K ••WMID dnevnik v> Združenih državah Vetfa za vse leto - . . $6.00 Za doi leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS 9slef0k: cortlakdt 2876 JMznl&mliShiie^ protest Nicaragve MIR BO ŠELE TEDAJ, KO BO ODŠLO AMERIŠKO VOJAŠTVO Strokovne organizacije zahtevajo odpoklic ameriških čet iz Nicaragve. — Protest zastopnikov Nicaragve na kongresu Panameriške delavske federacije. — Prelivanje krvi potom obstreljeval-nih aeroplanov. — Značilna izjava zastopnika liberalne vlade. WASHINGTON, D. C., 20. julija. - Delegatje Nicarague na tu zborujočem kongresu Panameri-ške delavske federacije so vložili včeraj resolucijo, v kateri zahtevajo od predsednika Coolidge-a takojšnji odpoklic ameriških vojakov iz Nicaragve. Resolucija povdarja, da je obstajala večina dvesto ali tristo mrtvih, ki so padli v bitki med mornariškimi vojaki in "vstali" pri Ocotal, iz mirnih in dolgo zatranih delavcev, ki so prijeli za orožje, ker niso mogli še nadalje prenašati, da bi oborožene sile tuje države vladale njih deželi. Besedilo resolucije zahteva od panameriškega strokovnega kongresa, da proglasi svojo solidar- kih 1iso"ljudi zbral° pred konzu nost s cilji delavnih mas Nicaragve, ki so sklenile1 "" P°lidjfje bUa p°' & 1 so SKienue zvana, da pomiri razburjenj, in AGITACIJA ZA 0PR0ŠČENJE SACCA IN VANZETTUA V obnovljeni agitaciji za oproščen je Sacca in Van-zettinja se je razpočila bomba na vrtu ameriškega konzulata v Niči. — Amerikanci so ušli vsaki poškodbi. — Konzul, ki je bil v hiši z družino, je povedal, da je dobil pretilna pisma. P ARIZ, Francija, 20. julija. — Evropski radi-kalci so zopet pričeli s svojimi aktivnostmi, vspri-čo bližajočega se usmrčenja Sacca in Vanzettija. Prva posledica te nove kompanje je bila eksplozija bombe na vrtu ameriškega konzulata v Niči. Nikdo ni bil poškodovan, čeprav' je bila srehrna šipa v hiši razbita vsled eksplozije. — Konzul Lee Murphv in elani njegove družine so spali v konzulatu ob dotienem Času. Bomba se je razpočila v trenutku, ko so gledišča zapirala svoja vrata in vsled tega se je kmalu ka zoperstaviti se tuji invaziji dežele. William Green, predsednik Ameriške delavske na po vsem okraiu> ne bi bilo federacije, ki je tudi predsednik Panameriškega —^ * kongresa, je odklonil zahtevo glede takojšnjega ZAKLJUČEK DUNAJSKE TRAGEDIJE Dunajski socijalistri so pokopali osemdeset mrtvih. — Delo ustavljeno za 15 minut. — Dunaj j e popolnoma miren. . . . a ----J---j' S wr«i se upozurja, aa je nrviT A-eeti-iia on ;ni:;a posvetovanja m sprejema resolucije ter jo je izro- P-iški list Humanite, glasilo ko_Danesbol cil resolucijskemu komiteju. mumstov v Franciji, pred kratkim'sebf ki so bi]e *rtev demonstracij Resolucija opisuje Ocotal kot velikansko poko-lH' "pV*?* ^pade™ * Soeijalistična občinska vlada bo S& i"'mi ki - ~d I^ksssksss sss=B mrtvih delavcev. . I vsi radikalno m sleč ljudje v „1 , , O , .. ... , A ,. .. . J dovoljevale vladne omejitve, da — Strokovna zveza Nicaragve slovesno izjav-te*rtudl ^histu (se prepreči nadaljne zadrege, lja, - se glasi V resoluciji, - da ne more biti nobeni/ _ katerega so nameravali vpnzoriti, nega miru v Nicaragvi, dokler bo trajala ameriška intervencija. Morilno delavnost ameriških mornariških vojakov označujejo kot krivično in neprijateljsko dejanje vlade Združenih držav napram narodu, ki živi 7 ameriškim narodom v miru. Izjava označuje predsednika Diaza kot dobro-znano orodje newyorskih bankirjev ter zahteva takojšnji odpoklic ameriških čet. Prejšnji zastopnik liberalne vlade Nicaragve v Washingtonu, Vasa, je poslal iz Philadelphije memorandum, v katerem pravi glede dogodkov v Ocotalu: njih par tednov. Vsa ta pisma so pa se ne bo vršil, ker je vlada pre- pisali očividno ljudje, ki simpati- „ .. „ - . c . 4r . povedala, tako manifestacijo. Mr- .rajo . »temu, V.nzettijemm tw boJo pokopaH a|. J y k, so pretili direktno aH mdirekt- oK.inskem kreraatoriJl^ Iuiiiiiijciiii ir|?ovs vrnil včeraj zvečer iz Pariza sem- |P°ma«aJ0 anarhisti, ki so baje pr>'miiijoilov doiarjev kaj. Kot se je glasilo, je bil pred Segll> da .bodo straSno »svetili '' --- nad ameriškimi uradniki v sluča- ju, da bi bila moža usmrčena. Pariško poslaništvo je že dolgo časa zastraženo, in napad v Niči je le še povečal pozornost tako krog poslaništva kot tukajšnjega ameriškega konzulata. • zvezi z njegovim sedanjim povratkom je prišlo do izraza domnevane, da sta se Francija in Poljska dogovorili, da bosta zavzeli bolj prijateljsko stališče, da nošaje z Rusijo te konečno skle- Nemci so ga vzeli nazaj s plinskim'nttj trgovske dogovore, kakorhi-napadom v drugil bitkt pri Ypres(tro bodo uravnane rnsko-poljske in Angleži so ga zopet vzeli junija meseca 1917. Po zaključeni vojni sta ga kupila podpolkovnik Cowston in neki J. Calder, da ga ohranita kot vojni spominek za angleške polke. Potres na grškem otoku. Na grškfem ot«&u ?Wos «o ču- tUi lahek .potresni sunek. ..... diference v zvezi z umorom sovjetskega poslanika v Varšavi Trije Indijci mrtvih, 14 ranjenih. Tretji poskus samomora DOYLESTON, Pa., 20. julija. — Ernest Rieker, ki je v Bucks County jetniiniei čakal na svoj proces radi umora svoje > žene in šerifa Kulpa, se je včeraj zjutraj obesil v celici. To je bil že tretji poskus, da konča svoje življenje. SIMLA, Indija, 20. julija. - V Potem ko je ustrelil oba, je zbe-vasi Kothala ▼ Pundžabu so bile j žal v Anbury Park, kjer se je ▼ ubite tri osebe in štirinajst nadalj-| nekem hotelu obstreliL Po večine-nih je bilo ranjenih, ko je prišlo sečnem bivanju v bolnici je vzel do spopada med ljudsko množico, .tri tablete ter bi bil gotdvo omri, policijo in vojakL lie bi ga pr&vtfuno ne Večina Amerikancev, ki so bili prisiljeni ostati na Dunaju tekom viharnih dni, je pričela včeraj zjutraj odhajati, deloma z avtomobili, deloma v aeroplanih. Skupno število mrtvih tekom izgredov se je povečalo ter bo najbrž znašalo več kot sto. Skoro vsa- ko uro se poroča o nadaljnih mrtvih od 700 težko ranjenih, ki leže v bolnicah. Številni nadaljni pa bodo ostali "pohabljeni za vse svoje žive dni. DUNAJ, Avstrija, 20. julija. — Kriminalno postopanje je bilo u-vedeno proti 75 onih, ki so bili in-volvirani v izgred preteklega petka. Več kot dvesto oseb čaka še vedno na preiskavo glede njih sokrivde. Parlament ae bo sestal prihodnji ponedejek. Že sedaj ima na stotine proienj od provincijalnih vlad, t katerih, se zahteva sprejeto pvotistavkanke zakonodaje. tisoče. Na fronti je sedaj pet važnih oboroženih skupin: — Prva pride vpoštev nankinška armada, koje oditelje je Čank Kaj-Šek; druga armada obstaja iz hankovskih sil; trtjeaja je armada "krščanskega" generala Fenga, ki se mudi sedaj nekje v Honan provinci. Četrta armada je armada generala Jen Šišana in peta severna koalicija treh maršalov, Čang Tsolina, Čang C'ung Can »a in Sun Čuan Fenga. Silam Hankova nasprotujejo tri skupine, namreč armada Nankin-ga, severna kolacija in armada generala Fenga. • Glavni predmet zanimanja v Pekingu so sedaj pogajanja za splošen mir, a take poskuse se je vpri-zorilo že pogosto izza ustanovlje-nja republike leta 1911 in stvor-jene so bile številne koalicijo, ki pa niso ostale intaktne dalj easa kot eno leto. v Čeprav je bila cela dežela prizadeta od proti-tnjske propagande, katero sta trosila dr. Sun Jat-sen in Mihael Borodin, so bili vojni gospodarji dežele vendar ločeni na sever in jug. Brez dvoma obstaja med Kitajci patriotično čustvovanje, posebno med dijaki, ki so bili vzgojeni v inozemskih deželah, a njih število je premalenkost-no, in njih itpliv premajhen med revnimi, nevednimi' masami, katere obvladuje v glavnem le njih lastni, osebni in neposredni interes. po mnenju onih, ki so ga dobro poznali, toliko časa zavlekli njegov konec. Že pred vec kot d vem i leti je povzročala njegova bolezen resne skrbi, in januarja 1925 se je imel podvreči operaciji, kateri sta v preteklem letu sledili dve nadaljni. V preteklem letu, kmalu po po-vratku kraljice Marije iz Amerike, so zdravniki označili paeijenta kot izgubljenega. Zahrbtna bolezen je strašno shujšala telo Ferdinanda in izza zadnje spomladi ni tehtal več kot ZARADI ŽALENJA VERE V JEČO Turki so bili obsojeni radi napada na vero. — V tem vidijo nekateri potezo turške vlade, da potolaži Islam. CARIGRAD, Turčija, 20. julija. Po vsej Turčiji razpravljajo o pr-rem kazenskem zasledovanju radi napada na vero izza ustanovljenja republike. Neka mlada turška pisateljica in nekateri člani turške inteligence so bili obsojeni na en mesec ječe v zvezi z ob javi jen jem nekega članka, v katerem se je glasilo, da je vera prav tako slaba kot kajenje opija in da so vsi proroki laž-njivci. Pravorek smatrajo za korak, ko-jega namen je potolažiti Islam sto funtov. Od tedaj naprej se ni (vspričo dejstva, da se izza ustanovljenja republike skoro nikdo več ne briga za poziv muezinov z minaretov na molitev, in da so številne mošeje zapuščene ob času molitev. Naročajte *e na "OIoj Naroda", dal več tehtati. — Ubilo bi ga, če bi vedel, kako je shujšal, — so rekli njegovi prijatelji. PARIZ, Francija, 20. julija. — Kakorliitro je bila objavljena smrt kralja Ferdinanda, se je sestal T i • - „„ . f>„»*4- - , - • Islam je se vedno državna vera kronski svet. Politični položaj v ^ .... 4 j , .. . . v lureiji ter se domneva, da hoče deželi je nemoten. , , , v , „ . ' t, . , . vlada vzdrzati odnosaje z molia- v romunskem poslanistvu se je i , • , , . -i- • v it.- , - . medanskim svetom, kjer je njen glasiho da m bi lKarol, najstarei-1 , , . , . , . . .. , J-t(1 . ' . ' " ,J. ugled trpel, potem ko je bil kalif si sin pokojnega monarha, dosedaj - ..... . . . . . . ''izgnan radi politične zveze s Per- se informiran o smrti svojeea o-1 •• - jzijo in Afganistanom. Sprejem v Milwaukee. MILWAKEE, Wis., 20. julija. Na čelu zračne procesije sta dospela poročnika Maitland in He-genberger včeraj ob polenajstih zjutraj iz Chicaga v okrajno zračno lopo, da se udeležita celi dan trajajočega sprejema, ki je bil prirejen na čast pacifičnih letalcev v rojstnem mestu Maitlanda. Nova nemško-japonska pogodba. TOKIO, Japonska. 20. julija. _ Leta 1921 v Berlinu zapoceta pogajanja za sklenitev nove japon-sko-nemške pogodbe za trgovino in parobrodststvo, so bila zaključena in dokument bo v teku osem in štirideset ur podpisal ministrski predsednik Tanaka. Seznam To je seznam, ki pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po* datki so veljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi na tem mestu. Ns dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, sko boste vpoitevali svojo korist in naio zanesljivo ter točno postre&o. Lira 100 200 300 800 1000 $ 6.10 $11.90 $17.66 $88.76 $06.60 DesetttsoC Dlaarjev sil pa DratteoS Iiz Posebni podatki. Pristojbina za izpls-flla aanrHdh dolarjev v Jr»gMi*fW te Italiji mit kak« ml: ii $28, au ■bbji BMMk n Mote?; «i $2S. mpnj 2 $m » S ente Za vrije štete pe §L FRANK SAKSER STATE BANK 82-CoitkndtStraet. nwontmm New Yor£ N. Y. GLAS NARODA, 21. JT7L. 1927 M /W GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saber, president. Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, K. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ________....___________$6.00 Za pol leta _______________________$3.00 Za četrt leta ____________________...$1.50 Za Neto \urk ta celo leto..~$7.00 Za pol leta_________________*3M Za inozemstvo ta celo leto ~$7.90 Za vol leta........................%3JP Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil jej o. Denar naj se blagovoli poSiijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._^^__ REKORD AMERIŠKE BOJNE LADJE >'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ SMRT ROMUNSKEGA KRALJA Smrt romunskega kralja je le potrdila splošno znano resnico, namreč, da Ferdinand že dolgo Časa ni vladal. Vladala je njegova žena Marija, ki je imenovala svoje bivše ljubimce za vladne načelnike. Usoda Romunske je zaenkrat zopet v rokah ministrskega predsednika Bratiana, ki je popolnoma v oblasti še vedno živahne Marije, obnem je pa tudi najbolj nazadnjaški ministrski predsednik, iar jih je imela nesrečna dežela v zadnjih tridesetih letih. Zanaprej bodo vladali Romunski on, njegova prijateljica vdova—Marija in šestletni " kralj*' Mihael, sin bivšega prestolonaslednika, babjeka Karola. Bratianu in Marija bosta zatirala razvoj vsake napredne ideje in bosta zastavila vse svoje napore, da ubo-i»i romunski delavec ne bo mogel priti do svojih pravic. Tekom svetovne vojne je igrala Romunska isto nesramno vlogo kot Italija. Vsi so domnevali, da se bo Italija pridružila Nemčiji in Avstriji, kajti vse tri je vezala pogodba, da si v slučaju potrebe priskočijo na pomoč. Romunski kralj je bil bližnji žlahtnik nemškega cesarja. Italija je pljunila na pogodbo, romunski kralj pa na člahto, kajti zavezniki so ponujali več in faktieno tudi več dali, kot sta mogli Avstrija in Nemčija obljubiti. Kot vojni plen je dobila Romunska del Madžarske in Besa rabi j o, ki je bila iztrgana Rusiji. Ce bo prišlo kdaj do usodepoluega boja med evropskimi državami in sovjetsko Rusijo, bo igrala Romunska važno vlogo. Da bo obdržala pridobljeni plen, bo prodala srce, kožo, vest in prepričanje sovražnikom sovjetske Rusije. Važno je pa dejstvo, da se kljub splošnemu zatiranju razvija na Romunskem delavsko gibanje, ki napoveduje odločilen boj vladujočemu razredu. Vlada sicer pošilja voditelje v ječe, jih trpinči in mori, toda želje po svobodi in po razmerah, do katerih je človek-delavec upravičen, ne more zatreti. V tem oziru bodo vsi napori Bratiana in kraljiee-vdove zaman. POLICIJSKO NASILJE V New Vorku so zaprli Norvežana Leeja, ki je ob-dolžen, da je umoril dve ženski ter trupli s sekiro razse-kal. Vse se zgraža nad zverinskim činom. Policija zatr juje, da ima nepobitne dokaze, da je Lee storilec, docin, Lee vztrajno taji vsako krivdo. Umevno je, da je naloga policije zbrati vse mogoče dokaze, da spravi krivca v roke pravice. S tem pa še ni rečeno, da je treba obdolženca, magari če je inozemec, zverinsko trpinčiti, da izsilijo iz njega priznanje. Okoliščine precej jasno pričajo, da je Lee morilec. Toda tudi okoliščine so včasi varljive. Policija je podvrgla Leeja groznemu "third degree". Njegov zagovornik pravi, da so mu pri zaslianju na policijski stražnici polomili rebra in ga tudi drugače telesno poškodovali. Zagovornik je zahteval, naj ga preiščejo z X-žarki, toda ta zahteva je bila gladko in odločno zavrnjena. Policijska oblast bo seveda rekla, da se Leeju pri zaslišanju ni skrivilo niy lasu na glavi, ter da ni govora o kakem "third degree". Če bi bilo to res, bi se policijske oblasti tako odločno ne protivile strokovnjaški zdravniški preiskavi. ----- Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte Dom t Ljubljani! ___ M^^IlMBl. v , i Dopi s. MINIT miller, mu u. 1_ S. S. Floride, je bil dosežen na zadnji vožnji. Vozila je z naglico 23vozljev na uro. Mussolinijanski imperij. Forest City, Pa. Vročina je bila tudi p"H nas pritisnila zadnji teden, pa ne tako hudo, da bi bil kdo umrl, pač pa se je v sosednjem Vandlingu rodil družini Edward Kamin sinček prvorojenec. Zakonsko zvestobo sta si obljubila pred kratkim Jos. Tagler in (Amalija Cunta. | Piknik društva "Zvezda" S. X. P. J. ki bi se imel vršiti zadnjo soboto, je bil radi gotovega vzroka preložen na prihodnjo soboto 23. julija. j Vsi Slovenci in Slovenke so uljudno vabljeni. | Piknik se vrši na M. Zidarjevi farmi popoldan in zvečer. | Drnštvo sv. Jožefa K. S. K. .T. bo 31. julija dopoldan blagoslovilo svojo novo društveno zastavo. Zvečer bo banket v M. Muhicevi Peter Zgaga mu samo v pasamrznih, silno rerl- dvorani, kili slučajih. Zato pravimo, da se i)(.ja se še vedno slabe. more vprašanje kontinuitete vodilnega razreda rešiti edino le z načelom dednosti naslova, četudi n-inejenem po preizkušnji spasohno-sti dedičev in vedno mogočem vriva n ju novih življev!" Tako nekako se je pričelo tud' j v francoski revoluciji, z direktori-jem, potem s konzulatom, najprej časovno omejenim, potem dožic-ljenskfm in končno je prišlo dedno cesarstvo. Mussolini je sicer dejal v svojem zadnjem velikem gr>voru. delovanjem. Zato ** bo moral kakih l*tnvafl let V Italiji\ v začetku julija, j toriteto in odgovornost, dalekovid-Da v gospodu Mussoliniju tiče,"04' Penast duha in odločnost lastnosti in težje neomejenega diktatorja, je pokazal že zdavnaj prej, preden je ustanovil fašizem in se po njem povzpel do najvišjih časti in absolutne oblasti v državi. Ž kot otrok je — vsa i tako se pripoveduje — hotel vladati svoj ras sovrstnikom, a ko je bil pozneje ravnatelj socijall^tieuega "Avanti-ja", ga je ravno njegovo diktator-stvo onemogočilo med sodrugi. Da gredo njegove težneje še eelo preko diktature, se je pač tupatam tudi ž namigovalo, ali vendar doslej niti z njegove strani same, niti s strani njegovih oprod, celo niti s strani njegovih najhujših na-protnikov \ii bilo dokazov za taka stremljenja. V onem znamenitem njegovem govoru 20. septembra leta 1922. v furlanskem Vidmu, tik pred fašistovskim "pohodom v Rim", je pač res Mussolini izjavil, da bo fašizem le v toliko podpiral monarhijo, v kolikor bo le-ta hodila isto pot s fašizmom in njegovim pojmovanjem države, opaža se tudi, da fašizem poriva vedno bolj \ otran vladarja, ki v resnici že nima prav čisto nikakršnega vpliva na — — . ----------- .... f državne posle, jasno je tudi danes kov, diplomatov, upraviteljev, gu- j Ja,1;'i ",,n llI1Pmjem ■ vsakomur v Italiji, da se vrši med vernerjev. Vobče se je tako vsakdo-----■ vladarsko hišo Savojcev in Musso-,ki je na odličen način sodeloval in j VABILO NA PIKNIK linijem tih, ali zato tem ostrejši'sodeluje pretvarjanju in poveča- ^^ ^ in boj, toda zato, da bi se mogli gos-j vanju fasLshene d;zave ze .zkazal ^ p LittJ(fPall N y podu Mu-ssoliniju priphsovai kaKa kot aristokrat in gre sedaj le se za a » • . 1 „ ^ , . , - t v uljudno vabi slovenska društva cesarska stremljenja, pa vendar se to, kaka naloga naj se mu odredi. ^ ^ in slovenke iy ni bilo doslej resnih podatkov. Se-j Kar je bilo rečeno doslej, se pač mpsta Jn (>koHce na a,. p-k daj pa imam, take podatke, .mamo nanaša na ves fašizem, ali kar sle- ^ kateH ge vrfi (,ne 31 juHja na jih črno na belem, v vodilnem listu j di, je pa očividno nekega prav po- prostoru gtop 44 Tq prQ Pozdrav! Poročevalec. v izvajanju svojih namenov, vobče ljudje, ki znajo in hočejo ukazovati. kar je eno in isto. Xe smejo pa biti ljudje, ki bi zastopali neko določeno skupino materijal-nih interesov, kakor so jo zastopale vse zgodovinske aristokareije. -Kako torej stvoru i tako arlst-o? kraeijo in ji zagotoviti trajnost? Tak arlstokrat si zagotovi velja \o sam s svojim--------„----------------v „ je v tem mLslu vse fašistično p.l^tati na svojem mestu, ees, ker banje samo v svojem bistvu ari- ™» * nl ,0>n nas,edntk^ toda sn-stokratsko gibanje. Toda za opre-,** I>° flank» v n^ovem delitev arfetokratov je treba razli- lastnem listu me je vendar na- kovanja med preprostim vojakom in o ugl čim bolj bo utrjena avtoriteta tistih, ki ga vodijo". Dejanja takega aristokrata morajo biti odlična, namen pa jim mora biti afirmacija državne in razšir jeva nje njene avtoritete. Ali ta odlična dejanja ni da bi bila samo mater i jalnega in vojaškega zna.lra »>rp> alJ vle» (,oVesti 1o d'lta-lia" pa razpreda to Mussolinijevo misel o "vodilnem razredu" še dalje in pove končno popolnoma jasno, kakšen ji je njen končni cilj. Že takoj v uvodu pravi članek, da "vodilni razred" ni primeren izraz, da se ta izraz uporablja edino le zato, ker je javnost še koli-kortoliko okužena z demokratsko nezaupnostjo. Pravi izraz je — a-ristokracija! Fašizem odbija za svoje "vodilni razred" i soeijolo-5ki pojem razreda kot skupine ljudi skupnih fizičnih znakov, i po- državi vsa vodilna mesta dedno prehajala od roda na rod, kajti v naslednjem se govori o dednosti fa. šist ične ar 1stokracije. Članek pravi, da je pač še pred-J srdkov proli dednosti aristokratskega naslova, katere pa je treba odpraviti. Saj so bile vse velike zgodovinske aristokracije dedne. In aristokracija ne da bi morala biti povlastica, ker gre za to, da se podedujejo bolj dolžnosti in bremena kot pa časti. V ostalem pa, če se zdi popolnoma naravno, da sin podeduje kočljivo, zelo težavno nalogo, da naj upravlja denar, posestva, industrijska podjetja, ki jih je upravljal oče, zakaj bi sin ne mogel tudi podedovati kake po-' litične funkcije?! In še tem prej,' ko se more, preden se mu prizna, oblast, ki jo je imel oče, dedič postaviti pred skušnjo, da dokaze svojo zmožnost in sposobnost! j Ali ni tu dovolj ja»o rečeno, da gre za težnje in stremljenja, ni jem hlstorično-materijallstičnih e-! gredo dale« preko navadne pohlep- J j dopoldne. Vstopnina za odrasle 25 centov. Toraj na svidenje 31. julija! Frank Masle. (2x 22,23) IMPORTIRANEKOSE in DRUGO ORODJE Kosa iz gurantiranoga Jekla n rinčkoin, 24, 26, 28, in 30 pal- cev dolge .................... Srp ............................ Klepllno orodje, težke vrste .. Brunni kamen "Bergamo** Motlka ......................... Pralra ....................... Ribeien za repo s 2 nožema ... KoaiStV (brez expr*'9a) ....... Blago poSIljam po.lmlne prosto. Math. Pezdir80* mstc;* Hi" NEW YORK, N. Y. ' 12.-. .90 . 1.75 . .KO , .»0 .30 1.35 . 2 00 NAGLO POSTOPANJE V PROCESIH O LOČITVI ZAKONOV Te Ion minski listi ne lažejo, .skušajo doseči londonski sodniki pri svojem poslovanju, pravtako kot športniki, "brziiiske rekorde". Sodni predsednik Merrivale je dosegel v obravnavanju procesov o ločitvi zakonov baje tako spretnost. da ahsolvira poedino obravnavo povprečno v šestih minutah. Spričo tega naglega tempa je raz-poročil nedavno tekom šestih dni 200 nesrečnih zakonskih ]>arov. Listi poročajo, da ga skušajo njegovi kolegi posnemati, da rab-jo doslej še po 7 do 10 minut za tak proč«4«, da pa je upati, da se bo.lo navadili sčasom hitreje poslovati. V BUDIMPEŠTI NI NOBEXL-GA IZVOŠČEKA VEČ Kot po vseh večjih mestih, se je vršila tudi v Budimpešti zadnja le. ta tiha, neizprasna borba med avtomobilom in izvoščekom. Zmaga je pripadla avtomobilu. Število iz-voščekov z dvovprežnimi vozov! se je vedno bolj krčilo. Te dni pa je zaprosil zadnji izvošček, ki je izvrševal svojo obrt že celih 36 let, za podelitev koncesije za avtotaksi. Sedaj je v Budimpešti samo še nekoliko izvosčekov z enovprežnim vozovi. Pa tudi teh je vedno manj in bodo kmalu popolnoma izginili. ČLOVEŠKI IZSTRELEK V pondeljek, 4. julija, se je v Turinil izvršil zanimiv eksperiment. V možnar so položili nekega moža, ki se je prostovoljno javil za poskus, in ga s pomočjo velikanske zmeti pognali v zrak. Možak je jletel štirideset metrov visoko in jpadel kakih sto metrov daleč v pri-jpravljeno mrežo. Eksperiment se .je baje popolnoma posrečil. NAPRODAJ JE POSESTVO Ivana Preka na Vrhniki, hiša, gozd in polje. Proda se vse skupaj ali vsaka parcela posebej. Katerega veseli, lahko izve ceno pri A g n e s Prek, 64 Churchill St., Little Falls, N. Y. (6x 21—27) Daises se bosta v New Yorku spopadla bivši boksarski šampjon Dempsev in Jack Sharkev. Navzočih bo približno stotisoč radovednežev. Dohodki bodo znašali nad en milijon dolarjev. Vstopnice so že mesec dni naprodaj. Špekulanti so pokupili na tisoče vstopnic po originalni ceni, na-primer po petnajst dolarjev, prodajali so jih pa po stopetdeset dolarjev. Oblasti, ki so izvohale, so uvedle preiskavo. Značilno je, da se v tem slučaju vrši preiskava še predno se je dogodek za vršil. Ponavadi se preiskave šele pozneje vrše. No, pa naj se vrše prej ali pozneje. uspeha takoalitako nimajo nobenega. * Že pet dni prerokujejo vremenski preroki hladnejše vreme. Toda dosedaj so se še vse njihove prerokbe izjalovile. Da bi jih strela! * Včasih so se matere pritoževale: "Saj nič ne rečem, saj imam pridno hčer. saj tlela, toda kaj se hoče, ker vse, kar zasluži da za obleko". Tudi dandanes je tako. Toda sodeč po obleki, zaslužijo dekleta desetkrat manj kot so zaslužile pred desetimi leti. * V tej koloni je bilo pred leti več pristnih črnogorskih, slednjič se mi je pa zaloga izčrpala. Včeraj sem pa zopet eno izvedel. Bilo je še v časih pred vojno. V Boki Kotorski so se zbirai mornarji najrazličnejših narodov in držav. In v Boko Kotorsko so ho-,... * ddi Črno gore i ter tihotapili tobak. Nekoč zagleda Črnogorec na klopici mladega mornarja, ki je imel pri sebi lepega papagaja. Takega ptiča ni še nikdar videl. In začel se je pogajati ž njim. Pogodila sta se za zavoj tobaka. Črnogorec se je odpravil s ptičem domov, mornar pa s tobakom na ladjo. Po treh dneh sta se zopet srečala. — No, kako pa kaj pagagaj? — ga je vprašal mornar. Črnogorec se je odkašljal in odvrnil : — Ne kažem, juha je bila prilie-no dobra, a meso, brate, meso ti je bilo tvrdo ko kost... * Ta je pa iz modernega sveta. Dve takozvani modemi ženski sta se srečali ter začeli obirati ženski spol. Pa vpraša prva drugo: — Ail poznaš to lepo žensko, ki je ravnokar šla mimo naju? — Kako bi je ne poznala, — se je glasil odgovor. — To je ljubica mojega moža in žena mojega ljubimca. kononiistov, ki vidijo v "razredu" skupine ljudi skupnih fizičnih zna. kov. i pojem hlstorično-materijali- nostipo časti in oblasti f In kako se stvar le nydalje utemeljuje! "In v resnici so velike rodbine stičnih ekonomistov, ki vidijo v. (!) hrbtenica vseh velikih zgodo ( "razredu" skup oseb, katere veže-J vinskih razvojev. Ne morda po pe-j jo enaki ali vzporedni materijalni (dedovanj«, temveč pav zato ker i.e interesi. Hoče pa, da bodo njegovi.v rodbini človek oblikuje duševno državne avtoritete in vladarske mo-' in ko stopi v socijalni vrvež, je že drosti v državi, ali z drugo bese-^izoblikovan. Poznejše izkušnje ga' do: zahteva se aristokracija! Toda morejo izpremeniti, toda ne glo-ta aristokracija se ne sme razume- J boko. Značaj, navada, da se preti kot nekako pleme v fizičnem smi- sojajo do dna nekatera vprašanja slu. Biti morajo ljudje, ki so Itali- j in se jim. prisoja temeljna važno&t,! iani do mozga v kastefe, ki črpajo (upoštevanje tradicionalnih vred-j8 82 Cortlandt Stmt iz proiksti modrost, iz bodočnosti ^ tf->t, vse to se pridobi v rodbinskem P pa trdno voljo, ki imajo cut za av- krogu aH pa nikdar več, kvečje- J ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — / POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4% MESEČNO OBRESTOVA NJE, . se obrnite na: FRANK SAKŠER STATE BANK New York, N. T — Le pomislite, — je pripovedovala zakonska ženica, kakien je moj mož. Pred štirinajstimi dnevi sva se skregala in štirinajst dni nisem izpregovorila ž njim nobene besede. Danes mi je pa prinese v zahvalo lepo darilo. * Časopisje poroča o čudnem slu-9 čaju, ki se je pripetil te dni v New ^ j Yorku. S^j Policija je izvohala, da ima ne-_jki Italijan v globoki kleti veliko k zalogo žganja in vina. Policist se je odpravil v klet in po stopnicah tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Nesreče sfr sicer vsak dan dogajajo, toda ta slučaj je značilen. Ponavadi pade policist šele tedaj, ko se vrača iz kleti. * Starega politika so vprašali, kateri govor smatra za svoj najboljši govor, kar jih je imel v življenju. — Moj najboljši govor, — je odvrnil, — je bil kratek. Vseboval je eno samo besedo. Eo so me vprašali, če sprejmem kandidaturo, sem o&TTiif "Tes"." GLAS NAHODA, 21. JUL. 1927 GIUSEPPE ALPARIM: LASJE GOSPE IZOLINE Gospa Izolina je stala pred ogledalom in si pletla v kito lase. ki so ji padali preko ramen. Okreniia se je k mlademu človeku in mu rekla: "Nikar se ni treba upirati. Kar-lo noče, na noben način jioče. Zaklel se je, dH ho zahteval ločitev zakona, čim .si ostriženi la.se. To pa lahko tudi .sam preudariš. >la bi mi ta stvar ne bila prijetna.... Rada živim v miru in gotovosti." Izolina je bila mlada žena, zaljubljena. ali ne toliko, da bi izgubila glavo. Njena logika je bua zdrava, kakor tudi njeno mlado, vitko telo. "Poleg tega ima Karlo tudi prav. Meni se zdi, etmimitni vožnji .škorci Amitvville vseskoz po 'paved* cestah smo bili pred vhodom v Ameriške Benetke. dvoživka požrtvovanja, se je ona vrgla na j dho bolj tiho, dokler ne leže končno divan in začela stokati: mirno in kot brez vsake la>jnc, yo_ "Moji lasje" Moje divne kite, lje na tla ter se ne zmeni niti za moji krasni lasje!" | kas mesa ki mu pnmo|; La>ro Ali če bi bil mogel profesor vi-|pro,i ?0i10e. produkcija j? mnogo deti. bi videl njen ol sreče ozarje j |)o]j zanjmjVa kot običajne prrduk-ni obraz in njene oči svetle od ra- eije dresiranih zveri, pa tudi mno dosti, da je dosegla to. kar je ho-l^n bolj razburljiva Sicer se najde-tela in želela.... , j0 me.l gledalci tuintam dame, ki občutijo oči vidno posebno naklado, če vidijo človeka v veliki ne varnost i. Večji del občinstva sledi priborom z resničnim razburjenjem? V 1 tmlon.sk i m sodiščem se je1 marsikateri gledalec -skof-j folo s zagovarjala te dni pustolovka, kt .stola in hiti proti izhodu, če vivli, je igrala dalje časa v najboljši j da se Laberu ne posreči zver takoj londonski družbi veliko vlogo, Te-, ukrotiti, temveč da postaja zver' režija Skinner. i hol jirt bolj razdražena. Terezija Skirmer je hčerka pre- Kdor opazuje Laberove prodnk. prostega kmetiča. Že v mladih ie-!(''jkoro iz- no- Tudi indijski fakirji izvajajo ključno s tatvino čekov, čekovnih .slične stvari, vendar pa po mnenju knjižic ter plenila poštne nabiralnike. Vzorce za podpise je dobavljala Terezija, ki je najela v to Dare v enem od najelegantnejših londonskih okrajev • luksuriozno znanstvenikov pri tem ne gre za hipnozo, temveč za lipi i v strahu na centralni živčni sistem. Efek+ je pri svrlio pod imenom Josipina 0. Tdižno isti kot pri hipnotiziranju Laberov "hipnotizujoei" pogled ne upliva vedno takoj v začetku. Nekoliko trnotkov je gledala ne- stanovanje, v katerem so jo jeli Posebno renitentne so kače. To bi mo na profesorja. Potem se mu je vrela okrog vratu. kmalu posečati razni kavalirji. Na ta način se je vtihotapila v naj- "Torej ni nič! Reci! Kako se je bljžo družbo živela je silno po U I D I T E NO Z U Bolečine v križu so morda brez- da jutri zahtevalo operacije. Pijr pomembne, toda ee ne odnehajo, te dosti vode ter poskušajte Gold če se čutite slabega, Če imate gla- Medal haarlem oil capsules (ori- vobol, neprebavo, nespečnost — ginalne in pristne). Delujejo kot pazite! Zamuda je nevarna v slučaju bolezni na ledieah ali mehurju. Kar smatrate danes za malenkost, bo mor- <0x>miHI w HAARLEM OIL Poglejte za ime Gold Medal na vinjevi in zlati ikatlji. Zavrnite nadomestila. V prvovrstnih lekarnah 35c, 75c, t«J60. odvajalni mirilec ter pomagajo ledi-cam in drugim organom preganjati strupe. V zapečatenih škatljah. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, M r*' $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY fflf Cordandt Street, : : New York, H. Y. to zgodilo? Ah, kakšna brezobraz-na šala!" —Izza nje je sobarica križala roke in klicala vse svetnike na pomoč. "Navsezadnje od vse te komedije prav nič ne razumem!" se je ;:ačel profesor jeziti. Izolina je še vedno stokala, ali konečno se je potolažila. Vedla je moža v sobo in mu pokazala neki brzojav. Brzojav se je glasil: "Profesor Frumenti je preminul nenadoma danes dopoldne ob desetih in četrt. Sporočite to vdovi z največjo obzirnostjo. Najiskre-nejše sožalje. — Falconi." "Z največjo obzirnosto! Ali ta brzojav je padel baš meni v roke! Skoro bi se bila na mestu zgrudila mrtva,1j PrJ pravila item se takoj za pot", tftari profesor Verni me je imel spremljati.... Prišel bo k me-tti vsak hip." Karlo Frumenti je nervozno o-bračal depešo. "Da, oddana je v Milanu, kakšna bedasta in brezobrazna šala! Kdo jo je vendar mogel poslati?" In kakor da se je naenkrat domislil : tratno: imela je več luksuznih avtomobilov in krasnih kočij. Postala je celo član lovskega in športnega kluba "Quorn". kateremu pripadajo celo nekateri član kraljevske hiše. Na vseh veselicah in športnih prireditvah jo je bilo videti. Mlada krasotica je prejemala od vseh strani pisma. Podpisi .so služili Davisu kot vzorci za falza-fikate na čekih. Na ta način je spričo bajno luksurioznega življenja kmalu potrošila. Ker ne nastopila v "obratovanju" njene tolpe baš takrat stagnacija, se je zatekla Terezija k oderuhom. Kmalu pa so jele nanjo od vseh strani deže-vati tožbe in celo ovadbe radi goljufije. Vsled tega se je jela oblast zanjo nekoliko bolj intenzivno ,zanimati. Policija je jela čisto na tihem poizvedovati. Rešerše so privedle do tako presenetljivih rezultatov. da sta bila kmalu Terezija in Davis, z njima vred pa tudi večina njunih komplicev, aretirana. Sledil je proces, ki je bil za kremo londonske družbe, ki je videla šele sedaj, kakšni pustolovki je odprla vrata svojih sicer tako eksklu-zivnih salonov na stežaj. zelo mučen. se dalo- razglašati z dejstvoir, da ima kača " hipno* izujoč" pjgled. Če napade v pragozdu kača kake žival, se mnogokrat pripeti, da ji vzame že s samim pogledom vsakršno voljo, tako, da se žival kljub nevarnosti ne more niti z me* ta ganiti. Kača skuša sprva tudi La-bera ukrotiti zgolj s pogledom, .šole ko uvidi, da se je Labero prav nič ne boji, se jame bati ona. Zdi se torej, da je moment, s katerim operira Labero zgolj energija. pogum. Vsled tega pa ne izgube njegovi poizkasi prav nič na vrednosti, temveč so s psihološkega stališča le še bolj zanimivi. Velik poraz so doživele južne kitajske čete, ki jih je premagal poverner Šantun-ga in so se morale južne čete u-makniti 100 milj na jug. DOMAČA ZDRAVILA V malocl Imam jedilne dišav«, Knajpovo Ječmenovo kavo It' import Irana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilit« po bresplaSm cenik, t katerem j« nakratko popisana maka rastlina za kaj a« rabi. V cenika bodet« naiU mnogo drugih koristnih Kvari. Math. P e s d i r Box 772, City Hail Ma. New York, N. V. tudi godca seboj, so mladi pari tudi zaplesali. Slehernemu se je či-talo zadovoljstvo z obraza, posebno mladina je bila vesela in vsa srečna. (Povabili so nas namreč, naj privedeiuo tudi otroke seboj.) Po obedu so večinoma vsi oblekli kopalne obleke, nakar smo se odpeljali z veliko m >torno ladjo. Srečali smo štiri umetniško izdelane gondole, importirane iz italijanskih Benetk. Na razpolago je bil tudi pravi beneški gondoljer, ki nas je bil voljan prevažati po kanalu in jezeru. Ker znajo nekateri med nami italijansko, smo imeli dosti zabave s "signor capetano". Najlepše pa še pride. Z avtomo- l hod r Ainrr "' ; '"'I. Samo pesnik bi mogel oj>i>ati krasote, ki se nudile naiiih o-frrtii Mijhrečinoma delavci, smo pa zamrtflU »lati duška svojemu obču-lovanju edinole.z besedami: "Kako lepo! Kako nebeško krasna!" Pred nami se je razprostiral krasen vrt, umetniško zasnovan ter u-pravljan potom izvezbanih vrtnarjev. Vsepovsod .so krsisni nasadi, kipi. vaze za rože itd. Vse, kakor tudi hiše, je zgrajeno v beneškem slogu. Prišedšim skozi vrt, se nam ie nudil še krasnejši pogled: malo umetno jezero ali laguna z otočKom v sredi. Na otoku je krasna pajro-da, ki služi kot prostor za godbo. Okoli jezera je umetniška izdelana ograja (balust rada). Iz jezera vodi velik kanal skoro miljo daleč, ki spaja jezero s morjem. Kanal j'1 spojen tudi z drugimi kanali. Ko so se naše oči nasrkale te krasote in ker je vreme dovoljevalo, smo imeli pod velikim šotorom za-kusko in okrepčilo. Ker smo imeli it oni. na katerega jt* napisal njen oče ime svojega morilca. Mesto tega ])A je župa»r — soglasno s trditvijo CoJorube, -spravil noter ime Agostinija. Sodnik se je res prepričal, da je bil iztrgan en list iz skupaj sešitega papirja listnice. Kmalo nato pa je zapazil, da je manjkalo še lieatin dnevnik.................60 več drugih listov v listnici in par navzočih je pojasnilo to z navado'k5Uen .................... x ,, . , ,. . ... , I Boj in zmaga. iNivest.............30 polkovnika, da je trgal l.ste iz svoje listnice, da prižge ž njimi smod-!Cankarjev zbornik. trdo vezan...1.20 ko. Vsled tega je bila dana možnost, da je iz pomote zažga! list, na i Cvetke ...........................*5 katerem je bil napisan naslov. , Cesar Jožef II...................30 „ -iii,, , , - - Ciganova osveta .................35 iiazvcntega se j<* izkazalo kot dokazano, da ni mogel župan vec (M je zja(0 .................. čitali listnice, ko jo je sprejel iz rok Pietri in sicer ne raditega, kerjCvetlna Borograjska ............JO se je že preveč stemnilo. Nadalje se je neitobitno ugotovilo, da ni £€!rt1?,^, L v.....................-90 . I , , . ,....„. I Čebelice, 4 zv. skupaj ..........M obstal spotoma v županstvo niti za en trenutek. .Spremljajoči ga o-|frtice iz živ|jenja na kmetih .... .33 rožniški brigadir je tudi podal definitivno izjavo, da je na lastne oči .Drobiž. slabi ear in razne povesti — videl, kako je župan prižgal svetilko, položil listnico v omot ter ga L. sl,lsal llilčinskl ..............60 . • . - - Darovana, zgodovinska povest .... .50 pred ocnu price zapečatil. Dalmatinske povesti .!...........35 Ivo je zaključil brigadir svojo izjavo, je padla Coloniba v strast-j Dekle Eliza .....................60 nem razburjenju pred njim na kolena ter ga pričela rotiti pri vsem. 1,0,1 z.01"0**"11 ;................. -50 ,„„ i - - ' . . . ;Dve sliki — Njiva, Starka — Kar mu j<- svetega, naj pojasni, oi.i*g; Republic, Cherbourg, Hr»-u?eri; Hotter-•lam, Boulogne in Kotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Berengaria, Cherbourg:; Pres. Hard* lng. Cherbourg, Bremen II. avgusta: Westphalia. HtunburK. IS. avgjsta: Reliance, Chen^ourgr. Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 17. avgusta : -Mauretania, Cherbourg; Ceo. Washington. Cherbourg. Bremen. 18. avgusta: Albert Ba.iin. Cherl>ouri, Hamburg. 20. avgusta: lie de Franc«:. Havre, Leviathan, Cherbourg; HjmerJc. Cherbourg. — Dresden, Bremen. 23. avgusta: Thuringia. Hamburg. 24. avgusta: iluenchen, Cherbourg, f'remen 2T. avgusta : New York, CherboQ's Hamburg. 26. avgusta: Olympic. Cherbourg. 27. avgusta: France. Havre; Veendam. Boulogne. Kotterdam; Pres. Koosevslt, Cherbourg. Hremen. 30. avgusta; Martha Waahington Trst; Bnsoluts, Cheibourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria, Cherbourg, t. septembra: Leutschland, Cherbourg. Hamburg. a. septembra: Palis. Havre: Majestic. Cherbourg: Nrw Amstcrilain. B^ulwK'ie, Kott«-r- (lani; Sierra Verdana. Bremen. Oar, Klepetulje, Natakarca, Du- , . - hovnik, itd.....................60 i *^®J®va repatiea (T^tik), vet 1— Mali lord, trdo vezan ...........so Vrtnar. (Rabindrath Tagore), Mali ljudje. Vsebuje n. povesti — Trdo vezano ...............1.40 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, i>ovest iz Kavka.s- kih trora ...................... .25 Maron .krščanski deček iz Libanona .............................25 Mlada mornarja ........... Mimo življenja, trda vez. ., broširano ...................80 alladih zanikernežov lastni živo* topiš ........................ .75 Moje obzorje. ((Jangi> ..........1.25 Mrtvi Gosta* ...................35 Materina žrtev ..................60 Musolino .........................40 Mali Klatež Mesija trdo vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami .... .35 Volk spokornik in druge povooti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi----JO Vodnik svojemu narodu...........25 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .60 .30 Za kruhom, povest ..........I 1-00 Zadnja kmečka vojska ....... ,35 .75 Zadnja pravda, trdo vez. .........63 Zadnja pravda, bro9.............JO Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato ................-90 Za miljoni ......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, rt. zv. sknpaj ........1.50 •10' Zvesti sin, povest.................25 ■30 | Zlatokopi ....................... 30 Malenkosti ( Ivan Albrecht) .......25 Ženini naše Koprnele ............ -35 Mladim srcem. Zbirka povesti za ! Zmote in konee gospod it ne Pavle. .35 ^ slovensko mladino .............25 ; Zgodovinske anekdote, ...........30 Notarjev nos, humoreska ........-35 Godrevski katekizem .............25 Gruda umira, trda voz...........1.20 Gusarji ]>il v sobo. Odvetnik Barrieini je spremljal vse te izjave z nezmotljivim mirom. Kekel je. tla oprosti pros]>odieni della Rebbia njeno jezno razburjenje in da je pripravljen sprejeti opravičilo. Nudil je dokaz, j Grška Mytologija da je bil tekom eele,urat* tnla vuz........ izvršen zloein, s svojim sinom Vinuentellom pred županstvom in ko-1 {[Sena (Kmetova).......... l eeno, da se ni njegov sin Orlanduecio. ki je imel onega dne napad \ Humoreske, Groteske in Satire, mrzlice, premaknil iz svoje postelje. j vezano .......................80 Sel je po vse puške, katere je imel v hiši in nobena teh ni no-1 broširano ....................60 Iz dobe punia in bojev ........J»0 z modernega sveta, trdo vez.......1.40 .40 .90 JO 1.00 .80 .35 PESMI IN POEZIJE: Naša vas, II. del 9 povesti.......90 1.00 .80 .30 .50 .75 odtlelk; Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poo-•en o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Valed naSe dolgoletno IzknSnje Vam ml samoremo dati najboljSa pojasnila ln priporoGamo. vedno le prvovrstne bnoparnlk*. Tndl nedriavljanl samciejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenje all permit In .Washington!, bodisi sa eno leto aU (t mesecev ln se mora delati pro-Hnjd .vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing1* ton, D. O. na generalega naeslni-ftega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila f veljavo SL julija, 19M ae nikomur ^ veC ne pofllje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak posUeo osebno, bodisi v naJblUbjl naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New loku pred od potovanjem, kakor kodo t proftajl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avoje lastno odgovornost, KiEd dobiti svojce h sila niti najmanjšega sledu pred kratkim oddanega strela. Glede ait _______ listnice je dostavil, da je lakoj spoznal njen pomen. V prieakova-jlgraJke!Tnio vez"*........... nju, da bo padel sum nanj vsled njegovega sovraštva s polkovni-l broširano ............... kom, je listnieo. takoj zapečatil ter jo izročil svojim uradnim po- S Zmagov^ M^ plazovi močnikom. Jutri trd v ^..... Konečno je omenil tudi pretnjo Agostinija proti povzročitelju ..... onega potvorjenega pisma ter opozoril na to, da je imel bandit naj- * T iv 1 J Topolna izdaja vseh 10 zvezkov, hi/ na sumu polkovnika ter ga radi tega umoril. Iz takega razloga lepo vezanih .................10.— » izvršena osveta ni nikaka osamljena primera v analah banditov. ' Sosedov sin. broš................4« Tet tin i po umoru polkovnika della Rebbia je bil Agostini od i C' 7?zfk: Dr* Zober - Tugomer „11.„ " , 1 trdo vezano ................1.21 elka \ojastva presenečen ter po obupnem odporu ubit. Našli so| broširano ...................75 pri njem pismo Colombe, v katerem ga je slednja rotila, naj izjavi, če je kriv umora, kaaterega se mu je naprtilo ali ne. Ker ni dal ban-! dit nobenega odgovora, se je splošno domnevalo, da ni imel poguma priznati se hčeri nasproti morilcem njenega očeta. Osebe, ki so natančejše poznale značaj Agostina. so pa pod roko izjavljale, da bi se on s tem dejanjem naravnost ostavljal, če bi bil resnični morilec polkovnika. Neki drugi bandit, ki je bil znan pod imenom Itrandolaeeio, je sporočil Colombi izjavo, v kateri je na svojo čast zatrjeval nedolžnost svojega tovariša. Edini, od njega nave-dtni dokaz pa je obstajal v tem, da nm ni Agostini nikdar ničesar rekel o kakem svojem sumu proti polkovniku. Konec cele stvari je bil, da se ni Barrieinija še nadalje nadlegovalo. Preiskovalni sodnik je pohvalil župana in slednji, da krona svoje dobro obnašanje, se je odpovedal svojim zahtevam glede potoka, k, so bile vzrok procesa, visečega med njim in polkovnikom aella Rebbia. • ^ t ,v t V soglasju z običaji dežele je improvizirala Colomba v navzočnosti zbranih prijateljev pred truplom njenega očeta "ballato'7 Izlila je vanjo paleči srd proti Barrieinijem, katere je formalno obdolžila umora ter jim zapretila z osveto brata. Ta "ballata", ki je postala zelo priljubljena med narodom, je bila ona, katero je cula Miss Lidija peti onega mornarja. Ko je izvedel Orso, ki je služil takrat v severnem delu Franei-,ic, a za smrt očeta, je naprosil za dopust, katerega so mu pa zanikali. Po pismu sestre je smatral tudi on Barrieinija krivim. Kmalu rato, ko je dobil popolni prepis poteka preiskave ter še privatno pismo sodnika, ki jo je vodil, pa je postal drugačnih nazorov ter prišel skoro do prepričanja, da je bil bandit Agostini edini krivec. Na vsake tri mesece je dobil pismo od Colombe. v katerih mu je iznova zatrjevala svoj sum, katerega je smatrala enakim dokazu. Te obdol-žitve so spravile njegovo korzijško kri v valovanje in včasih je bil že na tem, da deli nazore svoje sestre. V svojih pismih pa ji je vedno ponavljal, da so njene trditve brez vsake tehtne podlage in da vsled tega ne zaslužijo nobene vere. Prepovedal ji je celo, seveda brez uspeha, še nadalje pisati mul o tem. Tako so potekli medtem dve leti. Ko je bil koncem dveh let stavljen na polovično mezdo, mu je prišla misel, da zopet obišče svojo domovino, — ne, da se osveti nad ljudmi, katere je smatral za nedolžne, temveč da poroči svojo sestro ter proda svoja majhna posestva, kojih skupiček bi mu pač dovoljeval, življenje na kontinentu. 7. Mogoče se je zgodilo, da je prihod sestre živahnejše vzbudil v duši Orsa spomin na očetovsko hišo ali pa sta noša in neprisiljeno obnašanje Colombe napram njegovim izobraženim prijateljem vzburila v njem mučen občutek, — torej na kratko, že naslednjega dne je stopil na dan s sklepom, da zapusti Ajaccio ter se vrne v Pietra-nera. Pred tem pa mu je moral polkovnik obljubiti, da bo na svojem potovanju v Bastio prenočil v Pietranera pod streho njegove mine domačije. (Dalje prihodnjič.) Nova Erotika, trd. vez. .......... Naša leta, trd. vez............... broširano ................... Na Indiji»kib otokih.............. Napoleon prvi ................... a" Nekaj iz ruske zgodovine........ (Nihilist ......................... j Narodne pripovedke za mladino.. Ne v Ameriko, [>o resničnih dogodkih. (AleSovec) ............ Na Preriji ...................... Naseljenci ...................... Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivše* Akropolis in /irami«''? ...........80 broširano ................... .80 Azazel, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vei. 1.25 mehka vez.................1.— Bob za mladi zob. trda vez........40 («»dec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 .60 Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 *3D Kraguijtki (Utva) ..............65 jg Ko so evele rože, tnla vez.......CO Narcis (Gruden), broš. ...........30 Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 .70 .80 .60 .50 .75 .35 .40 .40 SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia ln najbolj ugodna pot ra ootovanle na ogromnih parnlklh: FRANCE — 31. julija; 27. avgusta P A S I S — 6. avgusta; 3. sept. SAJ KRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nitki cen«. Zajamlite al prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 20. avgusta Vpraiajte kateregakoli pooblalčenega afenta aH: FRENCH LUIB — — — — 19 State Street, New York ROMUNSKA IN ITALIJA ta slovenskega polka ........1.50 j Slutne (Albreht). broš............30 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Pohorske poti (Glaser), brofi......30 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Pesmi Ivana Zormana: Ogenj, trdo vezano..............1.30 Originalne slovenske pesmi in Pabirki iz Roža (Albrecht) ......J35 prevodi znanih slovenskih pesmi Pariški zlatar ...................35 j v angleščini ..................1.25 Pegam Lambergar, srefa v nesreči j Slovenska narodna lirika. Poezije, .50 in druge povesti ................70 . Oton Zupančič: — Prihai-;. povest .................60 Ciciban, trd. vez ............ Pod i »e '-'ko. Povest Iz Časov ro- Sto ugank .................. kovnjučev na Kranjskem .......50 V zarje Vidove, trd. vez..... Kdor Ml tfoMtf sorodnik* aB ■vojce ln starega kraja, aaj nam prej plie n pojasnila. If Jagoda-vije bo prlpuSPenlh v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena n amertfks diinv-ljane, ki Ide dobiti na starih ta Ctroke Od 18. do 2L lata In pa nt poljedelske delavca. Amerind dlsvljanl pa ssmsrtjs dobiti m lene ta otroka do l& tots *rm da M MU Med v kvoto, po-treba* pa je delati prsisja fVa*. FRANK SAfSEt STATE BAMI • COHELANDT R, NOT Mi Poslednji Mehikanec ............M Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majar...............30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ .35 Po strani klobuk, trdo vez.......JO Požigalee ........................25 Praprecanove zgodbe .............25 atria, Itovesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Pre&ern in drugi svet. niki v gramofonu ..............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto.....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek ................... .40 2. zvezek .................. .40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. . .1.— Poznava Boga................... .30 Pirhi ............................30 Povodenj ....................30 Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja____.30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjenar- jev ...........................M Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. L— Rablji, trda vez .................75 Robinzon........................ .60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Romantične duše (Cankar) ......J9§ Razkrinkani Habsburiani .........40 Roman zadnjega cesarja Habebur- iana .........................1J0 Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Sunešld invalid .................35 Skazi širne Indijo ..............S0 Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........U0 Spake, hmasreske, trda ves.......JO StnAsto vojne ..................JO Vijolica. Pesmi za mladost...... Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ..... Zlate rog, pravljice, trda vez...... .50 .50 JO .60 .90 .60 Pra? vsakdo * kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-▼a, dk imajo čudovit OGLASI * "Glas Naroda**. KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ....................75 Slike iz pravljic .................'8 Knjige za »likanje dopisnic, popolna z barvami In navodil w<: Mladi umetnik .................l.?0 OtroSki *rtec ..................1.1,0 Zaklad za otroka................1.20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstva .... .35 2. zv. Hudo brezdno .........J5 3. zv. Vesele povesti ............-35 4. zv. Povesti in slike ..........«35 5. zv. Študent naj bo. NaS vsakdanji kruh ..................65 Kakor poroda pariška Vo-lonte", je l>il;i v Italiji Bratiami-ova vlada ne.simpatir'iio >prejela. ker mislijo rini.ski kropi. alkan.skim narodom in druprie zaradi velikih simpatij Italije do Madjarske. Te simpatije so oeividno tudi povzročile, da je grof Betli-len govoril tako agresivno, kakor še noben madjarski vladni politik, (ulkar je bil podpisan Trianonski mir. "La Volonte" je prepričana, da se Madjarska ne bi upala nastopiti tako zelo proti Jugoslaviji, če se ne bi zavedala, da ji je po- DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSULICH line Hitro In cenu želez, potovanje v doma,V j mesto. Vozni listki z a drugI, medrazredni drugi in tretji razred m dobo do Sufeka preko Trsta brez nadaijnih stroikov. do Slovenije pa $ltiO vef. Prevoz preko m'»rja vedno cenen. PRESIDENTE WILSON 5. avgusta — 20. septembra MARTHA WASHINGTON 30. avgusta — 11. oktobra Znižane cene za tja in nazaj Kplo-tinl podatki v vs-h lokalnih potniških uradih ali pri: PHELPS BROS & Co WEST STREET. NEW YORK :noč Italije zasigiirana. Značilno je tudi to. pravi "La Volonte", da ugašajo italijanske simpatije v Ru-nmniji istočasno, ko se pojavlja v JšpaiLskili listih kampanja proti I Mitssoliniju. Mednaroden ugled Musolinija je sploh tako padel, da j mu aplavdirajo samo še Madjari. j Morda je v tem vzrok, da je Con-psulta pričela direktna pogajanja z | Jugoslavijo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS NARODA" 82 Cortlandt^, Rov York m •i« Pozor citatdjL Opozorite obrtniki, pri kupujete ali in ste z n zadovoljni, da ojb9u* jejo v Into *Xjbi Naroda • S tem faette N Uprava *Glaa Naroda' NA VEČKRAT IZRAŽENO ZELJO NAŠIH ROJAKOV PRIREDIM O PRVI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO po CUNARD PROGI a parni kom "Mauretania" dne 27. SEPTEMBRA, 1927. "MAl'RETANLV je najhitrejši parnik na svetu, vozi manj kot 6 dni preko oeea.;s, vožnja Iz New Yorka do Ljubljane oziroma Zagreba traja samo 8 dni. Za takrat imamo rezerviran poseben oddelek z lepimi in zračnimi kabinami, po 2. in 4. postelje v kabini. Prtljaga se lahko eekira skozi do Ljubljane in Zagreba. Potnike bo spremljal uradnik CUNARD PROGE, rodom Jugoslovan skozi do Ljubljane in Zagreba. KDOR JE NAMENJEN POTOVATI V STARI KRAJ JE VABLJEN. DA SE PRIDRUŽI TEMU IZLETU. Ameriški državljani in italijanski podaniki morajo prinesti novo polne Ust« s seboj. FRANK SAKSER STATE BANK I 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. N. V 1 32