega dne na milost in nemilost prepuščeni nemškemu sadizmu in kdo ve, če v agoniji zadnjih vojnih dni ne bi tu, kot marsikje drugod, prišlo do množične moritve zapornikov. Kokrški odred je sicer dobil od glavnega štaba Slovenije naloga, da mora na Koroško, toda borci so svojevoljno ostali tu, da bi najprej osvobodili Begunje. Preveč je bilo že gorja za temi zidovi. 4. maja ob enih popoldne je po daljših pogajanjih partizanska komanda vendarle dobila ključe graščine in vrata v svobodo so se odprla. V same Begunje in v graščino je prišel le del jurišne čete in del zaščitnega oddelka štaba, kurirji in terenci, vsi ostali borci pa so bili na položajih, odbijali ponekod srdite napade Nemcev in belih ter čakali znak, belo raketo, da so Begunje osvobojene. Časa je bilo malo, pritisk Nemcev od Radovljice in Lesc ter od Poljč je bil vse hujši, od Brezij sem pa je grozilo še blizu 8000 Vlasovcev. Vendar v slabi uri je bilo opravljeno vse: rešeno je bilo 632 zapornikov, predani Nemci so postali ujetniki, zaplenjeno je bilo orožje. Vsaj 130 zapornikov se je oborožilo in šlo takoj na položaje, ostale pa so pripeljali na varno na Smokuško in Poljsko planino. Že naslednji dan pa je Kokrški odred napadel in osvobodil Bistrico v Rožu in na vlaku prestregel celo Nemce, ki so bili ranjeni pri bojih okrog Begunj... V sredo, 4. maja, so se v Begunjah zbrali borci Kokrškega odreda, nekdanji zaporniki, aktivisti in domačini, da so se s skromno slovesnostjo spomnili tistega najlepšega maja v njihovem življenju. Janko Prezelj-Stane; komandant Kokrškega odreda: »Najbolj me je presenetil prihod skozi glavna vrata v graščino. To so bili dogodki, nenavadni za partizana. Komandant zaporov Glanzer, strah in trepet Begunj, je raportiral pred partizanskim komandantom, mi predal ključe. Nisem mogel verjeti, da je to res. Ob zidu je stala postrojena nemška vojska brez orožja, istočasno pa je bilo na oknih sto rok in robčkov, ki so mahali v pozdrav, vzkliki osvoboditeljem. Ljudje, ki so bili pred minuto še v popolni negotovosti, bodo naslednji trenutek svobodni! Nemci so sicer hiteli brisati sledove za seboj, — v celicah sem našel nekoga s čopičem v rokah, ki je hitel z apnom beliti okrvavljene stene, — a smo jih prehiteli. Tri ali štiri zapornike smo našli v celicah izmučene in pretepene, da smo jih morali skoraj nesti ven « Lojze Verdir-Boltežar, borec 3. bataljona Kokrškega odreda: »Tule sredi dvorišča je bilo vzorno zloženo nemško orožje. Pet velikih piramid, ob steni pa razoroženi Nemci. Bilo je nepopisno. A ni bilo časa za ogledovanje. Hiteli smo odpirati zaporniške sobe, celice, kajti vse okrog Begunj je pokalo. Orožje smo zmetali na vozove in odpeljali v Drago.« Alojz Pristavec-Boris, obveščevalec Kokrškega odreda iz Za-puž: »Dobili smo šope ključev, s katerimi naj bi odpirali sobe z zaporniki, vendar iskati pravi ključ je bilo prepočasno. Zato smo na pol prisilili eno od žensk, ki so bile tu v službi, da je odpirala vrata, marsikje pa smo odprli kar na silo. To so bili nepozabni trenutki. Vse je bilo hkrati: zastave na hišah, rešeni zaporniki, ujeti Nemci, zaplenjeno orožje, begunjski zvon pa je zvonil tako divje, da je počil...« Franc Perč, kurir kurirske postaje 1)1 na Jelovici: »4. maj je bil zame najlepši in najsrečnejši dan v vsem mojem življenju. Marca 1945 so naju s Pecar-jevim Janezom z Dobrave pri Kropi ujeli nad Lipnico. Teden dni so me mučili v bunkerju, potem pa so me dali v mladinsko sobo, kjer nas je bilo od 70 do 90. Ko' sem tisti dan ugledal zastave na hišah, sem bil presrečen, ko pa se je oglasil še begunjski zvon, sem vedel, da smo osvobojeni. Vsakič, ko pridem v Begunje, poljubim ta zvon.« Avgust Eberl, politkomisar 2. čete 3. bataljona KO: »Jaz sem bil na položaju na Zgoši, kjer so začeli prodirati Vlasovci. ko je bil dan znak, sem se pridružil soborcem v Begunjah, da smo zapornike odvedli na varno v Drago. Med zaporniki je bilo veliko Kočevar-jev. Zaporniki so jih kar s prstom kazali, češ poglej, ta pa ne spada k nam, ta je špijon, Kočevar, gestapovec, ta me je tepel... Hitro smo jih izločevali, da ne bi prišlo kar tu do obračunavanj, zastojev. Silno se nam je mudilo. Pogled na Vlasovce, pred Begunjami, ki jih je bilo kot listja in trave, je bil strašen... Štefka Potočnik, aktivistka iz Slatne: »S četo mladincev sem ta dan prišla z zastavami v Begunje, da bi pozdravili osvobojene zapornike. Toda hitro smo morali obrniti, kajti Vlasovci so prodirali z vseh strani. Čuden je bil ta dan. Šeskrat smo obesili in sneli zastave s hiš.« Marta Velišček, borka 3. bataljona KO: »Jaz sem ostala na zvezi v Dragi, na skali, kjer se je videlo proti Begunjam. Strašen je bil občutek negotovosti, kaj se tam doli dogaja, bodo naši uspeli ali ne. In potem so prišli Med rešenimi zaporniki sem našla tudi svojo sestro Rosito. Nisem vedela, da je v Begunjah, a je bila januarja 1945 ujeta na Štajerskem. Bilo je prečudovito srečanje. Sestra je šla naprej na Smokuško planino, naš bataljon pa je imal za Dobrčo na skrbi ujete Nemce. 9. maja smo šli spet v Begunje, 15. maja sem pa smela domov. Se danes hranim odpustnico.« D. Dolenc Jezerjani so si oddahnili le 1. maja Ce bi imeli vsi takšnega župana Jezersko, maja — Se lani, na začetku akcije za obnovo vodovoda na Jezerskem, jih je bilo kar nekaj, tako v krajevni skupnosti pa tudi v občini, ki niso bili ravno najbolj prepričani, da jim bo zastavljena akcija uspela. Zalogaj, ki se ga je lotilo vodstvo krajevne skupnosti s predsednikom sveta Milanom Kocijanom, resnično takrat ni bil majhen. Pa so vendarle potem v zelo kratkem času zgradili prek tri tisoč metrov glavnega voda od zajetja do Kazine. krat poudarim, da je še kako točen in da bi ga lahko zaokrožili na 10 tisoč, pa ne bi prav nič pretiravali,« pravi predsednik Milan Kocijan. Kako bo letos s širšo pomočjo, na katero pa vsekakor upajo, med prazniki še niso vedeli. Vendar, kot so povedali, na začetek in nadaljevanje akcije niso mogli čakati. Glavni del bi namreč radi končali do krajevnega praznika prihodnji mesec. Odločili so se, da vsak zaposleni domačin prispeva 26 tisoč dinarjev in opravi še po 80 delovnih ur. Tako se je akcija začela in vsak dan so Jezerjani na trasi. »Oddahnili smo si le 1. maja,« pravi Lojze Eržen. »Sicer pa lahko rečem, da takšne zagnanosti na Jezerskem ne pomnim. Povprečno nas je vsak dan ■j trideset na gradbišču. In še tako slabo vreme nas do zdaj ni zmotilo. Vse priznanje pa seveda velja predsedniku Milanu, kajti brez njega te akcije ne bi speljali.« Po lanski prvi fazi sta letos v programu krajevne skupnosti pri obnovi druga in tretja faza. Tokrat gre za skupno dolžino skoraj dveh in pol kilometra. Začli so 22. aprila, po skupni očiščevalni akciji v krajevni skupnosti. »Ob pomoči občinske skupnosti in posameznih organizacij je bil lanski začetek akcije morda res malo lažji. Vendar tudi naš delež v prispevkih in prostovoljnem delu krajanov ni bil majhen. Naredili smo namreč prek 8500 prostovoljnih ur. Nekateri so celo dvomili v ta podatek, vendar nai še en- Ko smo jih 3. maja opoldne obiskali na delovišču, je lilo kot iz škafa. »Če bi imeli vsi takšnega 'župana' bi bilo marsikaj drugače,« je rekel Ciril Šavs z Jezerskega, ki je bil do takrat vsak dan na trasi po 12 do 13 ur. »Milan skrbi, da vse poteka po programu in kjerkoli r3 treba, prime za delo. Pohvali« pa moram tudi Dušana Šemro- va, našega ekonoma. Ne vem, kako mu to uspe, vendar malice so tolikšne, da ni težko delati.« Presenečen nad voljo in zagretostjo Jezerjanov pa je bil v torek še najbolj strojnik Franc Bašelj doma iz Veleso-vega: »Kaj takega ne pomnim, pa sem že delal pri gradnji in obnovi vodovodov na Planini, Šenturški gori, Šenčurju, Srednji vasi. Prepričan sem, da jim bo na Jezerskem akcija, ki so se je lotili, uspela...« A. Žalar Iščemo dobrega gospodarja Sramota sredi Mežakle Jesenice, 9. maja — Pod obnovljenim in dobro vzdrževanim železarskim domom na Mežakli vztrajno in zanesljivo propada mogočna stavba, ki so jo že pred leti popolnoma razdejali. Pokradli so že vse, kar so mogli, razbili vse šipe... Mežakla je bila v letih po vojni izredno priljubljena izletniška točka Jeseničanov in okoličanov, saj so na prireditvenem prostoru poleg železarskega doma redno organizirali razne shode, družabna srečanja, prireditve. Na prostoru sredi prostranih gozdov Mežakle so bila tudi razna reakcijska in športna tekmovanja, dom je bil stalno oskrbovan in obiskan, saj so zdravniki bolnim in oslabelim priporočali oddih na svežem zraku sredi Mežakle. A zanimanje za Mežaklo je počasi, a zanesljivo upadalo in povsem usahnilo tedaj, ko je začel propadati dom: streha je, dotrajana, puščala, dom je bil zanemarjen, zapuščen, prava sramota. Končno se je zanj zavzel sindikat jeseniške železarne in vložil v obnovo kar precej denarja. Tudi zdaj zanj, čeprav ni obiska, zgledno skrbi. Povsem drugače pa je z veliko stavbo pod železarskim domom, last zagrebške univerze. Človeka je strah, ko se poda v notranjost mogočne stavbe. Nekdo ali neka teri so morali že pred leti gnevno razbiti vse, kar jim je prišlo pod roke in kar se je razbiti dalo. Razbili so vse šipe, tako v spodnjem delu kot v gornjih prostorih, potrgali električno napeljavo, napoti so jim bile celo žarnice. Pokradli so vse tisto, kar se je pokrasti dalo, a vendar so tu še razmajani stoli in mize, stare blazine in stari lonci vseh vrst in velikosti... Ko hodiš po teh čropinjah in tej navlaki brez primere, opaziš, kako se je dvignil parket in kako nevarno se v vseh prostorih poveša in nagiblje leseni strop. Vandajizmu v tem domu so se uspešno uprla le beton- Pohlep zrahljal družinsko sožitje ska korita in trdne lesene stopnice, ki vodijo v zgornje prostore. Že po prvem in drugem koraku po le' senih stopnicah v kotu zavrešči ptičja jata, ki gnezdi v tej zapuščeni stavbi \n se požene skozi razbite šipe. Grozti'' vost zapuščene in plesnive, nekdaj tako mogočne stavbe, bi bila imenitna scena za filmsko srhljivko, še toliko bolj pristno, saj se dogaja v samoti i° tišini gozdov Mežakle. Zgornje prostore naj si ogleda tisti, ki si jih upa. Za opis razdejanja v spalnicah ste pač prikrajšani, ker je v drugem kotu nekaj zagomazelo in zašu-melo in se mi je zdelo, da jo je najbolje jadrno ucvreti skozi vrata brez kril. vhodna vrata, ki jih je nekdo kaj vcS zakaj simbolično zabil z dvema deskama... Za sramoto sredi Mežakle bo prej al' slej treba poskrbeti. Obnoviti stavbo, če je obnova sploh še vredna ali pu J°. podreti. Najprej pa poiskati nekoga, k' bi se zanjo resno zavzel... D. Sedej v# -—-——--- Crna gradnja na »tuji« zemlji Škofja Loka, 8. aprila — Takih in podobnih zgodb, v bistvu družinskih tragedij je po Kranjskem ničkoliko: gospodar na kmetiji ostari in obleži v postelji, posestvo prevzame eden od otrok, ki hoče vso zemljo zase, kar mu zakon b zaščiteni kmetiji tudi dovoljuje, drugi otroci pa seveda (udi hočejo svoj delež... Od tod naprej pojdimo po bolj konkretnih, čeprav anonimnih stopinjah. Zaščitena kmetija, velika dvajset hektarov, je na lepem delu škofjeloški- občino. Za obnemoglega starega gospodarja skrbi sin, tudi sam že v zrelih letih, samski, brez otrok, ki je za očetom prevzel tudi skrb za gozd, travnike, njive, živino in ima sam na posestvu več kot dovolj dela. Hčeri sta od doma; ena v mestu, druga nedaleč stran, na drugem koncu vasi. Sin te druge hčere, torej vnuk, je pred poldrugim mesecem pripeljal opeko na pas dedovega travnika, ki bo nekoč, ko bo sprejet zazidalni načrt, najbrž zazidljiv. Stric je skočil pokonci, poklical milico in dal prijavo za urbanistično inšpekcijo, a nečak je čez nekaj dni pripeljal še nekaj opeke, nato pa dal na črno izkopati gradbeno jamo za stanovanjsko hišo. Medtem so se seveda kregali; stric, ki baje zagovarja tudi očetovo voljo, trdi, da ima sestra pravico dobiti svoj de- le/, šele po očetovi., smrti in ne pusti koputi po travniku, 1*5 stra ugovarja, češ da je več kot desetletje zastonj in brez pri' znane delovne dobe garala na domači kmetiji in da zdaj, ko potrebuje, hoče košček zemlje za sinovo prihodnost. Urbanistična inšpektorica je izdala odločbo o ustavitvi gradnje, družinski spor pa se je medtem preselil tudi na *0' dišče. Vso stvar spremlja tudi republiški inšpektor. ' . Po pravniški plati je sestra prelomila dve pravili; gradit j«> začela (oziroma njen sin) brez gradbenega dovoljenja, to rej na črno, in, drugič, posegla je na tujo posest. Na sodišč se ji gotovo ne obeta nič dobrega, če pred tem ne bo pridobila v last spornega travnika. Tudi do gradbenega dovoljenj najbrž ne bo prišla tako hitro glede na to, da zazidalni na*r še ni sprejet. Zato ni rečeno, da jame ne bo treba zasuti- Če potegnemo črto v slogu črnt ;a humorju, je vse^j kriv star in bolun oče, ki noče umreti... Kajti otroci se sa\~ med seboj očitno nočejo in ne znajo sporazumeti. Name* da bi se prijateljsko dogovorili (tudi samskega nasledm 1 kmetije že mučijo Abrahamova leta!), se raje kregajo in Pr^ tepajo, izpostavljajo obrekovanju sosedov in posmehu s° nikov, ki služijo na račun njihove nespameti... ,„„ H. Jelovč»n ]^ek. 10. maja 1988 JEŽ 9. STRAN ;SSJJ©3EEGiAS PRIJAZEN, ,NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO •»A ne vid'te, da delam « 4. maja, na centralni kranjski pošti. Ura 13.50 minut. Uslužbenka pridno »štempla« goro pisem, pred okencem caka nestrpna stranka. Žigosanja ni in ni konca, čakajoča stranka pa nekajkrat potihem prosi za eno samo pismo. Uslužbenka se ne da: mirno opravlja svoje delo, ki ga ni videti konca. Ker si stranka še enkrat upa zaprositi za »mimogrede Uslugo,« se službujoča obrne in jo poduči: »A mar ne vid'te, da delam? In ker so čakajoči morali sprevideti, da ona dela in da je komanda komanda in oblast oblast, je stranka lahko oddala er*o samo borno kuverto po natanko dvajsetih minutah čakanja... Tako kot dosedaj bomo tudi letos redno poročali na straneh Gorenjskega glasa o sklepni prireditvi festivalnega tipa bolj znano pod nazivom Druga godba. Pred časom smo najosnovnejše informacije o tej zadevšči-ni že posredovali, ker pa smo s CIDM —a prejeli novosti, vam iih posredujemo. Čvek • Bog zanesljivo n' ženska , Ameriške feministke gredo ta-*° daleč, da dandanes trdijo, da le Bog _ vedei ženska. Ko se je to iz-o v javnosti, je ameriško časopisje dobilo ogorčeno pismo "ralke z naslednjo vsebino: "Kakšna neumnost! Če bi bil Bo9 res ženska, ne bi programi-J*lt da samo ženske rojevajo, bojijo, vzgajajo otroke, skrbijo ** hišne posle, zraven morajo ** v službo. Najhuje pa je, da ^orajo poleg vsega tega prena-še brezobzirne in samodr-*ne soproge..." • Najstarejši kuharski recepti V biblioteki ameriške univerze hranijo verjetno najstarejše kuli-narične recepte na svetu. Ti re-CePti za golaže, jedi z zelenjavo 1P P'te z mesom, so stari najmanj 3600 let. Za vse recepte velja,da se jedi pripravljajo na masti ali na vodi in da se počasi pražijo. Jedi se pripravljajo z mesom jelenov, gazel, ovc in golobov, najbolj pogosti začimbi pa sta črna in bela čebula. Kako so nekdaj pripravili jelenji golaž: glavo, noge in rep je treba oprati, dati v lonec z mastjo, pridati čebulo, malo krvi, malo sira, samidua (neprevedena začimba) in suhutina (tudi neprevedeno). • Malo čuden par Neki 11-letni deček je pobegnil od doma s svojo ljubico -35-letno sosedo, ki ima dva otroka, stara štiri leta in 14 let. Dečkova mati pravi, da je bilo vsem jasno, da se med njima nekaj plete, vendar nihče ni pričakoval, da se bosta odločila za tako drastičen korak. • Vsak opravlja svoje delo "Turist že mora računati na to, da ob 11. uri dopoldne pridejo v Najprej verjetno velja omeniti, da je prišlo do zamenjave na mestu koordinatorja programov. Zorana Pistotnika je zamenjal Jure Potokar, ki nam (vam) sporoča, da bo letošnji glasbeni dogodek od 26. maja do 5. junija. Kaj bomo imeli moč spremljati? Začenši s prvim dnem, 26. maja: Davey Williams/Ladonna Smith (ZDA); Susu Bilibi (Togo) in Vitamin X (Gana); Belokranjski tamburaši in ansambel Feja-ta Sejdiča (Jugoslavija); Muzsi-kas (Madžarska); Tickmaver Formation (Jugoslavija); Derek Bailev (Velika Britanija); Sprung uas den wolken (Nemčija) in Alfred Harth Gestalt et ji-ve (Nemčija); Mačka B & Robo-tics (Velika Britanija/Jamajka). Tako kot je že v navadi bo del dogajanj v viteški dvorani, preddverju in del v osrednjem poletnem gledališču. V siceršnji predvideni poletni koncertni suši na Slovenskem bodo drugogodbovski dogodki vsekakor pomenili osvežitev. Ne zamudite! Vine Bešter MARIJA VITEZ Za Glasovo druščino prijaznih ljudi jo je predlagala Zlata Pogačar. Marija Vitez je prodajalka že triindvajset let, najprej v tržiški trgovini Državne založbe Slovenije, zadnje desetletje v kranjski. Streže za pultom, kjer imajo »vse za šolo in pisarno.« Najbolj naporno je od konca šolskega leta, ko najbolj vestni šolarji že nakupujejo za naprej, pa tja do sredine septembra, ko se povpraševanje spet umiri. Druga »špica« nastane pred koncem leta. »Prijaznost je človeku prirojena. Prodajalec je poklic, ki ga moraš opravljati z veseljem, s srcem, sicer je bolje, da izbereš drugega,« se nekako sramežljivo brani pohvale. »S kupci ni vselej lahko; bodisi so nezado- voljni, če česa ne dobijo, pa tudi sam čas je tak, da se ljudje vse manj držijo na smeh. V takih primerih se oklepam starega pravila, da ima kupec vedno prav.« H. J. hotelsko sobo čistilke" - je odločilo sodišče v nekem zahod-nonemškem mestu. Neki nemški policaj je namreč odšel na letovanje na Mallorco: dva tedna je bil tam sam, tretji teden pa je v sobo pripeljal prijateljico. Čistilka ju je zalotila v posteljnem objemu, policaj pa je takoj, ko se je vrnil domov, od turistične agencije zahteval odškodnino v višini 921 mark, zaradi "neotesanega vpada in izgube ljubezenske želje" ... Zaman, kajti sodišče je odločilo, da mora vsak opravljati svoje delo. • Poslednja pomoč Za nekega Italijana bi bila kmalu "prva pomoč" tudi "zadnja po- Po njegovi prometni nesreči so takoj prišla vozila prve pomoči in poškodovanega mladeniča so položili na nosila. Toda vrata rešil-ca niso bila dobro zaprta, nesrečnik je med vožnjo neopazno zdrsel na cesto. A sreča v nesreči—v bolnico je končno le prišel z avtostopom. • VVimbeldon otrok? ali Ameriška teniška igralka Chris Evert pričakuje otroka, toda kljub vsem nasvetom zdravnikov in prijateljev se je odločila, da bo še naprej sodelovala na turnirjih. 30-letna Chris, ki se je ločila od britanskega teniškega igralca Johna Lloyda je sporočila, da se bo 29. julija poročila z Andyjem Millom, nekdanjim britanskim olimpijcem v smučanju. BLEJSKA KMEČKA • Kdo bi se rad poročil na blejski kmečki ohceti? Turistično društvo Bled tudi letos pripravlja vrsto zanimivih poletnih prireditev, med njimi je največja in najbolj odzivna Blejska kmečka ohcet, ko se po starih šegah in navadah zares vzameta fant in dekle. Tudi letos organizatorji (Turistično društvo Bled in KUD Bled) vabita vse mlade gorenjske pare, ki so tik pred ohcetjo in bi se morda radi poročili na kmečki ohceti. Letos jo bodo pripravili od 10. do 14. avgusta. Mladoporočenca čaka vrsta lepih daril, obilo veselja in zabave. Vsi tisti, ki bi se radi tako poročili, naj pošljejo prijavo na Turistično društvo Bled, Ljubljanska 8, do 10. julija. Organizatorji bodo vse, ki se bodo prijavili, povabili na pogovor. Zaželeno je, da sta bodoča zakonca iz kmečkih družin, nujno pa ni. Samo ena omejitev je: mora jima biti prva poroka. če • Ansambel Rupar Pra ^n.samDel Ivana Ruparja deluje v tej zasedbi šest uspešnih let nj. v.Se 'me ansambla pojavlja že od 1970. leta dalje. Ob diatonični harmo-ir| 'm značilnem vokalnem duetu, doda piko na i še nepogrešljiv saksofon ?aPo* re°en ritem. Ne izogibajo se zabavni glasbi, zato igrajo po želji tu-1i Ljuh|Vn° 9'asDO Povprečna starost članov je od 30 let dalje, doma pa so iz Pri rt"6' Cerkne9a in Škofje Loke. Do zdaj so izdali tri kasete in plošče HTB in eno pri avstrijski firmi KNOBL. $e Prvi dve izdaji so prodali v srebrni nakladi, tretja Na sončni strani Alp h h Lolence- v knjigah, v statik tUrnentih in cel° na ni*" Ce ^evilkah pa še piše Leteni-v&'sS p°udarkom na drugem »e«. n varska, Furlanija Julijska Kraj na, Trentino, Gradiščanska, pron, Železna županija, Hrv . ška in Slovenija. Organizacijs* in izvršni odbor, predsednik ganizacijskega komiteja je ^ šan Šinigoj, dela s polno par ' Največja investicija bo vsekaK^, nova večnamenska dvorana, bo nared že do pričetka nove me. To bo hkrati velika prid°D tev za celotno gornjesavsko Nogometni finale že jutri Kranj, 8. maja — Finalista članskega nogometnega pokala za občino Kranj sta znana. To so nogometaši Primskovega in Na-kla. Finalna tekma bo jutri, 11. maja, ob 17.30 na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, in ne v četrtek, kot je bilo prvotno načrtovano. Ljubitelji nogometa, va- Tržiška praznična tekmovanja dolino. Še posebno zato, ker Pl311!*^ kandidira za svetovno prvens v nordijskih disciplinah v le 1991 in 1993. ..j, Naredili so že urnik *r jL>, zimskih športnih iger. Že vPf tek 10. marca bo prihod vS ekip, ki bodo nastanjene Kranjski gori. V soboto, 11-11(1 ca, bo hokejski turnir na JeS1eoQi cah. Prva tekma bo ob druga ob 13., tretja ob 14.30, *J trta ob 15. in ob 16.30 peta Kranjski gori pa bo istega dne bljeni! J. K. Na Kokrici bo kolesarski sejem Kokrica, 3. maja — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja letos spet že tradicionalni sejem nove in rabljene kolesarske opreme. Sejem bo v soboto in v nedelje, 14. in 15. maja, v kulturnem domu na Kokrici. Oba dneva bo odprt med 9. in 18. uri. Rabljeno opremo bodo sprejemali v hrambo že v petek, 13. maja, med 17. in 19. uro. J. K. Tržič, 5. maja-Strelska družina Anton Štefe Kostja je priredila tekmovanje v streljanju na strelišču na Cimpru. Udeležba ekip je bila rekordna: kar 36 jih je tekmovalo. Ženske so tekmovale z malokalibrsko puško, zmagala pa je ekipa Peko DSSS v postavi Olga Ahačič, Fina Ležaja in Mojca Rožič. Moški so streljali z vojaško puško, zmagalo pa je moštvo Peko Orodjarna I, za katero so tekmovali Jože Bohinc, Franc Koder in Tone Kokalj. Tekmovali so tudi kegljači. Sodelovalo je 61 moštev, od tega 40 moških in 21 ženskih, kar pomeni, da je kegljalo kar 250 trži-ških delavk in delavcev. Med ženskami je zmagala Peko Obutev II Montaža, med moškimi pa Peko Obutev II Sekalnica. V balinanju so tekmovale dvojice. Tekmovalo je 15 ekip, na koncu pa je zmagala Peko Obu- tev II pred Klavnico in Društvom upokojencev. V Križah pa so priredili na-miznoteniški turnir. Tekmovalo je 20 igralk in igralcev namiznega tenisa. Med moškimi so bjli najboljši Damjan Mandič, Janez Muzik in Boštjah Grguraš, med ženskami pa Svetlana Krsmano-vič, Olga Bencina in Sonja Zore. Tekmovali so tudi šahisti, člani osnovnih organizacij sindikata. Med 16 šahisti je največ pokazal Štefan Gubic (Tokos), ki je zmagal pred Nusretom Koračem (Lepenka) in Ivanom Kingom (Društvo upokojencev). J. Kikel % > svečana otvoritev iger ob 20. ur,' V nedeljo, 12. marec, bo v P°° korenu prva vožnja slaloma z moške in ženske. Prvi start o ob 9. uri, drugi pa ob 12. ur'k; Ratečah bo ob 10. uri smučarsK tek za obe kategoriji, na JeS^.nl cah pa bodo ob 8. uri začeli * drugim krogom hokejskega tur nirja. Zadnja peta tekma bo W dan ob 18. uri. V ponedeljek W> na Jesenicah tretji krog hokej skega turnirja z začetkom ob uri. V Ratečah bodo štafetni te*' za moške in ženske. Start bo oP 9. uri. V Podkorenu bo ob 10. Ig start v veleslalomu za obe kate gorijil, v Planici pa bodo ob W uri začeli smučarski skakal?: Svečan zaključek bo v KranjsK gori ob 15. uri. D. Hurnef Mednarodna kolesarska dirka Alpe Adria Savska lekcija Borovlje, 8. maja (od našega poročevalca) - Junaki prvih etap te dirke od Novega mesta do Celja in od Celja do Borovelj so kolesarji Save Marko Polanec, ki je zmagal v drugi etapi, Borut Ječnik je bil najhitrejši v tretji etapi, Benjamin Žumer pa je bil v Borovljah tretji in je zmagal v gorskem cilju. Sava je presenetila s taktiko, celo Zvoneta Zanoškarja, katerega varovanci niso zmagali. Na dirki tekmujeta 102 kolesarja iz desetih držav. V drugi etapi od Novega mesta do Celja je premočno zmagal Marko Polanec, prvo od Ljubljane do Novega mesta pa je dobil član ekipe Mecairo Milano Mandovani pred Hajkom Čubričem iz ekipe Srbije. V tej etapi je moral zaradi želodčnih krčev odnehati član Save Aleš Pagon, ki je odšel domov, tako da so ostali Kranjčani brez svojega najboljšega .moža. Jure Pavlic je bil v drugi etapi za Po-lancem. Osem kolesarjev je v tej etapi ušlo še pred Semičem. Pobeg se je obrestoval, saj je prednost kmalu narasla za tri minute. Marko Polanc je dobil tudi gorski cilj. Pred etapo od Celja do Borovelj pa je oblekel tudi rumeno majico. Junak druge etape je bil tudi Valter Bonča, ki se je sam pognal za ubežniki. Ker ni imel pomoči, so ga pred ciljem ujeli. Bonča vozi kot gost za Savo: Tretja etapa od Celja do Borovelj je bila podobna drugi, dolga je bila 135 kilometrov. Pri državni meji na Holmcu je pobegnilo pet kolesarjev: dva Sovjeta, Poljak in Savčana Benjamin Žumer in Borut Ječnik. Žumer je dobil gorski cilj, skupina je prednost obdržala, Borut Ječnik pa ie imel še toliko moči, da je zmagal. Sovjet Kosovojev je bil drugi, Žumer pa tretjft Rumeno majico je v Borovljah prevzel Jure Pavlic. V ekipni razsvrstivi je po tej etapi prevzela vodstvo Sava pred ekipo Jugoslavije, za katero vozi Rog, in Mecairom iz Milana. V nedeljo je bila v Borovljah 60 kiometorv dolga krožna poletapna dirka, ki se je spet končala v korist jugoslovanskih kolesarjev. Po četrtem krogu od sedmih je ušla peterica kolesarjev, v kateri sta bila tudi nosilca rumene majice Jure Pavlic in dotedaj peti v generalni uvrstitvi Marko Polanec. V predzadnjem krogu so imeli ubežniki že 25 sekund prednosti. Zmagal je Pavlic, Polanc je bil drugi, Poljak Fejevvski pa tretji. Rumeno majico je zadržal Jure Pavlic. Tonetti iz Milana je drugi, na tretje mesto pa se je povzpel Polanc, ki ima 20 sekund zaostanke za Pavlicem. Ekipno vodi sedaj Jugoslavija. Savu je druga, Mecairo iz Milana pa tretji. D. Humer L OD TEKME DO TEKME Gorenjski plavalci med zmagovalci — Na 7. tradicionalne ^ mednarodnem plavalnem mitingu v počastitev dneva osvoboditve Ljubljani je tekmovalo nad 200 plavalcev iz Italije, Madžarske, 2 ^ zne republike Nemčije in Jugoslavije. Na mitingu so sodelovali tu plavalci kranjskega Triglava in Radovljice. Tekmovali so člani, c niče, mladinci in mladinke. Med zmagovalce so se uvrstili tudi g renjski plavalci. Darjan Petrič je zmagal na 400 metrov kravi, Za ^ Kalan na 200 kravi in na 200 metrov delfin, Vojičič iz Kranja na 1 metrov prsno med mladinci, Robičeva iz Radovljice na 100 metr , hrbtno med mladinkami, Robova iz Radovljice pa na 200 delfin nj mladinkami. Robova, Kalanova in Vojičič so zmagali tudi prvi o mitinga. v Remi Triglava, zmaga Nakla - Nadaljevalo se je tekmovanj slovenskih nogometnih ligah. Kranjski Triglav je gostoval pri ^e darju v Titovem Velenju in igral neodločeno 1:1. Remi KranjčanovJ detek za Triglav je dosegel Radosavljevič. Triglav je sedaj z H J-----. ~--- . «---«. .... - *~... • "J zaslužen, saj so bili v drugem polčasu boljši in bi lahko zmagan- čkamj predzadnji. Naklo je doma premagal Lamo iz Dekanov, Je ničani pa so bili uspešnejši od Slavije ..^j Bravo, Janez Pintur - V Hockenheimu v Zvezni rePu^ijti Nemčiji je bila tretja dirka za evropsko prvenstvo v cestnohitrost dirkah. Začetek je bil predvsem za naša dirkača Pintarja in Pa^j £ porazen, saj jima je na treningu nagajal motor in sta imela s» startne pozicije. Na tekmi pa sta bila izredna. Osvojila sta nove ^ ko za evropski pokal. Janez Pintar je bil v kategoriji do 80 cem se ^ kar je njegova najboljša uvrstitev, Pavlic je bil osmi, Rokavec P*^J Habat v najmočnejši kategoriji ni startal, zato pa je Pintar P°s srečo še v kategoriji do 125 ccm. Bil je 12. in osvojil nove štiri to za evropsko prvenstvo. Prvi poraz igralk Kranja - V slovenski rokometni ligi - g.\t ske so vodilne Kranjčanke doživele prvi poraz: Iskra jih je * , $u premagala v Šentjerneju, vendar je njihova prednost na lestvi ^ vedno štiri točke. Alplesovke so katastrofalno s 47:17 izgubil«' v " venj Gradcu. . jjt; Ljubljanska zmaga tudi na Gorenjsko - Na športnih Prlf&^ vah v okviru prireditev Po poteh partizans'. e Ljubljane so zrn tudi gorenjski predstavniki. Na partizanskem maršu so zmaga1* jt.j toiialci Kranja pred Radovljico, med veterani so zmagali tekm°^ ton9 ubU Marmorja iz Hotavelj, med veterankami so bile prve teri Kranja, osvojili pa smo tudi precej drugih in tretjin mest. kj^'pr'' reditev je uspela, k čemur je veliko prispevalo tudi za te ska pri jetno vreme J. Ko šor Torek, 10. maja 1988 KRONIKA 11. STRAN (I6@ISISB&fl©RaiGLAS Skupna akcija obmejnih gasilcev v ljubeljskem predoru Akcija brez scenarija bi bila težavnejša Ljubelj, 7. maja — V soboto dvajset minut pred sedmo zjutraj sta v ljubeljskem predoru trna osebni avtomobil in kombi. Vozili sta se vžgali, več ljudi pa se je ranilo... Na srečo to-ni šlo za resnično nezgodo, temveč je bila to le predpostavka gasilske akcije, v kateri 5 ^delovali gasilci z oTaeh strani meje — z naše tržiški in kranjski poklicni, z avstrijske sasilci iz Borovelj in iz okoliških krajev. Koroški gasilci so imeli v soboto še tri akcije. Najprej so gasili požar na avtomobilski cesti, nato v lesnem obratu, nazadnje pa so krotili ogenj in reševali ljudi še iz osmega nadstropja hotela. Akcije so si ogledali tudi naši gasilci. mi že peto leto dobro sodelujejo na strokovnem in športnem področju, si izmenjujejo izkušnje in podobno. Sosedje so Tržičanom že večkrat pomagali pri nabavi opreme, ki je pri nas ni mogoče dobiti. Nazadnje so jim podarili 60-metrsko visokotlačno cev.. . Pa ne gre le za opremljenost: sosedje nas za zdaj prekašajo tudi po sistemu izobraževanja. Njihov gasilski center v Celovcu je sodobno opremljen, v njem je mogoče v kratkem času pridobiti najnujnejša teoretična in praktična znanja. Pri nas organiziramo razne tečaje, na katerih pa je po mnenju tr-žiških gasilcev preveč teorije in premalo prakse. j. Mejni organi so takoj po alarmu zaustavi-1 Promet in prepovedali vožnjo skozi predor o nesreči obvestili gasilce in ostale, "sem minut čez sedem so se prvi štirje ga-Sl'ci iz Borovelj s plinskimi maskami na 8|avah in s kisikovimi »bombami« na hrbtu ^peljali v predor do kraja nezgode in zače-1 §asiti, njim pa so se že po nekaj minutah Pridružili novi gasilci iz avstrijske in jugoslovanske strani, zdravniki, pripadniki rde-Cega križa. . . Dvajset minut čez sedem so avstrijski gasilci že potegnili gasilske cevi °d vhoda v tunel do kraja nezgode, na po-m°č pa sta prihitela tudi helikopterja, ki sta 2& Pristanek izrabila del ravne ploskve nad obokom tunela. Hans Koch, vodja akcije, sicer pa vodja psilcev na celovškem območju, je bil s polkom akcije, v kateri je sodelovalo sedem-naJst vozil z več kot sedemdesetimi gasilci, Več zdravnikov in članov rdečega križa, j^advse zadovoljen, daj so bili gasilci prej *°tv pol ure po nezgodi že v predoru, dobro Marjan Toporiš Še posebej je poudaril pomen dobrega sodelovanja gasilcev z obeh strani meje. Na -naši strani se je tako kot pri podobni akciji pred štirimi leti zataknilo pri alarmiranju. Kranjski poklicni gasilci so bili o nesreči v predoru obveščeni Pomembna pridobitev za ljubeljski predor so javljalci požarov in druge naprave za alarmiranje in obveščanje, ki sta jih lani začeli vgrajevati Iskra in avstrijska firma. Sistem je za zdaj še v preskušanju. Pa nih so se tudi znašli pri reševanju ponesreče-Potnikov. šele petnajst minut čez sedem, medtem ko so bili tržiški po besedah Marjana Toporiša, poveljnika G D Tržič-mesto, že pol ure prej. S kombijem so bili na Ljubelju v devetnajstih minutah, z orodnim avtomobilom pa v triindvajsetihz. Moštvo, ki je tokrat štelo sedemnajst gasilcev, je bilo prvič opremljeno s sposojenimi sprejemno-oddajnimi postajami, s pripomočki, brez katerih si je danes težko zamisliti dobro organizirano in usklajeno akcijo ali zaresno gašenje. Sicer pa so tržiški gasilci povedali, da so slabše opremljeni od svojih kolegov v Borovjah, s kateri- Akcije, kakršna je bila v soboto v ljubeljskem predoru, krepijo sodelovanje obmejnih gasilcev in so tudi sicer koristne, ne morejo pa natančno odgovoriti na vprašanja, kako bi ravnali v primeru prave nesreče, ko bi bil predor poln vozil, ko bi voznike in sopotnike ob morebitnem požaru zajela panika, ko cesta proti mejnemu prehodu le ne bi bila zaprta za promet, ko gasilci ne bi vnaprej vedeli za akcijo. . . Dobri poznavalci razmer pravijo, da bi bilo gašenje in reševanje ljudi veliko težavnejše kot v akciji, kjer vse poteka po vnaprej izdelanem scenariju. Morda ne bi bilo narobe, če bi si v prihodnosti zamislili akcijo v realnejših okoliščinah. Tedaj bi bilo treba najprej izprazniti predor, da bi gasilske in druge ekipe sploh lahko prišle do kraja nezgode. C. Zaplotnik Foto: G. Šinik ^ani kar 12 nesreč s smrtnim izidom Nevarni cestni odseki in neprimerna hitrost Pšenice, 9. maja — Lani se je največ nesreč s hujšimi posledicami Prtpetilo na odseku magistralne ceste Kranjska gora — Mojstrana ,n na Javorniku. Crna točka na Tabrah in v Gozd Martuljku. Naše uradne statistike, ugotavljajo člani sveta za preventivo in ,.*8ojo v cestnem prometu na Jesenicah, pravijo, da je za 90 odstotku Vsen prometnih nesreč kriv človek in le za 10 odstotkov prome-nih nezgod naj bi bil vzrok vozilo ali cesta. V razvitih državah kazeči statistike popolnoma drugačno sliko: slabe ceste naj bi bile vzrok a 40 odstotkov nesreč, neprimerno vozilo za 15 odstotkov, človek pa sa3 bi hil krivec v 50 odstotkih vseh nesreč. Ni razloga, menijo na Jericah, da ne bi bolj verjeli tujim statistikam in znatno več pozor-°sti posvetili stanju cest in prometni signalizaciji. ..Lani se je na jeseniških cestah pripetilo 94 prometnih nezgod s vuJšimi posledicami ali večjo materialno škodo, kar je za 14 nesreč kot leto prej. V prometnih nezgodah je umrlo kar 12 ljudi, med-(j.1? k° je leto prej izgubilo življenje »le« 5 oseb. V prometnih nezgo-K[*s smrtnim izidom so bili največ udeleženi vozniki osebnih avto-2r°kilov, devet prometnih nezgod s hujšimi posledicami pa so pov-°cili otroci. Ri J odpravili nevarni dvojni ovinek pri stari železniški čuvajnici •Vv/p^ Martuljki, odpravili črno tdčko na Tabrah na odseku Podku-razn UrtlJ'Jek ter semaforizirali križišče pri Čufarju. Predolgo časa le Ure^rfiv'Jajo o podvozu ali nadhodu pri glavnem vhodu v Železarno, balk ^a k° treba tudi odtekanje meteornih voda pri bencinski čr-1 "a Senožetih in na mostu magistralne ceste na Koroški Beli. NASONČNI * f RAN I ALP DaH,,Žini nove ,s hA stari avtomobil ^odnesli. Kdo • iskrške šole na Zlatem polju že nekaj časa pro-omobil. Kar je bilo v njem vrednega, so ljudje o se bo zdaj usmilil še ostankov? Foto: G. Ši- Čeprav svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbi za vzgojo vseh udeležencev v prometu s stalnimi in občasnimi akcijami, bo vendarle prometna varnost šele tedaj boljša, ko bodo primerneje uredili nevarne cestne odseke, kjer se zgodi občutno preveč prometnih nesreč. ^ geciej Robert Mazzini iz Zirov, ki se je 29. aprila ponesrečil med vožnjo iz Trebije proti Žirem, je danes za posledicami nesreče umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. Ker je vozil prehitro, ga je z motornim kolesom zaneslo na ban-kino, nato nazaj na cesto, kjer je trčil v prometni znak in zatem še v zid stanovanjske hiše. Slednjič je z motorjem vred padel še po stopnicah in z glavo udaril obnje. Sopotniku na motornem kolesu ni bilo nič. Neodgovorno z nevarnim tovorom Podvin, 30. aprila —Prevelika hitrost je botrovala nezgodi, ki se je primerila vozniku tovornjaka s priklopnikom, 30-letne-mu Emiru Crnoviču z Jesenic. Zadnji del priklopnika je zaradi hitrosti zaneslo na bankino, da je trčil ob betonsko ograjo in si uničil zadnji desni pnevmatiki. Po platiščih je priklopnik nato odpeljal proti Radovljici, kjer ga je voznik pustil, ne da bi kogarkoli obvestil o nezgodi. Vozil je namreč nevaren, hudo vnetljiv tovor. Med vožnjo po platiščih so se prav gotovo kresale iskre in prava sreča, da se ni nič vnelo, kajti posledice bi bile lahko katastrofalne. D. Ž. Vlak povozil otroka Reteče, 3. maja — 5-letni Gašper Križaj iz Reteč je to popoldne z otroškim kolesom pod spuščenimi železniškimi zapornicami prečkal progo. Tedaj je po tirih pripeljal vlak, akropolis ex-pres, s strojevodjem Janezom Hrenom. Ko je slednji zagledal otroka, je začel zavirati, vendar je vlak kljub temu trčil v otroško kolo, da ga je odbilo na nasip ob progi. Hudo ranjenemu otroku je pomagala zdravnica iz škofjeloškega zdravstvenega doma, ki se je z rešilcem pripeljala na kraj nesreče, nato pa so otroka odpeljali v Klinični center. Kot poročajo, ni več v življenjski nevarnosti. Mopedist trčil v kom- Jesenice, 7. maja - Pri Zva-gnovem mostu na Spodnjem Plavžu sta trčila mopedist, 18 - letni Dragan Topič z Jesenic, in kombi, ki ga je vozil Ah-met Zečiri, star 26 let, s Suve reke. V ovinku je mopedista zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in da bi ovinek izpeljal, ga je sekal. Takrat pa je nasproti pripeljal Zečiri, izognil se je skrajno desno, da bi se izognil trčenju, vendar brez uspeha. Topič je z nogami zadel ob kombi, zaradi tega izgubil oblast nad vozilom in padel. V nezgodi je bil huje ranjen, njegov sopotnik, 21-letni Miladin Itistanovič z Jesenic, Da laže. Izsilil prednost Spodnji Brnik, 7. maja - Na cesti Kranj - Brnik na Spodnjem Brniku, kjer je cestni odcep za Cerklje in Krvavec, se je pripetila prometna nesreča. Zakrivil jo je voznik osebnega av tomobila, 35-letni Stanislav Martinjak tz Šenčurja, ki je zavijal levo. Tedaj je namreč nasproti pripeljal drug osebni avto, vozil ga je 20-letni Tomaž Kranjc i/. Ljubljane. V trčenju sta bili huje ranjeni sopotnici, 34-letna Anica Martinjak iz Šenčurja, in 20-letna Mojca Kobal i/. Ljubljane. Eksplozija v kuhinji Jesenice, 6. maju V stanovanju Albina Kobentarja na Jesenicah je odjeknila eksplozija, ki je uničila plinski štedUnik, pomivalno mizo in razbila stekla. Do eksplozije naj bi prišlo zaradi uhajanja in nabiranja plina pod ploščo plinskega gorilnika. Razdejanje v kuhinji je vredno okoli 400 tisočakov. . i i DŽ Z motornim kolesom v smrt Trebija, 2. maja — 22 -letni Devetnajsti! Potem ko ves april ni bilo smrtne žrtve v gorenjskem prometu, je v prvih dneh maja umrl motorist, ki se je bil pred prazniki ponesrečil na cesti proti Žirem. Devetnajsta žrtev prometa letos! Poldrugi mesec zatišja v krvavem cestnem vojskovanju ni pomenil preobrata, ljudje niso prišli k sebi, niso jih streznile posledice pogubnega ravnanja na cesti. Kajti milica za volani spet odkriva vinjene, take, ki brez razsodnosti pritiskajo na plin, one, ki zavestno izsiljujejo prednost, skratka ravnanje ljudi je vse bolj v nasprotju s predpisi, pa tudi s prometno kulturo. Lani, vemo, je v prometnih nesrečah po Sloveniji umrlo za celo vas ljudi. Ko so v začetku leta to stanje pretresali tudi v družbenopolitičnih organizacijah, kjer ta problematika doslej še ni spodbudila kakih posebnih razprav, so bili začudeni, nemočni brez besed. Kriza je, so ugotavljali na kranjskem sindikalnem predsedstvu. Njega dni so imeli ljudje v življenju nek smisel. Lani so študirali, z možnostjo, da bodo ta študij nekoč na delovnem mestu »vnovčili«, lahko so gradili z manj denarja, lahko so se duhovno bogatili, ker jim je plača zadoščala za življenje. Danes pa le še garajo, se opijajo, izživljajo na cestah. . . Te stvari res zvenijo dramatično, toda v svetu, kjer se podirajo vse mogoče vrednote, tudi zakoni in ravnanje v prometu ne more biti izjema. Devetnajst mrtvih v štirih mesecih na Gorenjskem (med njimi je kar ducat mlajših od 25 let) obeta, da bo do konca leta najbrž izumrla še ena vas na Slovenskem. Ko nas v času gmotnih vrednot ne ganejo več osebne tragedije, naj bi vsaj razmišljali kot zahodni Nemci. Slednji namreč žrtve v cestnem prometu vrednotijo tudi kot materialno škodo. Koliko gmotne škode imamo mi, ker nam je v prometu umrlo toliko ljudi? Koliko smo v njih za življenja vložili? Koliko je bilo (v denarju) vredno njihovo delo za strojem, risalno desko, v pisarni? Koliko bi nam na delovnem mestu še lahko dali? Koliko bo stalo usposabljanje novega človeka, ki bo nadomestil pokojnika? Ko bi razmišljali v tem smislu, bi se morda vprašali še o odgovornosti, ne le o krivdi onega, ki je nesrečo povzročil. Tako pa ni domala nikakih posledic, življenje svet teče dalje, ko statistiki odkljukajo mrtvega. D. Z. Žlebir Višje sodišče zvišalo kazen Škofja Loka, 6. maja — V škofjeloški enoti Temeljnega sodišča Kranj so 23-letnemu Milanu Jeraši iz Javorij nad Poljanami izrekli denarno kazen 180 tisoč dinarjev in dveletno prepoved vožnje motornih vozil B kategorije, ker je dvakrat grobo kršil prometne predpise in povzročil prometno nesrečo, v kateri se je ena oseba huje ranila. Višje sodišče v Ljubljani je denarno kazen spremenilo v zaporno in obsodilo Jeraša na tri mesece zapora. Sodba je pravnomočna. Jeraša je 20. marca lani vozil z osebnim avtomobilom od Škofje Loke proti Gorenji vasi. Ker vožnje ni prilagodil zimskim razmeram na cesti, na kateri je bila snežna brozga, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je njegov avtomobil v blagem levem ovinku, v bližini odcepa za Sopotnico, zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno pripeljal z lado Alojz Skopec. V trčenju se je njegova sopotnica huje ranila in čeprav se je dlje časa zdravila, še danes ne more opravljati težkega dela. Sodišče je pri kaznovanju Jeraše upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan in tudi ne pri sodniku za prekrške in da ga v delovni organizaciji cenijo kot vestnega delavca, ni pa moglo mimo tega, da je s prometno nesrečo kar dvakrat kršil določila zakona o temeljih varnosti cestnega prometa — vozil je prehitro in še pod vplivom alkohola. Višje sodišče je zvišalo kazen, ker je ocenilo, da je temeljno sodišče premalo upoštevalo stopnjo alkoholiziranosti, ki je bila daleč nad dovoljeno. Zavore niso bile krive Kranj, 6. maja — 24-letni Vojislav Živanič, ki začasno stanuje v Grosupljem, je 3. avgusta predlani vozil s kombijem SGP Grosuplje po magistralni cesti od Kranja proti Ljubljani. V jeprškem gozdu je v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v mercedes, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Jože Rendu-lič. V silovitem trčenju je Živaničev sopotnik Mladen Stojičič umrl, Rendulič se je ranil, nastala pa je tudi precejšnja gmotna škoda. Živanič se je na sodišču zagovarjal, da naj bi nesrečo povzročil neki tuji voznik, ki naj bi ga tik pred nezgodo nevarno prehiteval, vendar so priče potrdile, da kombija ni nihče prehiteval. Tudi izgovor, da naj bi vozilo imelo slabe zavore, ni bil prepričljiv, saj je izvedenec ugotovil, da je bilo z zavorami vse v redu in tudi v SGP so potrdili, da je bil kombi nekaj dni pred nesrečo v popravilu. Sodišče je ocenilo, da je za nesrečo kriv Živanič, ki je zapeljal zunaj cestišča, nato pa zaviral in izgubil oblast nad vozilom. Za takšne kršitve prometnih predpisov je zagrožena kazen od enega do osmih let. Sodišče se je odločilo za enoletno zaporno kazen, saj za kršitev prometnih predpisov doslej še ni bil kaznovan in tudi sicenvelja kot dober delavec, ni pa našlo olajševalnih okoliščin, ki bi opravičevale izrek milejše kazni ali celo pogojno obsodbo. Balkanske navade Ko je pred prvomajskimi prazniki znani turistični delavec z Bleda opozoril voznika, ki je parkiral avto na sveže urejeni zelenici ob jezeru, naj ga umakne na primernejše mesto, ga je gost dobesedno zasul z opazkami in očitki, nazad; je pa ga je še precej osorno vprašal: »Kdo pa sploh si ti, ki si upaš nadlegovati goste?« Blejec se ni izdal ne z imenom ii: ne s funkcijo, ampak je odvrnil, da je domačin, ki mu ni vseeno, kaj se dela v kraju. Ob takšnem primeru, ki ni osamljen (v radovljiški bčini so lani kaznovali 225 ljudi zaradi črnega kampiranja, ežanja na zelenicah, v parkih, nasadih...), se zastavlja vprašenje, ali bo treba tudi v naših turističnih krajih po zgledu ne taterih tujih ustanoviti uniformirano »turistično policijo«, ki bi sezono bedela nad ravnanjem gostov, še zlasti domačih, ki so - to je treba priznati - slabši od tujih. Nobena skrivnost namreč ni, da so grde balkanske navade marsikaterega našega državljana, ki je že od malih nog navajen svinjati okolico, stale na tujem pet, deset ali celo več dolarjev. In kako spremeniti te navade? Samo s kaznimi jih ni mogoče, treba se je sprijazniti tudi s preprosto razlago, da po strugi Save še ni preteklo dovolj vode. C. Zaplotnik ureja CVETO ZAPLOTNIK ISSSSJJglEIlGLAS 12. STRAN / OBVESTIUi, OGLASl" Torek, 10. majal^ NK DOMŽALE1 organizira 15. 5. 1988 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK DVE STARI MILIJARDI 1. nagrada 5.000.000 din 2. nagrada 5.000.000 din 3. nagrada pralni stroj 15 koles ROG in še mnogo bogatih nagrad! OBVESTILO NA PODLAGI ODLOČBE UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO POD ŠT. 53 - K - 36/88 - 06/3 Z DNE 14.4.88 OBVEŠČAMO KRAJANE KS. VELES0V0 IN PREBIVALCE VASI SR. VAS IN DEL ŠENČURJA, DA JE PREPOVEDANO ODLAGANJE KAKRŠNIH KOLI ODPADKOV V GRAMOZNE JAME OB CESTI ŠENČUR - TRATA IN PR. POLICA. PROTI KRŠITELJEM BODO UKREPALI ZATO PRISTOJNI ORGANI, DOVOLILO SE BO LE POD POSEBNIMI POGOJI STRANK OZ. KRAJANOV ODBOR PRI KS ZA ČISTO OKOLJE Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen! Za hrano in pijačo je poskrbljeno. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 138 TEHNIČNA BAZA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge AVTOMEHANIKA - VOZNIKA za nedoločen čas Pogoji: srednješolska izobrazba, vozniški izpit C kategorije, odslužen vojaški rok in dvomesečno poskusno delo. OD po pravilniku. Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AMZS, TB Kranj, Koroška 53, Kranj DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA organizira TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV Prijave sprejemamo do pričetka tečaja, ki bo 16/5-1988 ob 15.30, številka telefona: 61-865. OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ Svet osnovne šole razpisuje dela in naloge RAVNATELJA za štiri leta Pogoji: Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjuje tudi pogoje po 32. členu Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Prijave sprejema razpisna komisija za imenovanje poslovodnega organa Osnovne šole Helena Puhar 15 dni po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VEČ KOT ČASOPIS IŠČEMO NOVE KOOPERANTE NOVE IDEJE Delovna organizacija SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA NA SEJMU KOOPERACIJ INDUSTRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 10. — 13. MAJA 1988 LET Debvne organizacije SLOVENIJALES TRGOVINA Crispv bogastvo celega zrnja Crispv izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesl|ivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati Torej je v Crispv izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja. Naučite se začeti dan s Crispv izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispv zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa Crispv izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite Ljubljana. TOZD Mlini ljubljanska banka Temena banka Gorenjske Kram Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj vabi k sodelovanju sodelavca — ZA VODENJE DEL V ODDELKU INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA — ZA NAČRTOVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN IZVAJANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA Pogoji: 1. — VII. stopnja zahtevnosti — smer ahitektura, gradbeništvo ali druga ustrezna smer — 4 leta delovnih izkušenj Delovno področje združuje naloge vodenja del v oddelku iove' sticij in vzdrževanja, s poudarkom na vodstvenih, organizacijskih in strokovnih nalogah oddelka; 2. — VI. stopnja zahtevnosti gradbene, elektro ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj * s poudarkom na nalogah s področja organizacije investicij' skega vzdrževanja objektov, naprav in napeljav ter nabave m vzdrževanja osnovnih sredstev. Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Če vas to zanima, nam posredujte svoje ponudbe z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev objave ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj v osmih dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM KRANJ PRAZNUJE DVAJSETLETNICO PRIZADEVANJ ZA BOLJŠI JUTRI NAŠIH OTROK, MLADOSTNIKOV iN ODRASLIH OSEB. VABIMO VAS NA POČASTITEV JUBILEJA, KI BO DNE 14. 5. 1988 OB 10. URI V KINU CENTER IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA EZ.A/V Tovarna športnega orodja p.o. BEGUNJE št. 1 64275 Begunje Objavlja licitacijo naslednjega osnovnega sredstva: 1 kos PRIKOLICA IMV ADRIA EXPORT 500 leto proizvodnje 1977 izklicna cena 500.000 din Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovarne 14. maja 1988 ob 9. uri. Ogled opreme in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene, bo istega dne od 8. do 9. ure. Kupec bo lahko blago prevzel in plačal od 16. do 23. maja 1988. Po tem roku zapade 10 % varščina. IZBRALI SOZMflS OBIŠČITE MERKURJEVO prodajalno BARVE LAKI v Škofji Loki na Mestnem trgu 28, kjer im* jo veliko izbiro disperzijsklh barv za beljenje, vseh vrst barv in lakov za kovino In les, lazurfl* sredstva za les, kot so LESOL, BELTON in BELTOP, barve in take. Za avtomobile, avtokozme-tiko in pribor za barvanje. I^ek, 10. maja 1988 13. STRAN x im GL NA SEJMU KOOPERACIJ INDUSRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 10. - 13. MAJA 88 predstavljamo: — izdelke drobnega gospodarstva — izdelke in polizdelke za industrijo — orodje in strojno orodje — poslovno informativni center POSREDUJEMO: kooperacijo z industrijo — nabavo repromateriala za obrtnike *— izvoz izdelkov na zunanja tržišča —* prodajo gotovih izdelkov in polizdelkov na domačem tržišču zastopamo: — drobno gospodarstvo na sejmih in razstavah Posebna predstavitev prodajnega programa prodajalne ostankov repromaterialov železnima Kranj, Gorenjesavska 5 — črna metalurgija *- barvne kovine elektromaterial — usnjena in klinasta jermena — okovje za strešna okna — vijaki — razni ostali materiali do 50% nižje cene!_ V PETEK, 13. MAJA NA SEJMU DAN MERKURJA MERKUR kranj o SLOVENIJALES 4F ss3 SORA salon pohištva V MEDVODAH UGODNO Tovarna pohištva SORA Medvode ponuja kupcem v svojem salonu nove usluge: — predelave in dodelave standardnih programov — izdelovanje pohištva po naročilu (stanovanjska oprema in oprema lokalov) — izdelava načrtov za notranjo opremo — svetovanje — popust za gotovinska plačila nekaterih rednih programov — 25 % — brezobrestna prodaja pohištva v 4 obrokih — 6 obrokov — 15% obresti Obiščite nas v našem salonu pohištva v Medvodah! BO ODPRT TUDI OB MEDNARODNI RAZSTAVI MINERALOV IN FOSILOV OD 14.5. - 15.5.88, V SOBOTO DO 18h IN V NEDELJO DO 13h ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub. Kranj, Jezerska c. 20 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Gradnje objavljamo prosta dela in naloge: DELOVODJA PRI VGRAJEVANJU ASFALTA 1 delavec Pogoji: gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo Za objavljena dela in naloge bomo združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska c. 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. ALPINA TOVARNA OBUTVE ŽIRI Strojarska ul. 2, n.sol.o. TOZD Proizvodnja Na podlagi sklepa Delavskega sveta TOZD Proizvodnja razpisujemo naslednja prosta dela oz. naloge: DIREKTOR TOZD PROIZVODNJA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične,"ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Alpina tovarna obutve Žiri, Strojarska ul. 2, Žiri, Razpisna komisija za tozd Proizvodnja. Delovna organizacija GORENJSKA BOLNIŠNICA JESENICE - Titova 112 Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Gorenjska bolnišnica Jesenice, Jesenice, Titova 112, ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLUŽBE DELOVNE ORGANIZACIJE Za vodjo splošne službe je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: — visoka izobrazba pravne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti — da ima pravilen odnos do samoupravljanja Zbor delavcev bo izbral izmed prijavljenih kandidatov, ki bodo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom poslali v roku 15 dni po objavi razpisa v časopisu na naslov: Delovna organizacija Gorenjska bolnišnica Jesenice, Titova 112, Delovna skupnost skupnih služb s pripisom na ovojnici — za razpis. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb OBVESTILO Obveščamo vse člane temeljnih organizacij kooperantov Gozdnega gospodarstva Škofja Loka, Tržič, Preddvor, da bodo VOLITVE V NEDELJO, 15. maja 198« Volili bomo delegate v organe upravljanja DO, TOK in SOZD GLG Bled. Glasovanje bo od 7. do 19. ure na sledečih glasovalnih mestih: 1. PODROČJE TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA: SORICA Zadružni dom Sorica DAVČA O snovna šola ZALI LOG Pisarna kmetijske zadruge MARTINJ VRH OS Martinj vrh ŽELEZNIKI Pisarna GG, Trnje 8, Železniki DRAŽGOŠE Dom Ivana Cankarja SELCA Zadružni dom Selca BUKOVICA Zadružni dom Bukovica ŠKOFJA LOKA Pisarna TOK Šk. Loka (nad Petrolom) ZMINEC Zadružni dom Zminee LOG Kmetijska zadruga Log POLJANE Kulturni dom Poljane LUČINE Zadružni dom Lučine HOTAVLJE Zadružni dom Hotavlje SOVODENJ Zadružni dom Sovodenj 2. PODROČJE TOK GOZDARSTVO TRŽIČ: LOM Dom družbenopolitičnih organizacij Lom PODLJUBELJ Restavracija Podljubelj TRŽIČ Pisarna TOK gozd. Tržič, Cankarjeva 19 3. PODROČJE TOK GOZDARSTVO PREDDVOR: JEZERSKO PREDDVOR GORICE NAKLO PODBREZJE NEMILJE ZG. RESNICA ŽABNICA MAVČIČE ŠENČUR CERKLJE ŠENTURŠKA GORA Zadružni dom Kulturni dom ' Kulturni dom Zadružni dom Gasilski dom Na Razpokah Zadružni dom Zadružni dom Zadružni dom Zadružni dom Pisarna TOK Preddvor Grilc Miha, Apno Člani naj se volitev udeležijo polnoštevilno! Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZD ZA ŽIVINOREJO Groblje 3, 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. POMOŽNI RIBOGOJEC Pogoji: končana osemletka izpit za voznika B kategorije veselje do dela z živalmi Delo se opravlja na pedagoško raziskovalni enoti za ribištvo v Zalogu pri Cerkljah. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanj vi pogojev sprejema kadrovska služba VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale v roku 10 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljenem postopku. DO Lrfch ŠKOFJA LOKA Po sklepu kadrovske komisije objavljamo prosta dela in naloge v TOZD RAČUNSKI CENTER VODJA RAZVOJA ROB za nedoločen čas Pogoji: visoka šola organizacijsko — računalniške ali tehnične smeri — aktivno znanje angleškega jezika — znanje programiranja v dveh računalniških jezikih — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta delovne prakse na delih in nalogah organizacije in vodenja računalniško obravnavanih podatkov VODJA PROJEKTNE SKUPINE I (2 delavca) za nedoločen čas Pogoji: visoka šola organizacijsko — računalniške, tehnične ali ekonomske smeri — aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina) — znanje programiranja v vsaj enem računalniškem jeziku — 1 leto prakse na programiranju - do 4 let prakse na organizacijskih delih ORGANIZATOR ANALITIK za nedoločen čas Pogoji: visoka šola ekonomske, tehnične ali organizaijske smeri — aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina) — znanje programiranja v vsaj enem računalniškem jeziku — 1 leto prakse na programiranju — do 4 let prakse na organizacijskih delih s posebnim povdarkom na analitski usmeritvi V DS SKUPNIH SLUŽB: PRAVNIK za nedoločen čas in 3 mesečnim poskusnim delom Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri, pravosodni izpit, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih KUHAR za nedoločen čas in 3 mesečnim poskusnim delom Pogoji: zaključena IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj Za delo v RAZVOJU IN TEHNOLOGIJI še vedno vabimo k sodelovanju DIPLOMIRANE INŽENIRJE in INŽENIRJE ENERGETSKE ALI TEHNOLOŠKE SMERI. K sodelovanju vabimo tuoi delavce z izkušnjami, kot tudi začetnike, ki želijo uveljaviti razvojne ambicije in osebno strokovno znanje. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi zbira kadrovsko socialna služba DO LTH Škofja Loka, Kidričeva 66, 15 dni po objavi. Za strokovnjake velja objava do zasedbe del in nalog. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. SjOLUCL Urajvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6, Jugoslavija Za potrebe splošnega sektorja objavljamo DN: VODJA IZMENE POŽARNEGA VARSTVA (ponovna objava) Pogoji: gasilski tehnik ali delavec z zaključeno srednjo šolo tehnične usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj in vozniškim izpitom C kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov SAVA KRANJ, Kadrovski sektor, Škofjeloška c. 6. Dom učencev in študentov IVO LOIA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Dom učencev in študentov IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 razpisuje po sklepu KDR in na podlagi 134. člena statuta doma prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATEIJA (delavec s posebnuni pooblastili in odgovornostmi) Za dela in naloge pomočnika ravnatelja mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba pedagoške, ekonomske ali pravne smeri, — strokovni izpit — najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, — kandidat mora imeti primerne osebnostne vrline in organizacijske sposobnosti. Pomočnik ravnatelja bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. MAU OGLASI tel.:27 960 cesta JLA 16 sprejemanje: vsak dan od 7. do 13. ure torek od 7. do 16. ure sobota prosto APARATI STROJI Prodam HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom. Andrej Fišinger, Begunjska 6, tel.: 25-117 Prodam STROJ za brušenje parketa. Tel.: 34-229_ Barvni TV Gorenje prodam za 15 SM. Tel: 45-481 6993 Prodam nov RAČUNALNIK commodo-re 64 z magnetofonom in jov-stic, priložim nekaj kaset s programi in literaturo v slovenščini. Tel.: 27-995 7006 GRADBENI MATERIAL_ Prodam LES za ostrešje. Tel.: 35-438 Prodam 400 kosov trojanke, nerabljena, cementna, siva in apno v vrečah. Mrak, Hrušica 93, Jesenice, popoldan _6995 Prodam betonski mešalec in električno dvigalo ter otroški avtosedež-uvoz.Tel.: 44-510_7027 Prodam 11 kosov rabljenih železnih traverz, 11 m dolgih, oblika I profil. Tel.: 66-134_7036 Prodam obžagan LES "grušt". Dacar, Breg ob Savi 28 7039 Prodam 40 vreč fasadnega PESKA zre-če. Brenkuš, Milje 16, tel.: 43-124 7044 Prodam nova vhodna VRATA in OKNO 100 x 140 Jelovica, 15 odstotkov cenej ter šivalni stroj oagat Jadranka, nerabljen. Bojan Kavčič, Gor. Dobrava 29, tel.: 68-197_ 7050 Prodam železno konstrukcijo 6x 5 m z ostrešjem, primerno za vikend. Tel.: 23-152_ 7051 Kotel centralne kurjave TVT standard 35 KW z ali brez bojlerja, prodam. Tel.: 22-990, popoldan, Kari Gregorc, ul. XXXI div. 38, Kranj _7081 Prodam litoželezno PEČ lokaterm, popolnoma novo, nerabljeno. Tel.: 35-450, od 20. do 21. ure 7083 VOZILA Prodam DIANO za 70 SM. Letence 4, Golnik Prodam Z 101, konfort. Jagodic, Mle karska 16, Čirče, Kranj JUGO 45, avgust 1983, prodam Tel.: 25 355 Prodam GOLF, letnik 1977, bencinar Hrastje 104, Kranj_6895 Prodam JUGO 45, star 3,5 let, prevo ženih 40.000 km, rjave barve, za 6 mio. Tel.: 22-943, po 16. uri_6991 Prodam Z 750, letnik 1976, dobro ohra njen Bohorč, Dražgoška 7, Kranj 6994 Ugodno prodam R 4, letnik 1984. Mo ste 60, Žirovnica, tel: 80-259 6997 Nove in rabljene dele karoserije za Z 750 in LADO 1200, letnik 1976, ugodno Erodam. Brane Mugerli, Visoko 118/b, enčur_6998 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1971, obnovljen, garažiran, 90 000 km Tel : 22-214 7002 Prodam VW 1200, letnik 1976. 82 528, vsakdan po 19. uri Tel.: 7004 Prodam Z 101, letnik 1976. Tel.: 79 777 __7015 Ugodno prodam Z 750, letnik 1982 Tel.: 33-481_7019 Prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 47-343 __7020 AVTOMATIK povsem nov, nevozen, s smernimi kazalci, prodam za 90 SM Tel: 80-082_7031 Prodam CITROEN GA, letnik 1981. Mi ro Medic, Koritnska 31, Bled, tel: 78 693__7034 Prodam dve leti star JUGO 55. Tel.: 42 583_7035 Prodam DIANO, letnik 1978. Ogled vsak dan popoldan Štefka Benigar, čirče 26, Kranj 7038 126 P, letnik 1980, registriran celo leta prodam za 170 SM. Tel.: 78J>12_J^ Prodam LADO KARAVAN 1200, letn* 1984. Tel.: 34-613__ Prodam MZ 125, letnik 1975 ter motor in menjalnik za VW 1300. Tel.: Prodam GOLFA, letnik~~no^b^ 1986, z dodatno opremo. Štefan j senšek Sp. Gorje 205, torek, sreda^ poldan_______,—- Prodam JUGO 45/AX, star 6 mesece* Tel: 36-158 Prodam MOPED APN/6, letnik jjjj po zelo jgodno ceni. Tel.: 74-60* R 4, letnik 1978, prodam za 1 M'0'Jjjg 33-215 Prodam Z 101, letnik 1977 v voznjj stanju, ni registriran, za 70 SM- Ug vsak dan popoldan. Kodrič, DrulovK 34, Kranj Ugodno prodam tovorno vozilo, jetn* 1961-5 ton, kiper, registriran do juni 1988. Tel: 51-442 ^Jj___ VvV, letnik 1973, registriran do maja 1989, ugodno prodam. Ogled od i ■ ure dalje. Mihelič, Gradnikova 6J, " dovljica Prodam tovorni avto O M 40, i®t"'k 1977, nosilnost 1,5 tone, vozen,z-\/an tegorijo, registriran, dobro vzdrzev ■ Zelo primeren za kmete ali obrtniK -Ogled vsak dan. Jalen, Tenetisei o < Golnik, tel.: 46-204 ___ RAZNO PRODAM čo LN gumenjak Tel.: 21-835 »sevilor« Pr odam- ČOLN elan GT 402 z motorjeTrTme^' ry 40 KM, prodam. Tel.: 28-j44_Jg^ Prodam novo moško kolo na 10 PJ,^. stav. Štele, Praprotna polica 32, ^ kije '___- _:_----oq- Prodam semenski KROMPIR |9°r7go7 renta, Trata 15, Škofja Loka__,—r Prodam dve jadralni DESKI (ko^P1^' in nahrbtnik za nošenje otroka. Trojarjeva 9, Kranj, tel.: 23 928 -—'-'-1—^^alkO, Prodam novo hišno vodno crp+e\: primerno za vikend ali bazen 83-810, popoldan_ Prodam semenski KROMPIR '9°r„ desere. Dorfarje 24, Žabnica Prodam kovinsko cisterno za kuril"10 olje 2100 litrov, ovalne oblike, 72 »t x 215. Tel.: 61-215__ Prodam 3000 kg prvovrstnega sena otave. Rudolf Ahlin, Log 15,Škofja^ ka .__ Prodam večjo količino POBJONA ter' praga z grelcem, blatnike za VW 1* ' Tel.: 1 _ _Jz> ležišča 2 + 1. Heroj« 7032 Prodam ADRIO 305 tnik 1977. Viljem Rajhard, C Verdnika 41/a, Jesenice 12 Prodam belo dolgo obleko za 10 do 1* let staro deklico. Tel: 64-254 očno Prodam pol leta staro belo poroc> OBLEKO št. 38 40 za 10 SM m 38 480 ]^>c -1-----A-6 Prodam gumijasti ČOLN vikmg, j oseb. Tel.: 82 563_____J>5 Prodam SENO Mevkuš 22, Zg. Gorje Prodam manjšo količino igorja lt>JE zere. Rozman, Jama 33 ^^J^ Prodam malo rabljeno 120 basno fjjp virsko HARMONIKO excelsiol. jgj 89-091, od 6. do 14. ure. Kramar, Rg| če 120, Rateče Planica STAN-OPREMA Termoakumulacijsko PEČ 5 KW dam za 5 SM. Tel: 45 481 Prodam rabljeno sedežno garn'1 Jože Košir, Kidričeva 88, Škofja Lo*^ Poceni prodam dva rastegljiva dva visoka fotelja in dva jogija .ont'n ®kskluzivr,o podaljšujem ti n u 'epo ob,ikovanimi noh-dodI?i7nimi vzorčki in modnimi Don i Vam bodo vaše roke v šno S t0 metodo zel° uspe-turti odP,avim grizenje nohtov UQI Pn moških in otrocih. ŽIVALI JARKICE, stare 2 in 3 mesece, lahko dobite vsak dan. Cegelnica 1, Naklo «658 Prodam rjave JARKICE. Log 9, Škofja Loka Stanovnik, 6984 kamin- kavč, črno-bel TV. Tel.: jj~^!lP°^ojd^n^_7033 3a^pr°,prodam sedežno garnituro in Urj Brobno omaro. Tel.: 24-027, po 18. _ 7053 I skoraj k"PPersbusch ŠTEDILNIK, l ty^J2yJ>l : 39-644_7055 i !e|jae?J P/odam trosed, kavč in dva fo-' Vecernovič, Kebetova 3, Kranj b--._____7059 l0rnarT1 HLADILNIK z zamrzovalni-i^^arleto m pol. Tel 39-994 7061 ^gOSLITVE Sslim KV kuharico. OD 60 SM. Sta- fc^vjijši. Tel.: 80-051_6588 s^'iš postati zastopnik za artikel, ki Po 11 Vsako slovensko družino, pokliči V Uri r>-» »_l .It enr| honorarno delo na dom. jj^!ljlyas, tel.:68-479_6928 ^|6'.,Ilern honorarno delo na dom popoldan 6999 \ "'kativnim osebam nudim hono-»6ga delo za prodajo izredno zanimi-K Jrtikla (niso knjige). Pogoj-pre-*6 lel■: (064) 34-918, od 19. do 21 Sfe-,__Z°l9 liijjj ,rri 'n komunikativnim dekletom ukra- n°norarno prodajo novega ilimneQa artikla. Delo med vikendi *%n Vednom dopoldan. Prevoz za J^S|fra: PROVIZIJA TAKOJ 7063 Kupim 4 m novo ali dobro ohranjeno LESTEV. Tel: 45-497 7069 Kupim revije NEUE MODE, letnik september/oktober 1985, april 1986 in oktober 1987. Suzana Smole, Ul. 1. avgusta 5, Kranj 7073 OBVESTILA_ ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_6140 Odprta je nova AVTOKLEPARSKA DE LAVNICA! Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, tel: 75 807 7041 OSTALO Kl» Sk.uPn°st Prevala išče PASTIR-a ,PfSo na planini Prevala v sezoni • 'nfc °rmacije na telefon: 79 958 Srfe.__7071 SenkJCl P0Z0R! Pridružite se pro *ratne knjige sedanjosti in pri- Vpr V C,KL0PEDIJA SL0VENI oh° i3'3 zaQ°tovljena Vzemite si \ j Vlkendih in videli boste, ne bo d Jav',e se na tel 82-557. od 0 21. ure, vsak dan razen viken-7072 Pri Tržiču prodam vrtno zemljo. Naslov v oglasnem oddelku. 7022 Prodam otavo in oddam v najem košnjo trave. Povšin, Alpska 21, Lesce _7028 GARAŽO za trgovino pri Vodovodnem stolpu prodam. Informacije med tednom po 19 uri na tel: 38-297 7046 Iščemo varstvo za 15 mesečno deklico. Naslov v oglasnem oddelku. 7049 Iščemo osebo, katera bi bila pripravljena prenočevati pri stari bolnici. Naslov v oglasnem oddelku. 7082 ZAHVALA boju s kruto boleznijo je dotrpel naš ljubljeni mož, oče, brat, svak in zet RADO KAVČIČ mesar iz Žirov vskl'eno zahvalo izrekamo vsem, ki ste mu lajšali bolečine, .Sem, ki ste v težkih trenutkih čustvovali z nami, mu podarili udovito cvetje in ga slovesno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat topla hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žiri, 5. maja 1988 12. V SPOMIN maja bo minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dobri mož in oče FRANC PLESTENJAK iz Šutne 43 Vsem, ki se ga spominjate hvala. VSI NJEGOVI Poročamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti ZaPustil naš dragi in skrbni mož, oče in stari oče JANEZ HOMAN Pahovčev iz Škofje Ix>ke Koroški borec £jega se bomo poslovili v sredo, 11. maja 1988, b 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. uioči: žena Julku, hčerke Dragica, Puvla in Metka z družinami, sin Franci z družino ofia Uka, Tržič, Ljubljana, Ročk Springs, SYI)NKY ZAHVALA V 49. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric STANKO BALANTIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem za izraženo sožalje in pomoč. Hvala za pomoč osebju bolnišnice Golnik in zdravnikom ZD Kranj. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Slabetu za lep pogrebni obred in pevcem iz Naklega. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Milje, 21. aprila 1988 V SPOMIN 7. maja je minilo dve leti, kar nas je zapustil naš % ljubljeni LEON SVETELJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Nenadoma nas je za vedno zapustila naša sodelavka MARIJA HRIBAR Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci Vzgojnovarstvene organizacije Radovljica ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta RUDOLFA KALANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Habjanu, dr. Možganu in dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter gasilcem iz Bukovice. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoč*■ S•■•na Francka, hčerka Marinka in sinova Metod Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo Bukovica, Praprotno V SPOMIN Že šmarnice bele dehte, oznanjajo novo življenje, a srce še kar krvavi, ker tebe, mati, več ni! MARIJI ZEVNIK roj. Tišler Odšla si, ko smo najbolj hrepeneli po tvojem toplem naročju. Odšla si brez besede ... Hvala vsem, ki se je še spominjate. VSI NJENI ZAHVALA A danje črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan težko je bilo se ločiti, a solze vse, vse jok zaman. Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, žene ter babice IVANKE MLINAR z Žirovskega vrha se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Mercator Šora Žiri, DO KZ Škofja Loka, ABC Loka, RUŽV, Termopol Sovodenj, Alpina Žiri in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju iz Žirov. Zahvala tudi g. župniku iz Žirov in g. župniku iz Nove Oselice za opravljeno pogrebno svečanost, zahvala tudi pevcem iz Žirov. Žalujoči: mož Jože, hčerki Vera, Marica, sinovi Jože, Božo, Vili, Stane z družinami 15. STRAN 'vo»$)$mmV/>'GLAS ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta PAVLETA ŠTIBLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Sv. Duha ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka za dolgoletno zdravljenje. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Sv. Duh, 20. aprila 1988 Umrl je naš dragi ata JOŽE SMODILA pismonoša v pokoju Od njega se bomo poslovili v sredo, 11. maja 1988, ob 15. uri na pokopališču v Kranju VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec v pokoju JOŽE SMODILA Od njega se bomo poslovili v sredo, 11. maja 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Vestnega in iskrenega tovariša bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Delavci TOZD za PTT promet Kranj ZAHVALA Ob smrti našega očeta, moža in deda ALOJZA GORJUPA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Najlepša hvala vsem sosedom, posebno Silvi Juhart in Janezu za vso izkazano pomoč. Hvala tudi ZB in govorniku za lepe poslovilne t besede, ter pevcem za lepe zapete pesmi. DRUŽINA GORJUP V SPOMIN 30. aprila je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in tast VIKTOR BALANČ p. d. Erženov Viktor s Čepulj Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so ga ohranili v lepem spominu ter obiskujejo njegov grob, prinašajo cvetje in prižigajo sveče. VSI NJEGOVI mali oglasi tel. 27960 Tudi po zraku lahko prihaja zaslužek /^JN^VJCEINDOGODK^ Jadralno letalo je pripravljeno Alfred Herbert, pobudnik sodelovanja z letalci iz Švice tela kakšna deviza več, samo malo več splošnega razumevanja za takšno dejavnost bi bilo potrebnega. »Mi sedaj pri vas že letimo kot v Švici, prosto, svobodno. Razumeli smo, da so z raznimi dovoljenji povsod težave, in tudi pri za prevoz. — Sliki: G. Sinik nas so, vendar nismo upali, da bo sodelovanje tako dobro teklo naprej in bo postalo tradicionalno. Postali smo prijatelji, športni tovariši in tudi letala znate že kakovostno popraviti. Letos bomo jadrali že v Kanadi in Avstraliji, vendar ostaja naše srce na slovenskem nebu, pri vas. Ke je slabo vreme za jadranje, gremo na izlete, do morja in vašo deželo že dobro poznamo,« je dejal gospod Alfred Herbert. Ni kaj reči. Mar ni to nova možnost za popestritev gorenjske turistične ponudbe? Poma-, gajmo pobudnikom takšne dejavnosti, ki prinaša denar. Zanimanje za jadralno letalstvo narašča, vedno več privržencev tega športa bo prihajalo tudi k nam, seveda če jih bomo znali sprejeti in jim ustreči. To, kar smo dosegli s Švicarji, da smo tudi po tej plati odprli sebe proti svetu, je samo začetni korak... J. Košnjek Vztrajnejši od uradniške trme Ribno, 4. maja — »Celo glavni švicarski carinski inšpektor se mi je čudil, kako smo mogli uspeti z zamislijo o prostem preletu jugoslovanske državne meje in prepričati jugoslovanske oblasti o nenevarnosti takega početja,« je dejal znani švicarski jadralni pilot in pobudnik gostovanja švicarskih jadralcev v Lescah Alfred Herbert, sicer novinar po poklicu. Zlati znak Zveze letalskih organizacij Slovenije je zato v pravih rokah. Švicarski jadralni piloti, ki so pod vodstvom gospoda Herberta pred petimi leti prvič prišli k nam jadrat so vztrajno pritiskali na vodstvo leškega letalskega centra, da bi lahko prosto preleteli jugoslovansko —avstrijsko mejo ter jadrali proti zahodu, po Avstriji, proti Švici, do Italije. Tamkajšnji zračni prostor je za jadralna letala že brez meja, razen tega pa je izredno nasičen z jadralnimi letali, zato želijo piloti iz teh držav jadrati tudi drugje. Slovenija je zaradi lege med deželami, kjer so naravne danosti za jadralno letenje ugodne. Tudi piloti sami so prek svojih zvez, predvsem pa prek švicarskega konzulata pomagali leškim in pristojnim slovenskim organom pri iskanju dovoljenja za takšno letenje. Končno so uspeli: tuji jadralni pilot lahko po cesti ali železnici pripelje k nam jadralno letalo, potem pa lahko v zračnem letalskem koridorju Jesenice Teldec preleti državno mejo ter jadra. Tako so tabori švicarskih jadralnih pilotov v Lescah že tradicionalni. Začenja se že peto leto sodelovanja in vse kaže, da se bo nadaljevalo. Takšni tabori za svet letalstva niso novost. Kot vedo povedati možje, ki so bolj seznanjeni s takimi zadevami, prihaja drugje na tabore po 50, 60 pilotov z letali, družinami. Tako pač preživljajo dopust in prinašajo v državo gostiteljico dragocene devize. Tudi na Gorenjsko bi »po zraku« lahko še prile- Kitajski kuharji gostujejo v Ribnem pri Bledu Za ljubitelje kulinaričnih posebnosti Ribno pri Bledu, 6. maja — Da Slovenci radi poskusimo kaj posebnega tudi na področju kulinari-ke, je dokazalo gostovanje treh kitajskih kuharjev v Ljubljani, kjer so imeli mesec dni polne roke dela. Tudi v Kompasovem hotelu v Ribnem ni dosti drugače, saj vsakdo želi poskusiti kaj posebnega, pa tudi kako jedo v daljni Kitajski. Narezana govedina s kajenskim poprom v kitajski omaki iz glogovega pepela, juha iz treh slastnih sestavin, dvojno kuhana svinina po seču-ansko, s kafro in čajnimi listki prekajena račka, ocvrt riž z rakci, ocvrte banane z medom, so le nekatere jedi iz jedilnega lista kitajske kuhinje, ki te dni gostuje v Ribnem. Sladko kisle jedi, nekatere močno začinjene, druge prijetno hrustljavega okusa, pa skoraj obvezen riž, zelenjavno mesne juhe in svojevrstne slaščice, dajejo značilen pečat kitajskim jedem. "Posebnost naše kuhinje so gotovo začimbe, pa tudi priprava hrane, če to primerjamo z vašimi jedrni, je za pripravo hrane potrebno pri nas precej več časa, hrana je narezena na koščke in je zelo raznovrstna. Največ naših gostov v Sloveniji si želi poskusiti raco, piščanca na različne načine in sladke jedi," pravi kitajski kuhar Hu Benjun. S sodelavcema Wang Xushunom in Zhai Shancen-gom zadovoljno opazujejo, s kakšnim zanimanjem pri nas poskušamo kitajske jedi, vsakemu pa radi tudi pokažejo, kako je treba ravnati s priborom, s palčkami. generalni direktor Kompasa, Egon Conradi je ob začetku Kitajske kuhinje v Ribnem povedal, da se je pred časom s predstavnikom enega naših podjetij na Kitajskem pogovarjal o možnosti, da se sečuanski kuharji predstavijo pri nas. Ta so je s kuharji dogovoril o gostovanju in pri Kompasu so organizirali vse potrebno: Kitajski kuharji so že gostovali v Ljubljani, sedaj so v Ribnem, kasneje pa bodo kuhali še v Slovenj Gradcu in Dubrovniku. "Zanimivo je, da je kitajska kuhinja doživela tako velik odmev v Ljubljani, pa tudi v Ribnem so mize rezervirane že do konca gostovanja. Deset dni preden so prišli kuharji, ni bilo več proste mize, edina možnost, da gostje poskusijo kitajske jedi, je le v kasnejših večernih urah. Prav zaradi takšnega zanimanja za gastronomijo, se bomo potrudili organizirati podobne prireditve, prav tako Teki naj bodo v Bohinju Radovljica, 6. maja — Zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji seji soglašali s tem, da Smučarska zveza Jugoslavije kandidira za izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1991 ali 1993 v Kranjski gori in na Bledu, zbor krajevnih skupnosti pa je hkrati tudi zahteval, da naj bo del prireditve na območju Bleda in Bohinja. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica namreč ne morejo razumeti, da je Planica dobila prednost pred Bohinjem pri organiziranju prvenstva v smučarskih tekih, pa čeprav je bilo v Bohinju doslej že 34 mednarodnih tekmovanj, med njimi tudi tekme za svetovni pokal. C. Z. L pa v hotelu v m Dnem pripravljamo glasbene večere, ki naj bi z odličnimi izvajalci, kot je trenutno Andrej Arnol, postali posebnost naše ponudbe. Tudi pet novih teniških igrišč z organizirano šolo tenisa, pomeni popestritev bivanja naših gostov in obiskovalcev," je povedal Janez Bule, direktor Kompasovih hotelov na Bledu. Za vse, ki tokrat n bodo mogli poskusiti kitajskih jedi, naj zapišemo, da se pri Kompasu že dogovarjajo za gostovanje kubanske kuhinje, prav tako pa bodo povabili kuharje tudi iz drugih dežel. V. Stanovnik Prva kitajska restavracija tudi pri nas GLASOVA ANKETA 7 Redka,plemenita poteza mladih Kranj, maja — V stražiškem vrtcu Maksa Rozman — Tatjana so o mladini doslej mislili le kot o motoriziranih mladcih, ki se ha jeklenih konjičih brezbrižno podijo čez njihova igrišča. Kaj je spremenilo njihovo prepričanje? Prijazen obisk skupine fantov in njihovo darilo, 200 tisočakov, češ naj si z njimi nakupijo igrač, ter zagotovilo, da bodo tudi motorističnim dirkam čez otroška igrišča kmalu naredili konec. Zdravka Klančnik, pedagoška vodja vrtcev enote V., kamor sodi tudi stražiški vrtec: "Presenečeni smo, da so nam mladi odstopili izkupiček od disko prireditev, konec koncev bi ga lahko kot toliko drugih porabili za kak piknik. T je bila res plemenita, hvale vredna poteza, ki smo jo v vrtcu sprejeli odprtih rok, saj nam taka darila ne padajo z neba. Zlasti ker so nas letos ob novem letu bolj skromno obdarovali tudi naši pokrovitelji. Za denar smo nakupili 75 kompletov vrtnega orodja (lopatk in grabljic), kar nam je med igračami najbolj manjkalo, in 10 žog, tako da smo za nekaj časa preskrbljeni. Kako si sicer pomagamo do igrač? Po kapljicah prihaja denar za te namene iz skupnosti otroškega varstva. Tako smo lani iz tega denarja opremljali igrišča, nakupovali knjige, letos pa bomo opremljali igralne kotičke. Ce hočemo kaj več, se moramo vzgojiteljice same znajti." Alenka Mikec, vodja vrtca Maksa Rozman Tatjana: "Ravno 1. april je bil, ko so prišli mladinci in nam ponudili 200 tisoč dinarjev za vrtec, mislili smo, da gre za kako potegavščino. Toda ponudba je bila resna in zdaj imamo za ta denar že igrače. Res dobra moti- vacija vzgojiteljicam pa tudi otrokom, ki na tak način le redko pridejo do igrač. Največkra vzgojiteljice same prosjačimo okrog za kak denar, pa tudi vse mogoče druge načine iščerno, da bi prišle do denarja za vrtčeve potrebe. ^a ko smo ob novem letu prodajale otroške ^z^e,j ke. Za zdaj imamo kar veliko igrač, vendar bolj zahvaljujoč iznajdljivosti tovarišic, ki marsik8! same naredijo, popravijo polomljene igrače, delajo didaktične igre, pa razne instrumente---Vse to smo zdaj začele shranjevati v posebni kabinetih, da se ne izgubi." f Aleš Cmrečnjak, star 1 let, iz male šole v straži škem vrtcu: "Z bratcem Jakom imava doma veliko igrač, a ne toliko, ^°}^. je v vrtcu. Tu se najraje igram igre, na Prin?® spomin in start. VeliKJ delamo iz lesa in kock. Tudi zunaj se igramo, z grabljami. 1°; patami, samokolnicami, in se vozimo s s.kir^H Teh pa ni za vse dovolj, zato nam tovarišice P°"J vedo, kdaj se bo kdo vozil." . Marko Šavs, star 7 «m prav tako mali šolar: "V vrtcu se najraj?| igram z lego kockanj Tovarišice nas učijo, f1 lepo ravnamo z igra. mi, da dolgo trajar Vendar se vseeno P0, mijo. Tovornjaki so polomljeni, potem pač igramo s polornlL nimi. Igrač imamo v vrt' cu veliko, a bi jih rad še več. Zdaj imamo zun J na igrišču tudi igrala, šele od lani. Prej jih n smo imeli, igrali smo se kar na travniku." K besedi smo hoteli povabiti tudi mladine . zaradi katerih je pravzaprav nastal tale zap1• vendar nam ni uspelo. Zato naj na koncu 'e„Pj-_ hvalimo njihov plemenit domislek in jim ze mo odbor sodelovanje z vrtcem. ^ , „ D. Z. Žleb* Po Italiji in Avstriji Kranj, 6. maja — Društvo upokojencev iz Kranja spet pripravlja izlet za svoje člane. Tokrat pojdejo najprej, v Trbiž v sosednji Italiji, od tod mimo Beljaka do Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem, v Celovec, na Gosposvetsko polje. Izlet bo v četrtek, 19. maja, odšli pa bodo ob 7. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Bobovek '88 Včeraj, v ponedeljek, 9. maja, se je pričel II. ekološki tabor na Bobovku pri Kranju. Skupini za varstvo okolja pri OK ZSMS Kranj je tudi tokrat uspelo pripraviti vse potrebno, da bodo mladi raziskovalci lahko nadaljevali lani začeto delo, katerega rezultati so zabeleženi v posebni brošuri, ki je izšla pred kratkim časom. Bobovški mladinski ekološki tabor ob neposredni angažiranosti na konkretni problematiki pomeni hkrati tudi vedno bolj odmevno akcijo v širšem slovenskem prostoru. V. Bešter Javornik - V sodelovanju z ZTKO Jesenice pripravljamo danes, v torek, 10. maja, s pričetkom ob 18. uri, v dvorani Ig ke in Albina Pibernik, (ob restavraciji Turist) že pred & som najavljeno, pa potem zaradi odsotnosti najboljših spo}' tnikov prestavljeno tradicionalno prireditev »Najbolj*1 športnik Gorenjske '87.« Več o prireditvi na športni stran1- Jq5mehglas Konec tedna v Tržiču Jedi iz sečuanske Mednarodna razstava kuhinje mineralov in fosilov Ljubljana, 6. maja — Ljubitelji kulinaričnih posebnosti so minuli konec tedna navdušeno pozdravili novico, da bo tudi Ljubljana dobila svojo kitajsko restavracijo. Ob petkovi otvoritvi restavracije Sečuan na Gornjem tr-gu, sta solastnika Takashi Tokushia in Milan Stare povedala, da je za obisk restavracije le veliko povpraševanje. Gostom pa je težko hkrati ustreči, saj je prostora le za okrog 30 obiskovalcev, priprava najrazličnejših kitajskih specialitet pa je precej dolgotrajna. Posebnost jedi iz sečuanske kuhinje so gotovo najrazličnejše začimbe, ki jih pri nas večinoma ni moč dobiti, zato jih bodo morali uvažati iz sosednje Italije in Avstrije. Manj težav bo z mesom in zelenjavo, saj je moč tudi naše race, piščance, govedino in druge vrste mesa, dobro pripraviti na kitajski način. Posebnost kuhinje bo tudi priprava jedi za vegeterijance, kuharja Ju in Li pa se bosta trudila, da se bodo jedi iz meseca v mesec na jedilniku tudi menjale. V. Stanovnik Tržič, 9. maja Osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču bo tri dni osrednji prireditveni prostor, ki bo gostil 16. mednarodno razstavo mineralov in fosilov. Zanimiva, že tradicio nalna prireditev, katere pokrovi telj je Energoinvest ItO Alumi nij Mostar, se bo začela v petek. 19. maja, ob 19. uri s kulturnim programom v organizaciji Kulturno umetniškega društva »Aluminij« Mostar na razstavišču v Bistrici. Z nastopom folklor ne skupine učencev Osnovne šo le heroja Bračiča pa bodo v soboto, ob 8. uri odprli ruzstaviš-čni prostor. Na njem si bo moč ogledati razstavo, zamenjati ali kupiti minerale, fosile in nakit. V soboto, ob 9. uri bo organiziran seminar na temo »Sodobni vidiki geologije in mineralogije, ob 11. uri pa bo seja podpisnikov Družbenega dogovora o financiranju mednarodne razstave mi- neralov m t(Muiu% v Ti/.itn. Pfft\ tako v soboto, bo ob 14. uri organiziran ogled svetovno znanega nahajališča fosilov oh Slovenski geološki poti, Dolžanove soteske. Oba dneva, v soboto in nedeljo, si bo moč ves dan ogledovati razstavo, ter zamenjati ali kupiti minerale, fosile in nakit. Na razstavišču bo tudi menjalnica, prodaja spominkov, značk, filatelističnih ovitkov, vplačali pa boste lahko tudi društveno članarino. Gostinski delavci iz Mostar ja bodo na razstavišču pripruvljali hercegovske specia-litele, (leeustacija teh jedi pa bo tudi v restavraciji Petrol v Bistrici. Poleg jedi bo moč poskusi ti tudi odlična hercegovska vina. Prireditelji so Društvo prija teljev mineralov in fosilov Tržič, Komite za mednarodne razstave mineralov in fosilov Tržič, Prireditveni odbor v Mostarju in Pri-lediucm odbor v Tržiču. V. Stanovnik STARO ZA NOVO ocenjevanje sta^1 vozil v LESCAH 57^32