uuiii I % ii .., pl 1 ik Di ni® J tem m\ ||r ™ /Premišljevanje za. prvo ■ ■ v ■> - j 0 soboto v juniju/ t ako mo go č na, d a Tretji Ko je prišel od božje Previdnosti določen dan, pošlje Bog Oče na zemljo sv, Duha. Poskusimo razmisliti vzroke zakaj. Prvi vzrok je gotovo neskončna dobrota in ljubezen božja. Ta je nagnila predobrega Očeta ’ v nebesih, da je poslal na svet Sina - Odrešeni** ka. Prav ta ga je nagnila tudi, da je posvečeval« ca in tolažnika- sv, Daha poslal, in to brez vsake naše zasluga, Saj so jo svet tako nehvaležnega iz« t kazal, ko je joto nehvaležno in grdo ravnal s Si« #'nom. Ki zaslužil ne ljubezni, ne dobrote, ampak kvečjemu kazen, Vendar je Bog svet tako ljubil,da je dal svojega edinega Sina in sedaj še sv. Duha, ' f ki je prav tako dobrota sama kakor Oče in Sin, Drugi vzrok je bilo zaslužen^jpff v Je s svojim trpljenjem in smrtjo vse zaslužil. Sel je v nebesa in je sedaj tam naš zagovornik in brani« lec, Tam kaže na svoje rane in roti Očeta, naj izpolni, kar je On e31 jubilm "Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažniker ! Ta prošnja je bila takoj uslišal. jo je vzrok srce predobrega Očeta, vodi in v vsem pomaga. Kako hvaležni moramo biti nebeškemu je bila naša potreba in revščina, da je poslal šv« Duha, ki naj nas ki je ganila nsvečuje, n Oc ;al toliko dobrote. nam je po ka« 5pVo svoj , da te« o z um temu JU Dal nam je Sina v odrešenje, dal sv* ga odrešenja moremo tudi deležni postati. Uklonimo zares in svojo voljo, naj bosta voljno orodje sv. Duha, da bomo mu Očetu prišli. Sv u Duh pa je poslan tudj od Sina božjega, saj izhaja iz Očeta in Sina. Ni mu bilo zadosti, da j 3 svet odrešil, dopolnil je . to odrešenje s tem, da je poslal sv, Duha, ki bo vodil sv. Cerkev,da bo mogla prav vršiti svojo nalogo, ki je g ua vodi ljudi v nebesa« , "Tudi Sinu božjemu, našemu Odrešeniku, naj. velja naša hva« ležnost in zahvala. Vse nam je dal, kar je imel, da je v izkazal^svo« jo ljubezen do nas. Kakšna je naša^livaložnost in povračilo? Ali do« biva od nas poleg dnevnih žalitev še kaj drugega? v 'Hvaležni bodimo tudi sv, Duhu samemu, Z vsem žarom božje 1 lepote nas je napolnil preden smo se zavedli že pri sv. krstu. Od te* daj kot neumoren umetnik lepša naše duše, da bodo cim bolj Bogu všeč. Vse naše dobre lastnosti in moči krepi in -podpirala svojimi milostmi, krepostmi in darovi. V vseh nevarnostih za dušo nam je ob ; (=fc rani. Vsak dan odstranja na m-a ke. Koiikrat se mi spomnimo nanj ? h se mu priporočeno? In še Mati božja. Po njej poti psa 'at Si robu ovire in zapre« mu * o hv o 1 3 m o - ko 1 ikr at smo dobili Sina božjega, ki nam - 2 - Štev« 23»,Leto III. 6,junija 1948\ je poslal sv, Duha. Zato tudi po njej prihajajo vse milosti v nas. Sredi med apostoli je hila, ko je nanje prišel sv. Duh, Tudi pri nas- mora biti, če hočemo biti deležni milosti in darov sv. Duha, Zato--se tudi preko nje obračajmo na sv, Duha, da naj nad nas res v vsej o= oilnosti razlije svoje milosti in uarove. V posebnih nevarnostih ži= vimo, ki ogrožajo naše dušno in telesno življenje in srečo. Zato mo« rabiti naša prošnja še posebej goreča in neprestana. Prosimo svojo Mater v- nebesih zlasti tega, da bi se izkazali hvaležne za sv, Duha Očetu, Sinu in sv, Duhu s tem, da bomo po Njenem zgledu milosti in darove sv, Duha pridno rabili in z njimi sodelovali. Da bodo naše duše ostale res vedno vredni tempel sv, Duha, v katerem bo z veseljem prebival v*' edinosti z Očetom in Sinom, "Božje usmiljenje bom na veke opeval," je pel psalmist že v stari zavezi. Kako bi mu še vse bolj iz srca prišle te besede, če bi občutil usmiljenje, ki ga je kazal Jezus v družbi ubogih grešnih lju= di, na katere so drugi s prstom kazali kot na javne grešnike. Kako lepo nam pripoveduje nedeljski evangelij, da so se mu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Njegova neskončna milina in dobrota je vlekla s čudovito silo nase vse grešnike, ki so se zavedali svojih grehov in vso njih težo in vezi tudi občutili« Pri mnogih je bila takega grešnega življenja kriva vzgoja v poganskem materijalizmu, ki je gledal višek in cilj človeškega livljenja v kolikor mogoče popolnem in neomejenem človeškem uživanju. Se preden so se dobro zavedli f so bili od svoje okolice že pahnjeni v tako življenje in nikogar ni bilo, ki bi jih dvignil in jim poka¬ zal lepše, vrednejše življenje. *■ Pri drugih spet je bila človeška slabost, ki jih je vrgla ob tla. Podlegli so prehudim strastem, saj tedaj, ko so'se borili, ni bilo pomoči od nikoder. Sedaj pa je sredi vseh teh duhovnih revežev prerok, ki jim v tako lepi luči kaže drugačno življenje, drugo srečo, drug mir ob Bo= gu* Ta prerok nikogar ne zavrne, vsakega sprejme,za vsakega ima bese¬ do usmiljenja in odpuščanja, vsakemu pomaga na drugo pot do lepšega- življenja. Duše takih duhovnih revežev, ki so se zavedali umazano« sti greha, vendar se same iz lastne moči niso mogle dvigniti t so na« ravnost vpile po rešitvi. Nič čudnega^ če so se takoj približale dobremu Pastirju, kakor hitro so zaslišale njagov glas. Parizeji in pismouki pa so godrnjali nad tem in se pohuj« sevali, To so bili tisti, ki so se imeli za vzvišene nad vsakim^gre- hom in nad vsako človeško slabostjo, ki so bili uverjeni, da vrše božjo voljo, kar se da najnatančneje. Denimo, da bi bili v resnici dobri, brez greha in slabo« sti. Pa bi imeli kljub vsemu temu veliko usodno napako napuha, se« bhčnosti in otopelosti za duhovno bedo svojega bližnjega. Prezirajo reveža, ki se zvija v sponah greha in se jih hoče rešiti, namesto da bi mu pomagali. Obsojajo ga, pehajo ga proč od sebe, da bi se - po njih mnenju - še sami ne umazali. Hočejo biti sami na soncu in toploti božje milosti in dobrote, drugim tega ne privoščijo. Vendar v resnici niti dobri bili niso, Sami v sebi niso hoteli priznati napak, ne napuha, ne sebičnosti, ne obsojanja, ne ledene hladnosti do duhovne bede grešnikov. Pa so tudi^ude napake, čeprav se skrivajo za videzom svetostih V njih notranjosti so bile pa še druge napake $ napake, ki so jih očitali drugim, kateri so v njih javno živeli, sami pa so se jim skrivaj udajali, na zunaj se jih pa skrbno otepali, da ne bi padla nanje kaka senca. 6, junija 1948 III. - 3 - Jezus, naš' dobri pastir in učitelj pravičnikov take vrste mara ne uri debi in tudi ne pri delu za duše. On kliče k sebi po= ki se svojih napak in slabosti tudi zavedajo, ki iščejo dobre ‘ s celim srcem še tako globo« da mu bodo udani za druge j čeprav ne nične, roke, da bi,se dvignili. 0 takih ve, in da se bodo nesebično zavzeli tudi ko padle. "Usmiljenja hočem in .ne daritev" je že po preroku v stari zavezi govoril Bog. Noče ljudi, ki se zavedajo svoje svetosti, ki darujejo in molijo, pri te$ pa obsojajo in še bolj ob tla tlačijo ljudi, ki jih je zvezal greh ip. iščejo človeka, ki bi jim pomagal, pa ga ne najdejo. Presodimo ob tej evangeljski zgodbi sami v nas takega farizejskega duha. Ne povišujmo sebe ? pred lastnimi napakami. Ne hodimo vzvišeno in sebično mimo ljudijka« terih duše ječe v sponah greha. Bodimo podobni svojemu božjemu Uco=* 1 niku v ljubezni in usmiljenju do najbolj,globoko padlih, da bomo sa= mi postali vredni Njegovega usmiljenja ih dobrote. sebe, koliko je ne zatiskajmo oč^ tisti,ki a Nekaj pa imajo vendarle prav pravijo, da je misijonsko delo a dušee Zakaj? Ce govorimo o svojskem' zelju misijonstva, to je o tistem ci= lju,ki ga ima pred seboj saijo misijon« sko delo,potem nimajo prav.Ce pa gle« damo kar tako splošno na poslanstvo Cerkve,ki je v glavnem vodstvo duš k zveličanju,imajo pa deloma prav. Oni namreč vrše misijonsko delo prav zato, da bi si potem,ko bo misijonsko delo^ dovršeno,reševale in spreobračale duše, da bi se mogle vse poganske duše zveli¬ čati. To pa je drugi glavni namen Cer« kve,ne pa svojski namen njenega miši« jonskega dela. Iz tega si moremo pa dobiti še drugo spoznanje.Nekateri misijonar¬ ji so res tako mislili, da je misijon« sko delo res samo spreobračanje duš. In kaj so storili? Namesto, da bi v poganski narod, v tisto omiko in dru= žabno življenje Cerkve zasajali in utr¬ jevali, so spreobračali posameznike,In kako! Iztrgali so jih iz poganskega o- kolja, jih po evropsko oblekli, jih u« čili evropskega jezika, tako, da so se domačinom čisto odtujili. In lepega dne je prišlo do tega, da so oni s sve jiiiii verniki postali strah tistega na« roda. Pogani so se zbali, da bo s ta« kini delom ves narod uničen. Ali so delali prav ali ne? Nikakor, Saj bi moral tak misijonar Cerkev prav v tisti narod, v tisto o-= 0 A I ^S R C E (Nadaljevanje)' w , III. Ko zasije« F'j<$ f žarki iz Marijinega Ma= terinskega srca,sevajo nujno tudi na prostrane misijonske pokrajin-,ker so polja že zrela za žetev, Luč teh žarkov je taka, da ne more zgrešiti m« ^inskih pokrajinoMarijino Brce je mi« iisijonsko po svoji - vsebini. Kaj je vsebina Ma« rijinega Srca? Ljubezen.; po« žrtvovalnost, bolečina. V Ma« ijrijino srce se izlivajo kakor iižarki v svoje gorišče vse pre resnice krščanstva.Tako |je Marijino Srce sinteza, sku« pek,prekrasen venec božjega razodetja. V Marijinem Srcu so se zrcalile in se zrca* lijo vse verske resnicej kakor jih premišljujemo v skrivno« stih sv. rožnega venca. Zato je pobožnost do Marijinega Srca tako tesno povezana z molitvijo rožnega venca. V Marijinem Srcu odsevajo skriv« nosti učlovečenja Sinu bož¬ jega, v njem so pisane skriv¬ nosti Jezusovega trpljenja in v njem se bleste skrivno¬ sti končnega zmagoslavja sv\ - 4 - Štev, 23., Leto III. 6. junija 1948, rolko presaditi, On je pa delal čisto ne¬ kaj drugega. Heševal je duše in jih shi¬ ral okoli sebe,s tem pa Cerkev čisto od- tujil tistemu narodu,namesto da bi jo bil pribil, žal o Saj so danes posamezni po- carski narodi že tako silno občutljivi, Me prenesejo,da bi se jim usiljevala tu¬ ja omikacKakor bi ne prenesli mi,če bi nam hotel vzeti kak kitajski misijonar narodne posebnosti in nas poki tajciti. Zato je prišlo po nekod tako daleč, da so veljali misijonarji za sovražnike na- roda,za potujčevalce in jim je grozila nevarnost, da jih izženo. Prav to dejstvo kaže,koliko lahko zgrešimo,če nimamo pravih pojmov, če ne vemo cilja svojemu delu. Danes Cerkev nujno zahteva,da se kaj takega ne zgodi več, To bomo Ish- ko spoznali pri opisu misijonskih dežel in misijonskega dela v njih. Pa tudi pri smernicah, ki jih daje Cerkev za miši- jonsko delo. + + , + + PO MISIJONSKE SVETU. KATOLIČANI V NAGASAKIJU. Katastrofa, ki je zadela Naga= sohi eb eksploziji atomske bombe, je u= ničila tudi okrog 10 tisoč katoličanov v predmestju Urukami, Veliko število mr¬ tvih katoličanov nas ne sme presenetiti, kajti škofija Nagasaki je štela polovico vseh katoličanov japonskega otočja-, V ju= ni ju 1959 ja bilo' na Japonskem 117 tisoč katoličanov in od teh jih je štela ško¬ fija Nagasaki skoro 60,000, Nagasaki je najpomembnejše in najbolj znano središče katoliške vere na Japonskem* in to predvsem zaradi števil¬ nih mučencev 17, stol, in zaradi skupine 13 tisoč kristjanov, ki jih je leta 1865 odkril p, Petitjean in ki so ohranili krščansko vero skozi dve stoletji in pol sredi najhujšega preganjanja, kljub 'oemd, da so bili brez duhovnikov in za¬ kramentov, izvzemši sv. krst. Prvi kri¬ stjani, ki so se bili javili p, Petitje- anu, so bili prav iz Urakamija, Urakami je bila tedaj vas blizu Nagasakija, se¬ daj pa tvori njegovo predmestje, ki je po svojem značaju industrijsko, Nagasaki in še posebej predmestje Urakami je bil središče aktivnega in praktičnega katoliškega življenja, ki je bilo v čast mladi japonski Cetkvi, kajti škofija je bila poverjena japonskim do¬ mačim duhovnikom, Japonec je tučM škof msgr. Pavel Aijiro Yamaguchi, Z nesrečo Nagasakija je bil torej prizadejan japonskemu^ katolicizmu zelo hud udarec.Vgndar je v nagasaški škofiji ostalo še vere in poveličanja, To pa s skrivnosti,ki pomenijo vele¬ silo osvajanja ne le za yer- na srca,ampak enako in-še bolj tudi. za pridobivanje po¬ ganskih src,Saj poganska sr¬ ca niso navajena gledati to¬ lik® milina, dohnot® In us¬ miljenj«, kakor jo vidimo zbrano in nagrmadeno v Mari¬ jinem Srcu, v življenju p, Da¬ mijana, apostola gobavcev, beremo, kako je pogane pre-i vzel pogled na milo podobo naše nebeške Gospe, Kako so prihajali pred oltar, iz ka¬ terega jih je blagoslavljala Marijina podoba. Kako so zr¬ li v Marijin milostni obraz in niso mogli odtrgati svojih pogledov od njega. A še ko¬ liko večjo moč bo imel na po¬ ganska srca pogled na žari¬ šče vse Marijine ljubezni ~ na njeno Srce! Kako lahko bomo razumeli Marijino usmi¬ ljeno ljubezen, ko jim jo bo razlagala misijonarjeva be¬ seda, Marijino Srce ne bo samo klicar misijonskih poklicov v misijonskem zale¬ dju, ne bo le neusahl^iv-stu^, denec tolažbe za misijonarje ’ na trnjevih misijonskih po¬ tih in pod žgočim misijonskim soncem, ampak tudi rodovitna šola najuspešnejšega nauka za pogane. Ko je Marija za¬ ključevala svoje razodetje v Fatimi, je rekiai "Končno bo zmagalo moje brezmadežno Sr=_ ce. Svetu bo dana doba miru. 1 * Naše upanje je, da bo zmaga Marijinega materinskega Srca pomenila tudi zmago Kristuso¬ ve blagovesti v misijonih* (Konec;« + = + = + 1 pa so v e la- - 3 Štev, 23c;Leto III, - 5 - 6 . junija 194-8 r 50©000 katoličanov in upamo, da katastrofa ne bo usodna. AMERIKANSKI UJETNIKI IN BLAŽENI JAPONSKI MUČENCI, Ameriški vojaški kurat p, John L. Curran 0,P, pripoveduje, da so^se nekateri amerikanski vojni ujetniki na Japonskem zelo v težki.; zadevi zatekli s pobožnostjo dveh devetdnevnic k blaženim nagasaškim mučencem. Bili so obakrat očividno uslišani, kajti iz stiske so bili rešeni obakrat prav ob koncu devetdnevnic. (Krepost srčnostih) V mestu Eifel se je mudila mala’skupiva kmetov. Ko so opra¬ vili svoje opravke, so zavili v restavracijo, V veliki dvorani so si izbrali mizo in preden so zaceli s kosilom, so vai stoje molili© Dru= gi ljudje so jih z občudovanjem gledala Kmalu stopi k njim glavni natakar in jim postreže s pijačo, čeprav niso še nič naročili, Pove jim, da je to storil po naročilu'gospodov od sosednje mize. Ozrli so se in videli, da tam sede sami vojaški častniki* Ko so opazili ti častniki vprašujoče poglede kmetov, se je oglasil eden od njih in glasno rekel” To je priznanje za vaše pogumno obnašanje”. Ob teh besedah je bilo v gostilni najbrže sram .-marsikatere« ga katoličana, ki se je iz strahopetnosti brez križa in molitve vse« del k mizi* To so dogodki iz vsakdanjega življenja. Prav ti pa kažejo, koliko je v nas pravega poguma, prave srčnosti. Tudi to je^krepost, • katero ge treba pridobivati, v kateri se je treba vaditi, če jo ho« v čemo imeti. Vsakdanji dogodki prinesejo vsakdanje malenkostne poskus« nje za to krepost. Kdor teh poskušenj ne bo prav prenesel, bo ostal vedno strahopetec, ki se bo bojazljivo umaknil in skrilo Ta krepost nam pomaga v vsaki nevarnosti. Pa naj pride strah, in nevarnost za čast, za dobro ime, za spoštovanje in ugled, ; za službo, za premoženje, za življenje,. Pomaga prav tako, da junaško prenesemo bolezni, trpljenje, izgnanstvo in še druge telesne ali du= ševne muke* Zato je tako važno, da bi se vsak zares moral zanjo po« truditi* Saj ta krepost človeka utrdi, da vse prenese in vzdrži,kar ■ nevarnega in težavnega nanj prid Oglejmo si še napake, ki so tej kreposti nasprotne. Stra« , nopetnost smo že omenili. Strahopetnež se povsod umakne in skrije,, , Zataji svoje prepričanje, svojo vero iz strahu pred posmehovanjem-, N e upa sprejeti nase nobene odgovornosti in nevarnosti, ker se boji ne= . varnosti in težav. Druga napaka pa je, če človek ne pozna nobenega strahu* Ne boji se tudi tecjaj, ko bi se moral bati in podvzeti pametne mere za svojb varnost. Če bi človek ne čutil lakote ali žeje, bi^ ne jedel in ne pil in bi radi tega umrl. v Tako tudi človek, ki ne čuti pamet« nega in utemeljenega strahu, nič ne podvzame za svojo varnost v ne« ■ varnostih in jim zato lahko podleže* _ > Tudi lahkomiselna predrznost, ki se loti nevarnih težav brez vzroka in pametnih varnostnih ukrepov, je napaka, ki je v na« sprotju s pravo krepostjo srčnosti., _ _ Krepost je to, če človek brez potrebe nevarnosti_ne isce, ; če pa pridejo, da.se jim ne umakne, kadar jih mora prenesti, ampak . da se jim po pameti postavi v bran in jih prenese. ^ v ! K tej kreposti spada tudi rezmišljanje o krščanskem muce« ništvu* Prav na kratko poglejmo ludi to,da bomo o tem prav poučene.* , 6«junija 1948, Štev. 23« »Loto III, _ • - 6 - i Za pravo mučeništvo se zahteva troje* a) nasilna smrt, b) ta smrt je prizadejana krivično iz sovraštva do prave vere ali do kake kreposti,ki iz prave vere izvira in c) mučenec mora to smrt pre® nesti potrpežljivo in brez odbora« Pri tem pa mora imeti posvečujočo idilost, ali vsaj nepopolno kesanje# Pravi mučenec torej ne more biti krivoverec, ali tak, kdor se na znotraj ali na zunaj nasilni smrti zaradi vere upira. Sadovi pravega mučeništva pa sos a) posvečujoča milost, b) izbris vseh kazni, kot pri sv. krstu. Zato sv. Cerkev za mučence ne moli, ampak jih takoj časti kot svetnike,čeprav so dali življe® nje za vero že pred sv. krstom, c) Posebno plačilo v nebesih, ki mu pravimo* venec mučeništva. Vadimo se v kreposti srčnosti v vsakdanjem življenju pred vsem v tem, da nikoli ne bomo kake verske dolžnosti ali navade zata= , jili in opustili iz strahopetnosti pred ljudmi, Tako bo ta krepost pastla in se utrjevala, da bo zmožna prenesti tudi najhujše težave, Ce pa bomo v vsakdanjosti strahopetni^ bomo gotovo odpovedali v več® jih stvareh. Za to krepost je važen tudi dar sv, Duha, ki mu pravimo dar moči. Sv, Duh bo s tem darom našo krepost tako dvignil in utrdil, da^bo zmožna junaško in brez strahu preživeti vsako nevarnost. Kdor hoče imeti pravo krščansko srčnost, naj veliko moli k sv. Duhu, Zgl^d k temu nam je sv. Peter, ki je ^red prihodom sv* Duha Jezusa straho« petno zatajil, |>o prihodu pa srčno prestal bičanje in joče in končno dal tudi svoje življenje v mučeniško smrt. Poslavljamo sel Zdaj pa zdaj odhajajo posamezniki, pa tudi večje in manjše skupine beguncev v svet* v Kanado, v .Anglijo in v Afriko, kmalu bo prišla Argentina. Tako se bomo raztepli po vsem svetu, da kmalu ne bo kontinenta, kjer ne bo slovenskega begunca, v Poslavljamo se in si želimo^srečno pot! Želimo si srečnega svidenja čez leta v domovini! Predno se pa razidemo, bo prav in koristno, da se nekoliko zamislimo v naše poslanstvo v svetu. Kakor smo bili pred tremi leti nenadoma vrženi kot begunci čez mejo domovine, tako smo danesr na tem, da se razidemo kot emigran® ti po svetu* . Večina od nas je bila prepričana, da bo naše begunstvo tra® jalo le malo časa, toda božja volja je, da se pred povratkoma v domo® vino nekoliko razgledamo po svetu. Široki svet! Mamljiva beseda za vsakogar,kdor ima pogum sto® piti v novo življenje. Prvič v zgodovini ima naš narod svojo emigracijo.Sicer ži= vimo že tri leta v svetu, toda večina živi še vedno v svojem^starem svetu. Telesno živi vsak v begunstvu, njegov duh, njegovo misije® nje, njegove želje in njegovi načrti pa se še vedno mude_v njegovih malih ozkih razmerah, ki jih je živel pred begomv domovini. Emigracija je pri mnogih narodih pomenila novo dobo in no® vo dobo pomeni tudi za naš narod. Prvič v zgodovini smo bili v takem številu poslani med svet. Sedaj bomo prišli v stik z velikim svetom. To je naše veliko poslanstvo,ki se ga moramo zavedati. Mnenja o emigraciji nihajo med dvema skrajnostimas ^med mehkužnim Ovidom, ki je zapisal v Pontu* "Izgnanstvo je smrt" in med borbenim Victor Hugojem, ki je zapisal v izgnanstvu na Jerse-u* Štev« 2 3 m Lato lilo _ - 7 - 6. junija 1948- ”Izgnanstvo je izbrano življenje za človeka uma in volje, odličnejše življenje, vzvišenejše življenje!" Tuj i n a o Tujina kamor pojdemo, bo za nas nov svet, Mi smo vajeni svojega malega sveta, svojih malih življenjskih pogojev, svojih skromnih razmer, Ker je naša domovina majhna in ozka, smo tudi mi majhni in ozki. Obdajata nas neka tesnoba in strah, kakor otroka, ki se je oddaljil od svoje matere, pa ne ve kam bi se obrnil. Svet je pa velik, širok. Danes tudi daljave nič ne pomeni= jo« Jutri bo morda že vse eno ali bomo drug od drugega oddaljeni ne= kaj km ali pa par tisoč km« Zračna pošta pride iz Amerike že v petih dneh, jutri pride morda že v treh. Velike daljave lahko preletimo z av.ijonom že v nekaj urah« Ves svet bo kmalu postal dostopen vsem in s teni se nam bodo vsi kraji sv sta ^ silno približali. Tujina živi drugačno življenje kot smo ga vajeni mi, Veli= kanska mesta, veliki industrijski obrati, nepregledne plantaže, V tem svetu se posamezni človek zgubi kot posamezne kapljice, ki padajo iz= pod neba v širno morje, V tem velikem svetu tvori posameznik del velikanske celote in se giblje in dela kot celota* Svet je v večini odtujen Bogu. Plava v moralnem blatu,išče samo svetnih užitkov, svetnega v ogastva. c Pri te$ pa ne gleda, kako si to, kar si telo želi, pridobi« Svet ne pozna duhovnosti, ne večnega življenja. Zato mu je krepost nesmisel, neumnost - jejmo, pijmo in uživajmo danes - jutri bomo umrli in bo vsega konec. To je pogansko življenjsko geslo,ki se ga svet še vedno drži. Pokažimo - sv o fcu r -da- po-znamo -mi drugo življe= njsko geslo - življenje v milosti, združeno z Bogom« Vendar ne mislimo, da : je v svetu vse slabo. Mnogo dobrega in lepega bomo našli in videli tudi v svetu, ako borno z odprtimi očmi in ušesi opazovali življenje okoli sebe. Toda mi bodimo pametni in se od obojega učimo. Kar bomo videli dobrega, naj nom bo za zgled, to posnemajmo, kar bomo videli slabega, naj nam bo kot živ opomin, kam zabrede človek brez vere in morale« Kar boste videli v tujini dobrega v verskem in moralnem oziru, posnemajte, kar boste videli praktičnega v svoji stroki, zapomnite, priučite in zapišite- S tem se boste lahko okoristili vi sami in po vas tudi drugi. V tem pogledu naj nam bo tujina velika učiteljica. Pred prvo svetovno vojno je moral vsak obut n - 'k. ko se je izučil v tujino, kjer je delal po raznih deželah Evrope pa tudi Amerike in se je po letih bogat na izkustvih vrnil zopet domov, postal mojster in oboga= til našo obrt z vsem, kar je pridobil v tujimi dobrega. Prav tako tudi izobraženci z vseh področij« \7 (Nadaljevanje) Janko Ahačič je pa nestrpno pričakoval začetka v igralski loži. Kazalec električne ure nad blagajno opere se je jpcca_si > po= mikal proti tretji uri. Zvonci po vsem poslopju so zabrneli in kli¬ cali obiskovalce na svoje prostore* V naslednjem trenutku so ugasnile luči. Spored se je pričel izvajati. Bil je sestavijwn tako, da so nastopali najprej dobri pevci i/i pevke, nato pa najboljši« .Seveda nastopajoči tega niso vedeli« N- katero so spremljali s klavirjem, druge r>a z orkestrom. Mnogi so hli z* 1 o izvežbanis imeli so lepe, Štev« 23«,Leto III, _ - S - 6, junija 19 y, 3. čiste in prijetne glasove, dobre organe in mnogo talenta tudi za operne nastope. Bili so sigurni v petju, nastopu in kretnjah.. Publi= ka,je vse pošteno nagradila s ploskanjem* * J Med poslušalci se je šušljalo, da je imela pri poskusnem nastopu največ uspeha neka mlada pevka, ki bo danes kot zadnja na=> stopila« Vse je nestrpno pričakovalo te pevke. Posebno Janko Aha« čič se je nestrpno presedal v svoji igralski loži. Kako tudi ne? Saj j«?'' prav radi nje in njenega nastopa prišel na misel o tekmi •pevcev in od te tekme je bilo odvisno marsikaj. Zadnjo točko sporeda je začel orkester z uvodom operete "Prodana nevesta". Se preden je bil končan, se je zastor razgrnil. .Od dveh strani je močna in za oko prijetna svetloba osvetlila Cvel« barjevo Cilko, ki je stala sredi odra pripravljena za nastop. Med poslušalci so bili tudi taki, ki so se udeležili poskusnega nastopa in zato posamezne pevce že poznali. Ko so sedaj na odru zagidnli CilkOj so začeli takoj ploskati in kmalu potegnili za seboj ostal- poslušalce, tako je vsa opera sprejela Cilko z navdušenim ploskanjem. Orkester je zaigral kratek uvod. Dirigent je dal Cilki znamenje za začetek. Lahko, mirno, brez treme je začela samospev iz opere "Pro» dana nevesta". Mnogi niso poslušali samo. z ušesi, ampak z odprtimi ustrni, Oči vseh so bile uprte v Cilko. Nihče ni hotel prezreli niti ene njene kretnje in preslišati niti enega glasu. Janko je počasi vstal, Od vzhičenja je bil tako nemiren, da ni mogel več sedeti. Ko je dirigent naglo in kratko spustil obe roki in s tem dal znamenje, da je samospev končan, so poslušalci pevko nagradili z burnim ploskanjem, ki se je so parkirat penovilo. Hoteli so na vsak način izsiliti ponavljanje. Cilka se je zahvaljevala z rahlimi pokloni« Gospod v črnem fraku je v veliko Cilkino presenečenje pri= nesel krasen šopek rdečih nagel jekov in jih z globokim poklonom iz= ročil Cilki« Sprejela jih je s poklonom in jih položila na levo rok^.. V garderobi je opazila na svilenem slo / na. 1 :.-...- anafcu. ko« Na njej pa sledeče stihe: Adagio - vse življenje hodi, A tempo - sreča naj sledi; Ce hoče piano - ti zbežati ? Naj spet se - presto oglasi. V življenju ljubi harmonije, Ljubezni moje ne presliši melodije; Naj ti v življenju forte sreče sonce sije, naj se moderabo spev čez te razlije! Janko Ahačič. Rdečica je Cilki šinila v obraz, da so ji.zagorela lica, srce pa ji je začelo tolči močneje, Njegovo utripanje je začutila v sencih, Vse kar je danes doživela, je Liho kot prijetne sanje« Lm> la je občutek, kot bi brala zanimiv roman mladega dekleta. Vse je do¬ življala nekako v podzavesti. Oblekla si je plašč in v ogledalu popravilo klobuk in lase. Šopek ji je ležal na levi roki, kot pred časom šolske knjige« Pred vrati garderobe so jo čakalis ravnatelj opere, di¬ rigent in Janko. Vsi po vrsti so ji čestitali k velikemu uspehu njenega nastopa. Janko pa jo je pospremil pred opero, kjer so jo ze čakali domači. (Prihodnjič dalje). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,