cUE, 27. NOVEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 47 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
giasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje,
9I.0venske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Pred nami je praznik, ki ga vsako leto nadvse spoštljivo praznujemo. Tako ^
tudi letos. Vsebina Novega tednika ni na zunaj nič lišpava, nobenih dolgih
svečanih uvodnikov in posvečenih fotografij. Smo pa v uredništvu pri snovanju
praznične številke hoteli doseči to, da bi predstavili čimveč obrazov, čimveč
dejavnosti, čimveč vsakodnevnih dejstev, ki nam zapolnjujejo življenje in delo v
naši samoupravni socialistični Jugoslaviji. Upamo, da smo vsaj malo uspeli. O
svojem delu govore delavci, kmetje, intelektualci, celo najmlajši so napisali
svoja doživetja. V vsakem stavku, ki je namenjen prazniku naše domovine, je
navzoč tudi naš Tito, z idejami, z duhom po ustvarjalnem, revolucionarnem, po
človečnosti predvsem. Praznujmo ponosno in samozavestno, kar n^ tudi po-
meni, da nam bo le vsak ustvarjalno izpolnjen delavnik naredil tudi praznični
dan.
DRAGO MEDVED
VSEM BRALCEM OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO!
UREDNIŠTVO NT-RC
REPUBLIKA NAŠA -
SONCE SVOBODE
Praznik vznesenih čustev je pred
vrati, a tudi trenutek treznih presoj
doseženih vrednot in zborno mesto za
osvajanje novih. Čez nekaj mesecev
bomo praznovali začetek veličastne
epopeje rojevanja nove, Titove, samo-
upravne države pred štiridesetimi leti,
ki je bila dve leti pozneje, 29. novem-
bra 1943 na drugem zasedanju AVNO-
JA v Jajcu v plebiscitarnem boju izgla-
sovana z orožjem v rokah in z močjo
resnice o tem boju dobila tudi medna-
rodno priznanje.
f Sedemintrideseto obletnico zgodo-
vinskega zasedanja AVNOJA nam kali
zavest, da jo prvič praznujemo brez
tvorca naše socialistične, samouprav-
ne skupnosti - maršala Tita. Toda
hkrati nas krepita zavest in spoznanje,
da veličina njegove osebnosti niti za
tren ne bledi. Nasprotno! Jekleni nam
zavest o globini besed, ko smo mu na
zadnji poti prisegali, da moramo in
moremo Tita nadomestiti le vsi.
Nikoli ni bilo drugače, kot je bilo 29.
novembra 1943 in nikoli- tudi ne bo.
Kot je bilo takrat, tako je tudi danes
vse odvisno od nas samih. Resnične
svobode, po kakršni smo hrepeneli ta-
krat, nam nihče ni podaril. Le moč
gole, neizpodbitne resnice o boju in
neizmernem prispevku naših narodov
in narodnosti v boju proti največjemu
sovražniku človeštva je izsilila prizna-
nje nove Jugoslavije. Vsi so hoteli dru-
gačno. odvisno, poslušno, izkorišče-
valskemu ropanju odprto, da, celo raz-
kosano Jugoslavijo. Tudi danes je ta-
ko. Ker je tu, trdna in stabilna, ker je
zrasla v pomemben mednarodni de-
javnik, nam od povsod zagotavljajo, da
si Jugoslavijo želijo takšno, kot je. To-
da ta zagotovila so iskrena le pri naših
pravih prijateljih, ki so v podobnem
položaju v realnosti blokovske delitve
sveta. Pri drugih je prikrit pogoj; da
Jugoslavija vsaj m takšna, kot si jo želi
nasprotna stran.
Nimamo si kaj obetati od diplomat-
skega leporečja. Edino zares zaneslji-
vo poroštvo smo mi sami, naša enot-
nost, bratstvo, naše delo, naša ustvar-
jalna moč, naš ugled, naša čvrsto začr-
tana pot v prihodnost.
V teh zaostrenih mednarodnih od-
nosih, ki jim tudi naši iskreni prijatelji
ne kljubujejo enako uspešno, nam je
Tito predočil in zapisal v oporoko dva
strateška cilja. Zmagati v bitki za eko-
nomsko neodvisnost in boj za neuvr-
ščenost ter enakopravnost v družini
človeštva. Boj za ekonomsko neodvi-
snost moremo izbojevati le v okvirjih
naše samoupravne doktrine, odstopa-
nje v katero koli od ponujanih alterna-
tiv vodi v odvisnost, naj bo njena kapa
državni etatizem ali izkoriščevalski li-
beralizem.
Še vedno smo na okopih. Še vedno
velja geslo: Kdor ni z nami, je proti
nam. Pojavi, ki rahljajo naša prizade-
vanja, naše ustalitvene cilje in nemo-
ten razvoj samoupravnega socializma
niso mlini na veter. Niso nevarne črke,
ki sestavljajo razne izme, marveč nji-
hovi nosilci, ki imajo imena, ki se dru-
žijo v skupine, v žarišča.
In ko bomo po tradiciji ponosno zrli
na uspehe, na dosežen napredek, ne
smemo pozabiti, da nismo plačali vseh
računov zanje, ne med seboj in ne nav-
zven.
Še so bunkerji, ki čakajo na jurišni-
ke, še so vrhovi, na katere je treba
ponesti zmagovalne prapore. 29. no-
vember 1943 ni le zgodovinski datum,
je v svojem izročilo cilj za revolucio-
narno štafeto generacij.
JURE KRAŠOVEC
•	ceue: vlak bie prihodnje leto!
Na zadnji seji medobčinskega koordinacijskega od-
bora slovenskih občin, ki sodelujejo v organizaciji
vlaka »Bratstva in enotnosti« je bila sprejeta pobuda
podobnega srbskega odbora, da naj bi vlak namesto
leta 1982 odpeljal že prihodnje leto. Gre za to, da bi s
tem vlakom prihodnje leto proslavili več pomembnih
obletnic, kot 40-letnico vstaje, 40-letnico prvih izgnan-
cev iz Slovenije v Srbijo in 20-letnico, kar je začel vlak
voziti v mirnem povojnem času. Vlak »Bratstva in
enotnosti« naj bi tako prihodnje leto bil ena izmed
glavnih manifestacij ob pomembnih obletnicah. Pre-
dvidoma bo vlak odpeljal 11. oktobra in se vrnil 15.
oktobra. Podrobnejšo informacijo o vlaku bomo po-
sredovali v prihodnji številki Novega tednika.
T.VRABL
•	decembra priloga za zdomce v
novem tedniku
Na medobčinskem koordinacijskem odboru SZDL
so pretekli teden sklenili skupaj z občinskimi zavodi
za zaposlovanje in ustreznimi občinskimi službami
oskrbeti naše občane na začasnem delu v tujini z ob-
širno, pregledno in vsebinsko bogato prilogo v Novem
tedniku. Za to obliko komuniciranja z zdomci so se
odločili zato, ker zagotavlja najširši možni stik, če-
ravno ni oseben, kot na novoletnih srečanjih, ki jih
bodo ponekod vseeno poskušali organizirati.
Priloga bo izšla v 49. številki Novega tednika, ki izide
11. decembra. Obsegala bo štiri časopisne strani, ča-
snik pa bo tudi izven priloge bolj posvečen zdomskim
vprašanjem, kot sicer.
Po dogovoru z uredništvom specializirane mesečne
revije »Naš delavec«, bo tedniku priložen na ogled tudi
»Naš delavec«, ki ga avtomatično dobivajo tisti
^domci, ki so naročeni na časnike, ki to revijo zdru-
ženo izdajajo.
Svojcem naših zdomcev, ki so kakorkoli spremenili
naslov, priporočamo, da nam z dopisnico sporočijo
nove adrese, ker bi bilo res škoda, da tednika s prilogo,
oglednim izvodorh »Našega delavca« ne bi dobili.
K.
•	območje: o ptt prometu
Delegati območne samoupravne interesne skupno-
sti za ptt promet Celje bodo na redni seji, v sredo, 3.
decembra, posvetili glavno pozornost uresručevanju
srednjeročnega načrta v devetih mesecih letos in še
posebej osnutku samoupravnega sporazuma o teme-
ljih načrta razvoja ptt prometa na širšem celjskem
območju v naslednjih petih letih.
Pomembna med drugim bo tudi razprava o samo-
upravnem sporazumu o delovnem času ptt enot.
MB
•	celje: za 29. november koncert
borbenih pesmi
Osrednja proslava v počastitev dneva republike, ki
jo pripravlja Občinska konferenca SZDL, bo v Celju
danes, v četrtek, ob 18. uri, v dvorani Narodnega doma.
Slavnostni govornik bo predsednik Občinske konfe-
rence ZSMS Darko Končan, proslavo pa bo dopolnil
Moški komorni zbor s koncertom borbenih in domo-
ljubnih pesmi.
MB
•	žalski komunisti o stabilizaciji
Včeraj je bila v 2alcu seja občinske konference ZKS,
' na kateri so v glavnem govorili o uresničevanju stabili-
zacijske politike. Ocena je sevieda temeljila na letošnjih
devetmesečnih rezultatih, ki jih je doseglo gospodar-
stvo občine. Posebno pozornost so namenili podatkom
o uvozu in izvozu, stanju v naložbeni, osebni, skupni in
splošni porabi, ocenili doseženo stopnjo priprave pla-
nov za naslednje srednjeročno obdobje ter aktivnost in
usposobljenost drugih družbenopolitičnih organizacij
ter organov upravljanja. Sicer pa dosedanje ugotovitve
pričajo, meni sekretar OK ZKS Žalec Franc Jelen, da
so delavci v gospodarstvu kljub velikim problemom v
preskrbi proizvodnje, dovolj jasno in odgovorno pri-
stopili k reševanju tekoče problematike. Upravičeno
zato terjajo enako odgovoren odnos od drugih.
JANEZ VEDENIK
^___
V zadnjih dneh so v Celju stekle temeljite razprave o
osnutku družbenega plana občine za prihodnje štiri-
letno obdobje. O tem brez dvoma najpomembnejšem
razvojnem dokumentu so razpravljali tudi člani Občin^
ske konference ZK in v razpravah poudarjali pred-
vsem naloge komunistov pri uveljavljanju stabilizacij-
ske politike v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Stabilizacija je namreč dolgoročen proces, so dejali na
seji, zato se morajo njeni cilji zrcaliti v vseh planskih
dokumentih. Le-ti morajo zato odražati prizadevanja
za zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza, težiti za
doseganjem realne porabe, ki bo usklajena z rastjo
dohodka, med pomembne j šinni cUji bodočega razvoja
pa je tudi prestrukturiranje gospodarstva, ki ga bo
rnoč doseči z jasnimi,"strokovno utemeljenimi in ambi-
cioznimi razvojnimi programi.
o srednjeročnem
planu:
stabilizacijski
odsev
Tudi na petkovem predsedstvu Občinske konfe-
rence SZDL v Celju so člani poudarili, da mora biti
družbeni plan občine Celje realen in ambiciozen doku-
n^ent, ki pa bo prežet z vsemi cilji stabilizacijske poh-
|ike. Preseči je treba miselnost, da je plan zgolj forma-
len akt, ki nikogar ne zavezuje, ki ga sestavljajo le
■^ve črke na papirju. Subjektivne sile si morajo pri-
^devati, da bi z akcijo presegle takšno razmišljanje ter
po eni strani združile vse sile za oblikovanje realnega
planskega dokumenta, po drugi strani pa zašle v odprt
dialog z vsemi tistimi, ki še vedno zagovarjajo politiko
čezmernega investiranja, pretirane porabe in odvisno-
sti od uvoza, kot da se pogoji gospodarjenja niso prav
nič spremenili.
Sicer pa bo osnutku družbenega plana občine Celje
nekaj časa tekla javna razprava, ki bo nekatere
^lemente plana še dopolnila ali celo spremenila. Med
^nagim bo razprava pokazala tudi realno sliko bodoče
stopnje gospodarske rasti v celjski občini, ki je v seda-
•^jem planskem dokumentu zapisana kot 4%.
DS
usmerjeno izobraževanje
ŠE PREMALO!
Medobčinski svet ZK ocenii stanje
o doseženih rezultatih in
o nadaljnjih nalogah komu-
nistov pri reformi šolstva v
usmerjeno izobraževanje,
so razpravljali v preteklem
tednu na 17. razširjeni seji
Medobčinskega sveta Zveze
komunistov Slovenijje Ce-
lje, katere se je udeležil tudi
Emil Roje, izvršni sekretar
pri CK ZKS.
V osrednji točki dnevnega
reda so komunisti obravna-
vali gradivOi ki ga je pripra-
vila delovna skupina, zadol-
žena za pripravo te seje.
Uvod k razpravi je podal Jo-
že Zupančič. Dejal je, da so
komunisti v celjski regiji ve-
liko prispevali k ugodnim
premikom pri preobrazbi
srednjega šolstva, da so do-
kaj dobro delali na vseh
srednjih šolah ter nekaterih
regijskih institucijah kot so'
Zavod SRS za šolstvo, skup-
nosti za zaposlovanje ter v
nekaterih komisijah, ki delu-
jejo v okviru družlDenopoli-
tičnih organizacij in skupno-
sti. Odločno premalo pa je
bilo storjenega v temeljnih
organizacijah združenega
dela ter v Gospodarskih
zbornicah. V nadaljevanju
uvodne razprave je Jože Zu-
pančič navedel glavne razlo-
ge za takšno oceno ter pou-
daril predvsem subjektivne,
kot so zavestno pomanjklji-
vo lastno informiranje, preti-
rana zaverovanost v sedanjo
kadrovsko sestavo zaposle-
nih, določeni elementi loka-
lizmov itd. Tudi pristop or-
ganizacij združenega dela je
bil do sedaj neresen, saj so
bili vsi posveti o vlogi in na-
logah OZD v usmerjenem
izobraževanju slabo obiska-
ni. Po uvodnem delu so ko-
munisti spregovorili o neka-
terih konkretnih težavah, ki
zavirajo reformna prizadeva-
nja, predvsem o problemih
naložb, o zaostajanju v regiji
pri razvijanju oblik celo-
dnevne šole, o težavah pri
usklajevanju interesov med
občinami pri oblikovanju
mreže šol, o nesmotrni šti-
pendijski politiki organizacij
združenega dela...
Zadnja, razširjena seja Me-
dobčinskega sveta ZK-S Ce-
lje je pokazala, da so komu-
nisti na področju uresniče-
vanja preobrazbe srednjega
šolstva v usmerjeno izobra-
ževanje, kljub velikim teža-
vam, veliko naredili, opozo-
rila pa je na tista področja in
posamezne dejavnike, ki še
vedno zavirajo ta celovit in
medsebojno prepleten pro-
ces spreminjanja družbenoe-
konomskih odnosov oziro-"
ma uveljavljanja vzgoje in
izobraževanja kot kvalitativ-
nega dejavnika našega druž-
benoekonomskega razvoja.
M. AGRE2
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
RAZSTAVA »TITO«
Prizadevni člani kluba
OZN na Poklicni šoli za
kmetovalce v Šentjurju
so pripravili razstavo pod
naslovom »TITO«. Zbra-
no gradivo iz dela in živ-
ljenja našega predsedni-
ka je bilo na ogled od so-
bote do torka in je v pro-
store kmetijske šole pri-
tegnilo veliko obiskoval-
cev.
MP
GOSTOVANJE
KOROŠCEV V
VOJNiKU
Soraj polna dvorana
kulturnega doma v Vojni-
ku je bila najlepše prizna-
nje dramski skupini iz
Bilčovsa iz avstrijske Ko-
roške, ki je prišla v goste
v Vojnik z dobro priprav-
ljeno komedijo Marjana
Marinca Ad acta.
Gostje iz Bilčovsa so s
člani domače kulturne
skupine navezali prija-
teljske stike in se dome-
nili za nadaljnje sodelova-
nje.
BP
danes na žalskem is
O SKUPNOSTI ZA CENE
Urejala bo razmerja na področju cen
v Žalcu nameravajo usta-
noviti občinsko skupnost za
cene, ki bo imela več nalog.
Gre za samoupravno ureja-
nje razmerij na področju
cen proizvodov in storitev
iz lastne pristojnosti,
usmerjanje in razvijanje sa-
moupravnih odnosov in us-
klajevanje interesov sa-
moupravnih organizacij in
skupnosti za uresničevanje
njihovih pravic in dolžnosti
na področju cen proizvodov
in storitev, pomembnih za
občino.
Cilj te skupnosti naj bi bil
tudi v zagotavljanju pogojev
za oblikovanje družbene
kontrole cen, ki jo izvajajo
samoupravne organizacije in
skupnosti ter organizirani
potrošniki. Skupnost bo
imela pomembno vlogo pri
pripravi osnov za določanje
politike cen in pri predlaga-
nju ukrepov. Analizirala bo
gibanje cen proizvodov in
storitev na posameznih po-
dročjih ter ocenjevala vzro-
ke, ki vplivajo na raven in
razmerja cen. Dajala bo stro-
kovno pomoč temeljnim in
drugim organizacijam zdru-
ženega dela pri samouprav-
nem sporazumevanju in
družbenem dogovarjanju o
cenah proizvodov in stori-
tev. Prav tako bo skupnost
pripravljala analize in podat-
ke o vplivu sprememb cen
na poslovne stroške organi-
zacij združenega dela, na živ-
ljenjske stroške in na razvoj
družbenih proizvajalnih sil.
Pri izvajanju družbene kon-
trole cen bo ocenjevala ra-
zmere na trgu in razmerja
cen. Naloga nove skupnosti
bo tudi ta, da bo predlagala
izvršnemu svetu ukrepe za
neposredno kontrolo cen, če
bo ugotovila, da so na trgu
nastopile razmere , ki one-
mogočajo gibanje razmerij
cen v skladu z dogovorjeno
politiko cen. Poleg tega bo
iz\TŠnemu svetu pripravljala
analize gibanja cen, pogojev,
v katerih so ta gibanja nasta-
la in vzrokih, ki so vplivali
na gibanje cen. Skupnost bo
dajala tudi strokovno pomoč
OZD in drugim. Sredstva za
delo skupnosti bodo zagoto-
vili v proračunu in s plačeva-
njem nadomestil za storitve,
ki jih bo opravljala. Sicer pa
bodo več o osnutku družbe-
nega dogovora o občinski
skupnosti za cene spregovo-
rili na današnji seji izvršnega
sveta žalske občinske skup-
ščine.
JANEZ VEDENIK
rojena sredi vojne
vihre
Vsak človek ima rojstni dan. Tudi jaz ga imam. To
najlepši dan v mojem življenju.
Tudi naša domovina se ponaša z rojstnim dnem
Sr^i vojne vihre, ko so padali in krvaveli borci v
bojih, se je na majhnem osvobojenem ozemlju rojeval^
nova Jugoslavija. Mestece Jajce sredi kn ave Bosne jj
je postalo rojstni kraj. Vso noč od 29. nov. so se trudilj
delegati iz vse naše domovine, da bi ustanovili tako
domovino, v kateri bi v miru živeli vsi bratski narodi
naše zemlje, vodil pa naj bi jih naš tovariš Tito. Zjutraj
je bila rojena naša domovina. Njen oče Tito, pa je
postal maršal. Nato so delegati odšli z novimi močmi v
boj, v napad. Z novo odločnostjo so se zapodili nad
sovražnika in ga tudi pregnali. Po vojni so na ruševi.
nah domovine zgradili nove, bolj trdne stavbe. V njej
so se združili narodi Jugoslavije pod vodstvom našega
dragega maršala Tita. Zal ga zdaj ni več med nami
Med nami pa je njegovo delo, njegova misel. Ostala
nam je pot, po kateri nas je vodil. Tudi najmlajši vemo,
da je ta pot prava pot - Titova pot. Ne bomo skrenili z
nje.
SUZANA FIJAVŽ, 4. r.
OŠ STRANICE
tt prebold zamenjala »metko«
NOVA TOZD OB MORJU
Referendum o Predilnici Biograd na moru
v sredo 3. decembra se bodo
delavci TT Prebold z referendu-
mom odločali o pripojitvi Pre-
dilnice Biograd na moru k de-
lovni organizaciji Tekstilna to-
varna Prebold. Gre za korak, ki
naj bi medsebojno zagotavljal
večjo socialno varnost in boljše
pogoje za pridobivanje dohodka.
Ob dejstvu, da je v minulem ob-
dobju primanjkovalo preje, kar
je povzročalo občasne izpade
proizvodnje in zmanjševalo do-
hodke, je odločitev za pripojitev
in ustanovitev nove TOZD Pre-
dilnice Biograd na moru, izredno
pomemben in spodbuden korak.
Predilnica Biograd na moru je
bila do leta 1978 v sklopu delov-
ne organizacije Tvornica Mreža.
Zaradi nedoseganja zahtevane
produktivnosti in slabše kvalite-
te dela, je morala proizvodnjo
opustiti. Predilnico je nato sani-
rala Metka Celje, vendar zaradi
premajhne količine ter preveli-
kih stroškov na enoto proizvoda,
ni uspela ustvariti pozitivnega
poslovnega rezultata. Le-tega bo
moč ustvariti z dodatnim investi-
ranjem, povečano količino proiz-
vodnje, znižanjem stroškov, zo-
ženim asortimanom ter boljšo or-
ganizacijo dela. Pred nekaj mese-
ci začeti pogovori med predstav-
niki Metke Celje in Tekstilno to-
varno Prebold so privedli do so-
glasnega zaključka, da je smotr-
no, če predilnico prevzame TT
Prebold, ki bo lahko tehnološko,
kadrovsko in finančno usposobi-
la omenjeni obrat tako, da bo
obema partnerjema v korist. Po
dogovoru naj bi Metki Celje, iz te
predilnice, prodali mesečno 35
ton preje.
V Tekstilni tovarni Prebold
proizvedejo mesečno okoli 125
ton lastne preje, tkalnica pa po-
trebuje mesečno okrog 180 ton.
Manjkajočo razliko kupujejo od
raznih predilnic. Prav v letoš-
njem letu, pa je bila dobava preje
zaradi usmeritev predilnic v
izvoz okrenjena, kar je povzroči-
lo izpade proizvodnje za nekate-
re vrste tkanin.
Nastalo situacijo so nekoliko
omilili z delom ob prostih sobo-
tah. S pripojitvijo Predilnice Bio-
grad na moru sobotno delo ne bo
več potrebno, saj bo preje iz Pre-
dilnice Biograd dovolj. V Predil-
nici Biograd bodo predli pred-
vsem nižje številke preje za tka-
nje težkih tkanin, v Preboldu pa
prejo za ves ostali asortiman. V
kolikor bo referendum uspel, bo-
do z dobavo preje pričeli že me-
seca januarja, ko naj bi predilni-
co tudi prevzeli.
Predilnica zaposluje trenutno
92 delavcev, od tega 81 proizvo-
dnih in 11 režijskih. Dnevna pro-
izvodnja je 3300 kilogramov pre-
je, po dodatni investiciji pa naj bi
proizvodnja narasla za 100 od-
stotkov, število zaposlenih pa sa-
mo za 57%. To pomeni, da bi
dnevno proizvedli 6600 kilogra-
mov preje s 145 zaposlenimi. Da
bo mogoče vse to doseči, bo po-
trebno investirati okrog 40 mili-
jonov dinarjev. Poleg tega bodo
morali prevzeti tudi obveznosti
do osnovnih sredstev v vrednosti
okrog 39 milijonov 300 tisoč di-
narjev. Ob delovnih rezultatih, ki
jih dosega ta kolektiv, ter ob
zainteresiranosti Biograjčanov,
splitske banke in drugih, je pri-
čakovati uspešno sanacijo Pre-
dilnice Biograd.
K dosedanjim obratom na ne-
razvitih območjih, v Vinskem
Vrhu in Pristavi, se bo pridružila
torej še nova TOZD Predilnica
Biograd na moru. S tem bo Tek-
stilna tovarna Prebold zabeležila
nov uspeh v iskanju poti za pri-
dobivanje dohodka, v nerazvitih
območjih pa ustvarila več mož-
nosti za zaposlitev.
DARKO NARAGLAV
PA ŠE KAKŠNA ZVEZA Z
REVOLUCIJO IN MLADIMI
Slovenska nevoščljivost druži generacije. Ko so v tekmova-
nju mladih v kulturnem sporedu zmagali folkloristi, so se
nekateri v laški občini zmrdovali, da glamočko kolo nima
zveze z revolucijo in mladostjo. No, pa je območje Glamoča
tisto, ki je krepko občutilo vseh sedem ofenziv, Glamočko
polje je najstarejše partizansko letališče in tu je 27. novem-
bra 1943 padel predsednik USAOJ in sekretar SKOJ Ivo
Ribar-Lola.
Nauk: Raje kaj preberi, dvakrat premisli in šele potlej čivkaj
protestne viže.
Na sliki celjska skupina med izvajanjem Glamoča, enega
najbolj dinamičnih ljudskih plesov iz osrednje Bosne.
CELJE:
DELEGATI O
RAZVOJNIH
VIDIKIH
Delegati vseh zborov celj.
ske občinske skupščine se
bodo danes, v četrtek, 27. no-
vembra, sestali že na 27. lo
čenih sejah. Vtem ko bodo
začetek dela namenili osnut-
ku programa dela občinski
skupščine v prihodnjem le-
tu, bodo v nadaljevanju raz-
pravljali o osnutkih dveh po-
membnih dokumentov
družbenega plana občine in
resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana občine v
naslednjem petletnem ob-
dobju. Skratka, gre za vpra-
šanja o razvojnih vidikih ob-
čine v naslednjih petih letih
Delegate zbora združenega
dela in družbenopolitičnega
zbora pa čaka še ena točka -
predlog usmerjenega izobra-
ževanja in mreža šol.
Zaključni del zasedanja
vseh zborov bo posvečen
razpravi o osnutkih treh od-
lokov. Med njimi se dva na-
našata na splošno prepoved
prometa z zemljišči, na pre-
poved parcelacij, graditve in
spremembe kulture zemljiši
na območjih, kjer je predvi-
dena izdelava zazidalnih na-
črtov za Lopato-Gorico in
Lokrovec.
MB
jakob
zamernik
Srečal sem ga prvič pa
bi ga rad še kdaj, preden
bo odložil gozdarsko oro-
dje in šel v pokoj. In ne v
pisarni, kamor sva se za^
tekla po sili razmer, mar-
več sredi gozda, ki mu je
že dobrih sedemintride-
set let drugi dom. Vseka-
kor pa tisti, ki mu je dajal
in mu še daje delo in
kruh.
Jakob Zamemik je goz-
dni delavec. Pri temeljni
organizaciji nazarskega
Gozdnega gospodarstva v
Lučah od Savinji. V Lu-
čah je tudi doma.
Med gozdne delavce je
stopil kot mlad fant. S
krepkimi rokami. Takšne
ima še danes. Svojih
oseminpetdeset let skri-
va. Je prijeten sogovor-
nik. Živahne oči.
»Pravzaprav se v teh le-
tih ni zgodilo nič poseb-
nega, če seveda pozabim,
da so se razmere, v kate-
rih delamo gozdni delavci
danes in nekoč, silno
spremenile. Skoraj ni pri-
merjave. Delovni pogoji
so povsem drugačni, če-
tudi je gozd s svojim
drevjem, lepoto in skriv-
nostmi ostal tak, kot je bil
nekoč, od vsega za-
četka...«
Čeprav med delom ni
nikoli srečal madveda, je
tu in tam vendarle pospe-
šil korak, da si je rešil ko-
žo. »Huda goša« na Sol-
čavskem si ni dobila ime-
na kar tako, po naključju.
Gre za predel, s katerega
je tudi Jakob Zamernik
nekajkrat pohitel, da bi
ga ne zasul snežni plaz.
Strme lege so v gozdu ne-
varne, ne samo pozimi,
tudi sicer, kjer je delo ne-
primerno težje.
»Nekoč smo hodili goz-
dni delavci na delo v gozd
ob ponedeljkih in se vra-
čali ob koncu tedna. Da-
nes se vozimo in se vozijo
na delovišča vsak dan s
kombijem. Tudi prehrana
je redna, seveda glavni
obrok je doma, po delu,
na delovišču pa malica...
Tedaj, ko smo podirali
drevesa s sekirami in roč-
nimi žagami, smo poseka-
li povprečno na dan po
dva do tri kubike na de-
lavca, zdaj, ko pojejo mo-
torke, pride na enega de-
lavca tudi deset do dva-
najst kubičnih metrov
lesa...«
Jakob Zamernik je
vzljubil gozd in gozd ga ni
razočaral.
M. BOŽIČ
za vod za načrtovanje
POD OKRIUEM OBČINE?
Težave z dohodkom, neaktivni komunisti
Zavod za načrtovanje v
Žalcu so ustanovili pred pe-
timi leti in v tem času prav
gotovo ne gre prezreti ogro-
mnih nalog, ki jih je opra-
vil. Dejstvo pa je, da je v
zadnjih dveh letih prišlo do
nekaterih težav v odnosih
pri pridobivanju dohodka.
Poraja se vrsta odprtih
vprašanj, ki v mnogočem
ovirajo nemoteno oprav-
ljanje nalog in opravil na
področju urejanja in
opremljanja stavbnih zem-
ljišč, izdelavi urbanistične
dokumentacije, pa tudi na
področju opravljanja inže-
niring dejavnosti. O razme-
rah v Zavodu so spregovori-
li tudi na nedavni seji komi-
teja OK ZKS v Žalcu.
V Zavodu trdijo, da je bilo
mnogo težav prav v zvezi z
urejanjem in opremljanjem
stavbnih zemljišč, ki je pove-
zano z dolgotrajrum sporazu-
mevanjem in dogovarjanjem
s stavbno zemljiško skup-
nostjo o medsebojnem do-
hodkovnem povezovanju.
Rezultat tega so bili večkrat
slabi odnosi z bodočimi in-
vestitorji združenega dela,
SIS in občani. Med delavci v
enoti urejanja v Zavodu pa
so takšni odnosi ustvarili ne-
zaupanje. Mnogo nejasnosti
je tudi v zvezi s financira-
njem izdelave urbanistične
dokumentacije. V začetku
leta 1978 je Samoupravna
stanovanjska skupnost usta-
novila lastno strokovno služ-
bo za izvajanje investicij in
prekinila sodelovanje z Za-
vodom in še bi lahko našte-
vali. Skratka - bistvo vseh
težav je verjetno prav v neu-
rejenih osnovah za pridobi-
vanje dohodka.
Direktor Zavoda za načrto-
vanje Stane Lesjak pravi, da
so o težavah večkrat opozar-
jali tako izvršni svet kot OK
SZDL in OK ZKS ter predla-
ga, da bi Zavod.bil poslej
pod okriljem občine kot Za-
vod občine Žalec za načrto-
vanje in izgradnjo. Obstoj
Zavoda vsekakor ne bi smel
biti vT)rašljiv, ni pa najbj)
na mestu pobuda, da bi sodi-
v okvir občine, saj bi to P^
menilo prenašanje lastne od"
govornosti »navzgor«. Sic®
pa o tem zaenkrat vladajo
deljena mnenja.	. .
Ves čas, ko so se pojavlj^
težave in ko je prihajalo o
nesoglasij v tem kolektiv"^
bi morala odigrati pomeni^
no vlogo OO ZKS, venaJJ
komunisti sami priznava],
da so bili premalo odločni'
da so premalo storili z^J.
zreševanje težav. Česar ^,
munisti niso storili dos^j'
bodo morali v prihodnr
Dejstvo je tudi to, da bo
ba čim prej uskladiti odno
na relaciji SIS in družben
politična skupnost.
JANEZ VEDEN''
[113
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
obisk celja
pri naših
oelavcih v
tujini
Tudi letos bo obiskala
naše delavce, ki so na za-
časnem delu v tujini celj-
ska delegacija. Celje že
^Tfto let razvija tesne pri-
jateljske, kulturne, šport-
jje in politične stike z
pruštvom delavcev »Slo-
venija« v Guterslohu. V
tem mestu v Porurju živi
in dela več tisoč Jugoslo-
vanov, ki so organizirani
v dveh društvih. Društvo
Slove-ija ima vsako leto
izredno bogat program
aktivnosti.
CL Tako ne pozabijo na
noben spominski dan ali
praznik, ki ga praznuje-
ino v matični domovini.
Letos so med drugim pri-
pravili proslavo za dan
Osvobodilne fronte, za
Praznik dela, za Dan mla-
dosti, za Dan delavca na
začasnem delu v tujini,
pripravljajo pa se na pro-
slavo za Dan republike in
prireditev za njihove naj-
mlajše, ko jih bo obiskal
Dedek Mraz. V celjski
dleegaciji bodo predstav-
niki Skupnosti za zapo-
slovanje, predstavnik Ko-
miteja za družbeno eko-
nomski razvoj občine Ce-
lje, predstavnik Sociali-
stične zveze, predstavnik
Kulturne skupnosti in an-
sambel Nočna izmena.
LEON MOKOTAR
. _y
problemska konferenca ok zks v laškem
IZ OČI v OČI s POGOJI
O odsotnosti poživljajočih načrtov
Minulo sredo je na 19. kon-
ferenci ZK v občini Laško
potekala živahna razprava o
nekaterih kazalcih gospo-
darskih gibanj v občini in
načrtih razvoja za naslednje
srednjeročno obdobje. Poleg
članov konference so bili
navzoči nekateri, vendar ne
vsi vabljeni direktorji gospo-
darskih organizacij.'
Ob obravnavi gospodar-
skih rezultatov so ugotavlja-
li, da so manj ugodni, kot se
kažejo v številkah, ker jim
dejansko vrednost zmanjšu-
jejo višje cene, inflacijski
vplivi. Z izgubo so poslovali
trije TOZD: Rudnik, Cemen-
tarna v Zidanem mostu in
Kmetijska zadruga (TOZD
proizvodnja in predelava
mesa).
Precej kritične pozornosti
so posvetili kršilcem dogo-
vora o dovoljenem razpore-
janju dohodka (beri OD).
Takšnih, ki izkazujejo preko-
račitev od 4 do 32 odstotkov
je bilo v občini petnajst. Za-
govori in ugovori na seji, da
so podatki o tem »suhi« in
preskopi za presojo, so sicer
po svoje razumljivi, upravi-
čeni pa manj.
Razprava o srednjeročnem
načrtovanju je izpostavila
predvsem naslednje ugoto-
vitve:
•	Da so razvojna hotenja
mnogo večja od predvidlji-
vih možnosti.
•	Da ob tem dejstvu še ni
izkazana dovolj čvrsta volja
za solidarno in ob teži ra-
zumne ocene pogojeno ra-
zvrščanje v prednostni
vrstni red, ki je mogoč le z
zapoVrstnimi številkami.
•	Da to razvrščanje otežu-
je tudi pomanjkanje oživlja-
jočih (rekli so propulzivnih)
investicijskih programov.
•	Da •je še vse preveč lo-
kalističnih in tozdovskih
tendenc, izvensistemskih
odločitev itd.
Na seji je bil na temelju
povzetka razprave narejen
spisek zaključkov, ki bo za-
poslil komuniste v nasled-
njih desetih dneh, ko naj bi
ponovno temeljito pretresli
srednjeročne projekte, anali-
zirali produktivnost in
ustreznost politike nagraje-
vanja, se posvetili izhodi-,
ščem bitke proti dragi režiji,
se temeljito pomenili o odgo-
vornosti in ob tem tudi ka-
drovski problematiki, po-
novno pretehtali investicije,
ugotovili žarišča nestabilno-
sti in jim poiskali tudi zdra-
vilo. Na teh razpravah bodo
sodelovali tudi člani občin-
ske konference.
Ob vsem tem naj bi na na-
slednji seji občinske konfe-
rence ZKS ponovno razprav-
ljali in sprejeli zaključke ob
pričakovanju vidnega kvali-
tetnega skoka.
V tej točki dnevnega reda,
ki je trajala polne tri ure, so
sodelovali: A. Mavri, C.
Knez,.S. Brilej, J. Stanič, M.
Mavri, J. Rajh, J. Sadar, B.
Šola in R. Grosar.
J. KRASOVEC
šentjur: za dan republike
Jutri zvečer ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma v
Šentjurju osrednja proslava v počastitev Dneva republike.
Kulturni program bo stekel pod skupnim naslovom: Ju-
goslavija v pesmi in besedi. Nastopili pa bodo: moški pevski
zbor Skladateljev Ipavec, ženski pevski zbor, folklorna sku-
pina in člani dramske skupine prosvetnega društva Sklada-
teljev Ipavcev.
MP
POGLEJMO NAOKROG
sreda, 19. novembra
Predsedstvo SFRJ razpravljalo o mobilizacijskem
sistemu oboroženih sil in družbe... Med Irakom in
Iranom še naprej ogorčeni boji, mirovni odposlanec
OZN Palme pa je pripotoval v Teheran... V Krškem so
uspešno izvedli »vroči« preizkus nove jedrske elek-
trarne, ki nas bo prihodnje leto končno le razveselila z
novimi količinami električne energije... Moskva spet
poziva in svari bodočo Reaganovo administracijo,
češ da je ravnovesje v vojaški moči že doseženo... Na
problemski konferenci ZK v Sloveniji so obravna-
vali idejnopolitična vprašanja samoupravne preo-
brazbe bank in gospodarjenja z denarjem... Huda
zamera na račun IMV, proizvajalca popularnih »katrc«
zaradi podražitve in sicer nemorale(?) do kupcev...
Lepše vreme pospešuje spravilo pridelkov...
četrtek, 20. novembra
»V Evropi je preveč orožja,« je opozoril naš delegat
na KVSE v Madridu... Naš zvezni sekretar za zunanje
zadeve Vrhovec se je po 4-dnevnem uradnem in prija-
teljskem obisku v Bolgariji vrnil domov. Pogovori so
potekali o odprtih vprašanjih odkrito in stvarno...
Mirovna pobuda za mir na Srednjem vzhodu to pot iz
.i\lžira... V Beogradu: izmenjava izkušenj s poljskimi
poslanci... V Pekingu se je začel proces deseterici...
Pokojnine naj bi v prihodnje usklajevali z rastjo
osebnega dohodka v tekočem in ne več v prejšnjem
letu, so sklenili na seji sveta zveze jugoslovanskih
skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavorovanje...
Koruzo in peso bomo. kot vse kaže pospravili, vendar
sladkorja ne bomo proizvedli dovolj...
petek, 21. novembra
V Jugoslavijo je na dvodnevni obisk prišel nepalski
kralj Birendra, jugoslovanska državna delgacija pa se
z obiska v Latinski Ameriki vrača domov... V Ma-
dridu kanček optimizma zaradi »zmernih tonov«,..
Predsedstvo republiške konference SZDL: nevarni
veliki apetiti, ki nastajajo v pisarnah - pomen do-
mače pameti... Tudi za Afganistan poseben odposla-
nec za rešitev krize... V Amanu so se sestali zunanji
ministri arabskih držav kljub sirski »abstinenci«...
Kancler Schmidt obiskal Belo hišo... Ostre razprave
v poljskem parlamentu na račun vladne politike... V
Železni Kapli so se sestali predstavniki manjšin šti-
rih sosednjih dežel...
sobota, 22. in nedeua 23. novembra
Beograd: Pogovori med Mijatovičem in nepalskim
kraljem o vlogi neuvrščenih držav in sodelovanju...
V Madridu se je na KVSE začela nova etapa: delo bodo
nadaljevali v petih komisijah... V Kampučiji se je
spet začelo - najbrž gre za novo ofenzivo Vietnama
proti »rdečim Khmerom«... V Jugoslaviji premalo
izkoriščamo svoje vode,« je ena od ugotovitev, gozdarji
in lesarji Slovenije pa so na zanimivem posvetovanju v
Brežicah tudi ugotovili, da »z lubjem zametavamo tudi
energijo«... Waldheim o Titu: »Vedno sem našel
ohrabritev v pogovorih z njim, s tem izrednim člove-
kom, ki je imel enkratno in usodno vlogo ne le v
Jugoslaviji, temveč v vsem svetu...« Katastrofalni
potres v južni Italiji smo čutili tudi pri nas...
ponedeljek, 24. novembra:
Centralni komite ZKS: Kritičen obračun s pro-
blemi družbenoekonomskega razvoja. Razvojni na-
črti morajo sloneti samo na ustvarjenem dohodku,
ne zgolj na željah, saj se življenje nanje ne ozira.
Smotrno, gospodarno in stvarno planiranje ni le na-
loga ZK, ampak sveh samoupravnih objektov, pod-
prtih z dosežki znanosti. Ostreje je treba potegniti
ločnico med kvalitetnim delom - ga tudi bolje nagra-
jevati - in nedelom... Katastrofalni potres v južni
Italiji je terjal blizu 800 žrtev,najhuje je bilo med
Neapljem in Potenzo... Po neuradnih podatkih med
žrtvami ni bilo Jugoslovanov - Med prvimi:sožaIna
brzojavka Predsedstva SFRJ sosednji Italiji. Pomoč
prihaja, tudi naš Rdeči križ je začel s solidarnostno
akcijo pomoči sosedom... Nepalski kralj Birendra je
odpotoval iz Jugoslavije, k nam v Slovenijo pa je
pripotovala delegacija vlade avstrijske Štajerske, ki
jo vodi štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer... Z
bojišč med Irakom in Iranom nič novega, čeprav je
odposlanec OZN Palme »ne optimist, ne pesimist«,
prav tako meni, da so »objektivni razlogi za mir zelo
močni«... Republikanci v ZDA so že začeli s poiskusi
in novim političnim »vetrom«, ki naj Reaganu da več
manevrskega prostora... Poljedeljska opravila v
glavnem že končana, izkazala pa se je tudi solidarnost
pri spravilu pridelkov... Ustanovili smo Svet zvezne
skupnosti za cene, da bi uspešneje uresničevali druž-
beno kontrolo cen... V Republiški skupščini Slove-
nije smo se zavzeli za večjo varčnost v energetiki,
oprti na domače vire... V energetski »kaos« sodijo
tudi prizadevanja za bolje gospodarjenje z gozdovi...
se bo v starostnem zavarovanju kmetov kaj spremenilo?
POKOJNINA-OSEBNOSTNA PRAVICA
Jože Pratengrazer govori o slabostih sedanjega sistema
čeprav je starostno zava-
rovanje kmetov le ena od
ploščic, ki sestavljajo mo-
zaik celotne socialne varno-
sti kmečkih ljudi, je ven-
darle med nosilnimi. Kajti
kljub slabostim, ki jih seda-
nji sistem starostnega zava-
rovanja kmetov še vedno no-
si za seboj, je vendarle še ka-
ko res, da daje največjo opo-
ro predvsem ostarelim
kmečkim ljudem, torej ti-
stim, ki so socialne varnosti
najbolj potrebni.
Zakon o starostnem zava-^
rovanju kmetov je bil v Slo-
veniji sprejet leta 1972 iz
dveh razlogov: prvič, da bi -
kot že rečeno - družba zago-
tovila skozi sprejet sistem
zavarovanja starejšim kmeč-
kim ljudem socialno varnost
in drugič, da bi tudi mlajše
generacije kmetov dobile
spodbudo za to, da bi ostaja-
le na kmetijah. Ko danes,'po
osmih letih veljave tega za-
kona, ocenjujemo njegove
učinke, lahko rečemo, da je
prvemu razlogu vsaj v večji
ll^eri zadostil, da pa ni kaj
Opsti pripomogel k temu, da
bi mlajši ljudje ostajali na
knietijah. Zakaj? Na vpraša-
j^ia nam je odgovoril Jože
Pratengrazer, predsednik
'zvršilnega odbora skupšči-
skupnosti starostnega za-
varovanja kmetov Slovenije,
Sicer doma iz Kunšperka pri
Bistrici ob Sotli.
»Vprašali ste, zakaj sedaj
Veljavni zakon ni stimulati-
ven za mlade kmete? Sistem
namreč uvaja pravico do po-
kojnirie na minimalni krog
upravičencev z minimalnimi
pravicami. To pomeni, da je
^ starostno pokojnino zava-
rovan lastnik, z njim je izena-
tudi njegov zakonec in
Jivši lastnik, če je preužit-
'^ar. Zavarovanje se izvaja to-
po načelu ena kmetija -
^.ria pokojnina. Ce je na kme-
i]i več upravičencev, si ti
pokojnino med seboj delijo,«
je pojasnil Jože Pratengra-
zer. »To pa pomeni, da po-
kojnina ni osebnostna pravi-
ca, ne izhaja kot pravica iz
dela, ampak kot pravica na
podlagi lastništva. Menim,
da je to ena največjih po-
manjkljivosti sedanjega si-
stema.«
Ali je pričakovati, da se
bo to določilo menjalo?
»Prav sedaj, ko pripravlja-
mo planske dokumente za
naslednje obdobje, je naša
skupščina veliko razpravlja-
la o teh rečeh. Delegati so
bili mnenja, da bi morali
brezpogojno odpraviti nače-
lo ena kmetija - ena pokojni-
na, da bi moral sistem zago-
toviti, da bi bila pokojnina
osebnostna pravica, ki naj
izhaja iz dela. To pa pomeni,
da bi vsakdo, ki je na kmetiji
delal ali še dela in mu je bilo
to delo osnovni vir preživlja-
nja, pač imel pravico do po-
kojnine. Dalje so delegati
menili, da bi moral sistem
zagotoviti tudi invalidsko
varstvo za delo nezmožnim
kmetom, da bi morali znižati
starostno mejo, po kateri
lahko kmetje prejemajo po-
kojnino (65 let) in da bi mo-
rali dokončno rešiti vpraša-
nje socialne varnosti kmetov
- borcev NOV po 9. 9. in 13.
10. 1943,« je odgovoril Jože
Pratengrazer. »Vse te pri-
pombe, ki so izrednega po-
mena za bodoči razvoj siste-
ma starostnega zavarovanja
kmetov, smo kot načela
vključili v vse naše planske
dokumente in o njih bo v
združenem delu tekla poslej
razprava.«
Zakaj ste zapisali zgolj
načela? '
»Veste, sklad starostnega
zavarovanja kmetov financi-
ra s trideset odstotki združe-
no delo, trideset odstotkov
pa kmetje sami. Ker se zave-
damo stabilizacijskih priza-
devanj v naši družbi in dej-
stva, da združeno delo nima
dovolj denarja, da bi pokrilo
vse potrebe, smo v predlog
sporazuma o temeljih plana
zapisali zgolj načela,« je po-
vedal Jože Pratengrazer. »Ta
načela bodo dobila konkret-
no podobo šele tedaj, če jih
bo združeno delo sprejelo, če
se bo izkazalo, da lahko
združeno delo nosi breme
razširitve pravic iz starostne-
ga zavarovanja kmetov, da
torej lahko finančno pokrije
razširitev programa naše
skupnosti. Ce to ne bo mogo-
če, bomo pač posamezne
pravice pričeli uveljavljati
postopoma.«
Kolikšno pa je število
kmetov, ki uveljavljajo pra-
vico do starostnega zavaro-
vanja?
»V Sloveniji imamo evi-
dentiranih okoli 69.000 zave-
zancev. To so čisti kmetje,
tisti torej, ki jim je kmetij-
stvo edini vir za preživljanje.
Iz zavarovanja so namreč iz-
padli tako imenovani pol.
kmetje in kmetje kooperan-
ti, ki imajo status delavca.
Sicer pa je prav pred krat-
kim poslalo Ustavno sodišče
Slovenije poseben sklep, ki
terja od republiške skupšči-
ne oceno ustavnosti nekate-
rih členov Zakona o starost-
nem zavarovanju kmetov, ki
se nanašajo ravno na vpraša-
nje upravičenosti do zavaro-
vanja. Med drugim tudi tiste
določbe, ki pravi, da kmet,
katerega zakonec je v delov-
nem razmerju, ne more uži-
vati pravic iz tega zakona. Pa
še je nekaj pripomb Ustav-
nega sodišča, ki se nanašajo
na to področje zavarovanja.«
Kmete-upokojence bo go-
tovo zanimalo, ali kanite ob.
koncu leta kaj povečati po-
kojnine?
»Seveda, tudi o tem se po-
govarjamo,« je povedal Jože
Pratengrazer. »Ravno na de-
cembrski seji skupščine bo-
mo dokončno sklepali o tem,
kolikšna bo nova vrednost
pokojnine za kmete. Doslej
je pokojnina znašala okoli
1280 dinarjev, poslej pa se bo
povečala po vsej verjetnosti
na 1800 dinarjev. To je kar
precejšen porast glede na
dosedanje pokojninske pre-
jemke kmetov. Tako zvišane
pokojnine pa bodo kmetje
dobivali od 1. januarja pri-
hodnje leto dalje.«
DAMJANA STAMEJCiC
dežurstva:
ZDRAVSTVENI DOM:
Med tednom dežurstva:
Pomožni zdravnik od 14. do
20. ure in glavni zdravnik od
15. do 6. ure naslednjega
dne. Ob sobotah dežura en
zdravnik od 15. do 12. ure
naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa je dežurstvo od
7. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj.
VETERINARSKA
POSTAJA:
Neprekinjeno dežurstvo.
CELJSKE LEKARNE:
Do sobote, do 12. ure dežu-
ra Nova lekarna na Tomšiče-
vem trgu, od sobote pa dežu-
ra lekarna Center v Sta-
netovi ulici.
DEŽURSTVA TRGOVIN
MED PRAZNIKI
V nedeljo, 30. novembra
od 7. do 10. ure bodo odprte:
Merx - prodajalna na tržnici.
Merx - prodajalna kruha na
tržnici, Merx - kiosk pri bol-
nici pa od 12.30 do 15. ure.
V ponedeljek, 1. decembra
od 7. do 10. ure bodo odprte:
Merx - Vitanje, Merx market
-	Ljubljanska cesta, Merx
market - Dolgo polje, Merx
market - Vojnik, Merx sp.
Soča - Stanetova ulica, Merx
sp. Gaberje, Center sp. Can-
karjeva ulica. Center sp. Rio,
Prešernova ulica. Center sp.
Otok, Center sp. Kersnikova
ulica. Center sp. Solidarnost
-	Lava.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
celje
VSE BLIŽE K SOZD MERX
Včeraj prva seja delavskega sveta SOZD
Tudi za pretekle dni zna-
čilna ugotovitev: silna razgi-
banost v pripravah na formi-
ranje in oživitev dela nove
sestavljene organizacije
združenega dela Merx.
Zlasti je bilo delovno v
vseh štirih novih delovnih
organizacijah, ki so nastale s
povezovanjem temeljnih or-
ganizacij Merxa. Prvič so se
sestali člani novih delavskih
svetov delovnih organizacij,
ki so se ne samo konstituirali
ter potrdili rezultate nedav-
nega referenduma o usta-
novitvi novih delovnih orga-
nizacij ter o povezovanju v
SOZD Merx, marveč so tudi
imenovali vršilce dolžnosti
direktorjev ter sklepali o po-
stopkih za sprejem samou-
pravnih aktov.
Tako so na prvi seji delav-
skega sveta delovne organi-
zacije Potrošnik izvolili za
predsednika delavskega sve-
ta Karla Planka ter imeno-
vali Staneta Meleta za vršil-
ca dolžnosti direktorja.
Na seji delavskega sveta
Mlinsko predelovalne indu-
strije so najodgovornejše
mesto v samoupravnem or-
ganu zaupali Rajku Čižeku,
medtem ko so za vršilca
dolžnosti direktorja imeno-
vali Eda Stepišnika.
Na zasedanju delavskega
sveta delovne organizacije,
ki združuje gostinsko in turi-
stično dejavnost, so za pred-
sednika delavskega sveta
izvolili Antona Vedenika, za
vršilca dolžnosti direktorja
pa Eda Podpečana.
In končno se je sestal še
delavski svet delovne orga-
nizacije Blagovni center. Tu
so predsedniško mesto v de-
lavskem svetu zaupali Aloj-
zu Šolincu, položaj vršilca
dolžnosti direktorja pa Slav-
ku Zagoričniku.
Včeraj opoldne, torej že po
zaključku redakcije za to šte-
vilko NT, zato o sklepih še
ne poročamo, pa je bila prva
seja delavskega sveta SOZD
Merx. Na njej so izvolili
predsednika in namestnika
predsednika delavskega sve-
ta sestavljene organizacije
ter imenovali vršilca dolžno-
sti predsednika in člane ko-
legijskega poslovodnega od-
bora SOZD. Vrh tega so ime-
novali vršilca dolžnosti di-
rektorja delovne skupnosti
skupnih služb SOZD Merx.
Razprava se je razvila še o
razvojnih usmeritvah SOZD
Merx v prihodnjih petih le-
tih, zatem o organiziranosti
delovne skupnosti skupnih
služb SOZD in drugem.
Takoj po tej svečanosti je
bil še podpis samouprav-
nega sporazuma o združitvi
v SOZD Merx.
M. B02IČ
MOZIRJE:
SIS ZA
POSPEŠEVANJE
KMETIJSTVA
v sredo, 4. decembra, z
začetkom ob 14. uri, čaka
delegate vseh zborov ob-
činske skupščine Mozirje
zahtevno delo. Najprej se
bodo sestali na skupni se-
ji in razpravljali o družbe-
nem dogovoru o izgradnji
nove stavbe Muzeja ljud-
ske revolucije v Ljublja-
ni. Takoj za tem bo skup-
na seja zbora združenega
dela in zbora krajevnih
skupnosti ter ločena seja
delegatov družbenopoli-
tičnega zbora. Zdaj bo
razprava usmerjena v
oceno uresničevanja
srednjeročnega plana, ki
se pravkar izteka ter
obravnavo samoupravnih
sporazumov o temeljih
planov samoupravnih in-
teresnih skupnosti za izo-
braževanje, raziskovanje,
kulturo, zdravstvo, so-
cialno skrbstvo, otroško
varstvo, zaposlovanje in
stanovanjska vprašanja v
prihodnjem petletnem
obdobju.
Delegati bodo odločali
še o temeljih družbenega
plana občine za obdobje
1981-1985.
Na dnevni red pa so
uvrstili še samoupravni
sporazum o delovanju
skupnosti za pospeševa-
nje kmetijstva v občini in
ne nazadnje sporazum o
ustanovitvi območne
skupnosti za pospeševa-
nje proizvodnje hrane in
preskrbo prebivalcev v
občinah celjskega ob-
močja.
MB
nagrajevanje v dekorju
KDOR DELA - TUDI DOBI
Produktivnost dela se je povečala za 25%
Pravilnik o oblikovanju,
razporejanju in delitvi sred-
stev za osebne dohodke in
skupno porabo, ki je v velja-
vi v temeljni organizaciji De-
kor Kozje, so pred nekaj me-
seci strokovnjaki označili za
enega najbolj učinkovitih to-
vrstnih samoupravnih aktov
v Sloveniji. Seveda nas je za-
nimalo, zakaj? Vodja tega
tozda v.Kozjem Jože Boži-
ček nam je rad odgovoril na
zastavljena vprašanja.
Kateri razlogi so vas vo-
dili k pripravi novega pra-
vilnika o nagrajevanju?
»V naši temeljni organiza-
ciji smo se ža novim nači-
nom nagrajevanja ozirali že
tam od leta 1976 dalje. Če-
prav smo sorazmerno mlada
temeljna organizacija, smo
dedovali star način nagraje-
vanja, tako imenovane tarif-
ne osebne dohodke v briga-
di. Pri tem načinu nagrajeva-
nja je bil nekako odločilen
faktor mojster. Zato je nujno
prevladala sujbketivna oce-
na, ki ni bila stimulativna za
delavce. Mojster je težil za
uravnilovko v nagrajevanju,
da le ne bi prihaj^o do trenj
ali nasprotij v brigadi. Tako
so res dobri delavci dobili le
dva, morda tri odstotke bolj-
še osebne dohodke od slabih
in neučinkovitih delavcev.
To nas je torej vodilo k temu,
da smo začeli pripravljati
nov sistem nagrajevanja.«
Katere so bistvene novo-
sti tega sistema?
»Najprej smo opredelili
vse elemente nagrajevanja:
od časovnih normativov, do
celotnega spleta znanja in
kvalitete dela. Najboljše pa
je bilo brez dvoma to, da smo
uspeli povezati vsa dela v te-
meljni organizaciji. Od režij-
skih, do vodstvenih in proiz-
vodnih del,« je dejal Jože
Božiček.
Kako vam je to uspelo?
»Naj še enkrat poudarim,
da si pri nas prizadevamo na-
grajevati delo, ne pa ljudi.
Zato smo se dogovorili za
prednostne delokroge, ki jih
dosegajo delavci, ko oprav-
ljajo dela, ki zahtevajo višjo
raven znanja, kvalitete dela
in izkušenj. Tako prednostni
delokrogi služijo za to, da de-
lavca, ki je razvrščen v nek
delokrog, stimulirajo za bolj
kakovostno delo. Kdor pride
v prednostni delokrog, si pri-
dobi pravico do višje ocene
za kakovost dela. Toliko o
tem. Drugo pa je vprašanje
tako imenovanih osebnih
dohodkov režijskih delav-
cev,« je dejal Jože Božiček.
»Takih plač smo se z novim
sistemom nagrajevanja zne-
bili. Kajti poslovodni in re-
žijski delavci so po eni strani
nagrajeni glede na kvalitetne
dosežke celotne delovne
enote, po drugi strani pa sko-
zi osebni učinek pri opravlja-
nju del pri vodenju ali pri-
pravi dela. To pomeni, da je
sleherni od teh delavcev sti-
muliran za to, da bi dosegel
boljši osebni rezultat dela in
hkrati tudi boljši rezultat de-
la v skupini, ki jo vodi.«
Kateri je torej skupni
imenovalec v nagrajeva-
nju?
»Seveda smo v našem toz-
du vsi zainteresirani, da do-
sežemo zastavljen proiz-
vodni plan, ki pomeni prav-
zaprav splet vseh uspešnosti
v temeljni organizaciji. Če
torej dosežemo planiran re-
zultat, potem je tudi planska
točka visoka. To pa pomeni,
da smo uvedli kolektivno
odgovornost pri oblikovanju
vrednosti točke. Če je torej
delo uspešno, če dosežemo
plan in torej pričakovan do-
hodek, potem so tudi naši
osebni dohodki dobri. Skup-
ni imenovalec v nagrajeva-
nju je torej planirani doho-
dek, za katerim vsi stremi-
mo, da bi ga dosegli.«
Tako je torej pojasnil ne-
katere osnovne elemente na-
grajevanja v tozdu Dekor
Kozje Jože Božiček. Ob tem
pa velja še pristaviti, da se je
ob 25% povečanju produk-
tivnosti dela z uvedbo tega
sistema nagrajevanja močno
zmanjšala tudi fluktuaciia
delavcev v tem tozdu. Se
pred nekaj leti je bila izredno
visoka, tam okoli 35% je zna-
šala, sedaj pa so se odhodi
delavcev močno zmanjšali,
fluktuacija je le še 3%. Vse to
pa priča, da je sistem nagra-
jevanja, ki so ga sprejeli v
Dekorju, res učinkovit in
soodvisen od dela sleherne-
ga člana tega kolektiva.
DAMJANA STAMEJČIČ
milan brecl - ljubecna
Prihodnje leto bo že
dvanajsto, odkar smo se v
LJUBEČNI, industriji
keramičnih, kislinood-
pornih in opečnih izdel-
kov, spoprijeli z učinko-
vitejšim obveščanjem za-
poslenih. Začeli smo iz-
dajati glasilo OPEKAR.
Večje pozornosti pa so bi-
le deležne tudi druge ob-
like obveščanja. Tako
smo prizadevanja usmeri-
li v kvalitetnejšo pripravo
materialov za seje samou-
pravnih organov in druž-
benopolitičnih organiza-
cij. Vedno več informacij
smo predstavili tudi po
oglasnih deskah.
Sadovi takega dela se
nam kažejo iz dneva v
dan. Dobro obveščanje
pomeni tudi hitrejši in
učinkovitejši razvoj de-
lovne organizacije, saj se
zavedamo, da je obvešča-
nje pomemben vzvod za
hitrejši napredek in moti-
vacijo za posamezne po-
membne naloge.
Da bi bili čimbolj ra-
zumljivi, ob tem pa tudi
kakovostni in strokovni,
si prizadevamo ves čas.
Seveda je v teh vpraša-
njih še vedno največ ne-
dorečenega. Vendar so
tudi uspehi mnogokrat
nad pričakovanji. Tako
od časa do časa izdamo
bilten, v katerem so infor-
macije zapisane tudi v sr-
bohrvaškem jeziku. To pa
ni čudno, saj v naši delov-
ni organizaciji združujejo
delo številni delavci iz te-
ga jezikovnega področja.
Taka oblika obveščanja je
nadvse ugodno sprejeta.
Vsi zaposleni so tako na
najbolj razumljiv način
hitro obveščeni' o zade-
vah, ki so pomembne za
odločanje in delo v obeh
TOZD in delovni skupno-
sti skupnih služb.
Seveda moram ob tem
zapisati tudi to da smo
vrsto uspehov dosegli
kljub temu, da nimamo
nikogar, ki bi se poklicno
ukvarjal z opravili in na-
logami organizatorja ob-
veščanja. Vendar pa to ni
ovira. Večina se nas na-
mreč zaveda, da je obve-
ščanje naloga vseh zapo-
slenih. Seveda se tega za-
vedajo eni bolj, drugi
manj. Se najslabše je v
TOZD. Od tu šele po šte-
vilnih »prošnjah« prihaja-
jo informacije, ki so po-
membne za celotno de-
lovno organizacijo. To pa
ni zaradi »nepisnosti«
ampak bolj zaradi tega.
ker se mnogi še ne zave-
dajo, da je odprt sitem
medsebojnega obvešča-
nja med temeljnimi sesta-
vinami samoupravljanja.
V »LJUBEČNI« se teh
problemov zavedamo, za-
to težimo k čim hitrejše-
mu in kvalitetnejšemu re-
ševanju odprtih vprašanj.
Prav zato smo tudi v na-
črtu za naslednje srednje-
ročno obdobje, informa^
cijski dejavnosti določili
vrsto konkretnih nalog,
obveščanje še kvalitetnej-
še. Če bomo v tem uspeli,
bomo zagotovo še bolj
uveljavili položaj delavca
kot samoupravljalca.
Seveda bomo tudi kva-
litetnejši, če bomo pov-
sod, tudi izven delovne
organizacije dosegli, da
sistem obveščanja v OZV
vpet v družbeno komuni-
ciranje kot njegov samo-
stojen in drugim enako-
vreden sestavni del.
DOM
elektrosignal celje
NAČRT BO URESNIČEN!
V prihodnje še bolj stabilizacijsko obnašanje
Ko so v celjskem Elektro-
signalu sprejemali letni
načrt, so nekateri med de-
lavci zmajevali z rameni,
češ, ne bo šlo, načrt je pre-
več napet. Toda devetme-
sečni poslovni rezultati, pa
tudi že zbrani podatki za
oktober, pričajo, da bo letni
načrt v glavnem izpolnjen.
Res bo prišlo do določenih
odstopanj v nekaterih delih,
vendar je pomanjkanje
osnovnega inštalacijskega
materiala, kot je na primer
PVC kabel, pač postavka, ki
je ni bilo mogoče predvideti
v kasnejšem dejanskem ob-
segu. Vendar so nekateri ka-
zalci poslovanja v delovni or-
ganizaciji Elektrosignal Ce-
lje dokaj spodbudni: tako se
je na primer celotni priho-
dek v primerjavi z lanskim
letom povečal za 50 odstot-
kov, dohodek za dobrih 40,
čeprav so se istočasno zelo
povečala tudi porabljena
sredstva - kar za 56 in pol
odstotka.
Kljub vsemu pa v Elektro-
signalu, to smo razbrali tudi
iz njihovih dveh prvih izvo-
dov glasila Novice, ne zapi-
rajo oči pred dejstvom, da so
kljub dobrim indeksnim ka-
zalcem v svoji panogi še ve-
dno pod poprečjem, kar bo
od vseh delavcev Elektrosig-
nala še v tem letu in zlasti v
prihodnje, zahtevalo še več
stabilizacijskega obnašanja.
Glede osebnih dohodkov
so v Elektrosignalu sicer
»prebili« družbeno dogovor-
jeni okvir in so se znašli med
kršitelji, saj so maso za oseb-
ne dohodke prekoračili za 7
odstotkov. Spraviti osebne
dohodke v dogovorjen okvir,
pa bo prav gotovo zahtevalo
od delavcev Elektrosignala
še večje napore za doseganje
boljših poslovnih rezultatov.
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
29. NOVEMBER
)/ glažarstvu je tudi umetnost
2alostna življenjska pot je
ipeljala Franca Stančina v
Lgaško Slatino. Rodil se je
vasi Martjanec pri Varaždi-
L in že njegovo prvo sreča-
z vnanjim svetom je bilo
čeprav se tega še ni zavedal
' tragično. Ob porodu mu je
uinrla mama. Tako je živel
skupaj z očetom pri dedu na
kmetih- Prišla je vojna,
prvih let se je Franc ne spo-
j^inja jasno, saj je imel šele
^tiri leta. Zadnja leta vojne
vihre pa so se mu globoko
\'tisnila v spomin. Živi so
spomini na divjanja Nemcev
in ustašev, na streljanja, na
žrtve. Najstrašnejši spomin
pa je vezan na dan, ko je ko-
nčaj sedemleten izvedel, da
je v partizanih padel njegov
oče. Ostal je sam, brez star-
šev. Po vojni so ga dali v in-
ternat v Varaždin, kjer je obi-
skoval šolo. Ko pa je bil v
sedmem razredu, so otroke
izselili iz internata. Moral se
je odločiti, kam bo šel.
»Povedali so mi, da grem
lahko naprej v šolo v Roga-
ško Slatino, kjer se bom učil
za steklopihalca,« pripove-
duje Franc Stančin. »Šel
'sem k dedu in ga vprašal,
kakšen poklic je to. Povedal
mi je, da je to težak poklic,
naj pa se kljub temu odločim
zanj. Storil sem, kot je rekel
ded. Odšel sem v Steklarsko
šolo v Rogaško Slatino, ko
pa sem šolanje po treh letih
končal, sem se zaposlil v Ste-
klarni.«
Štiriindvajset let je steklo-
pihalec Franc Stančin pustil
ob pečeh slatinske Steklar-
ne. Začel je kot kvalificirani
steklopihalec, sedaj pa je
mojster, vodja steklopihal-
ske brigade desetih delav-
cev. Francu še zdaleč ni žal,
ker se je odločil za ta poklic.
čeprav mu je težko delo ne-
štetokrat orosilo utrujeno če-
lo. Kajti »v glažarstvu je tudi
umetnost«, pravi Franc in-
prav težko fizično delo je
znal zavidljivo združiti s svo-
jo umetniško žilico.
»Veste, moja družina je bi-
la že od nekdaj glasbeniška,«
pripoveduje Franc Stančin.
»Glasbenik je bil oče, pa
ded, strici, bratranci. Tako
sem to nagnjenost do glasbe
nosil v sebi tudi jaz. Ko sem
bil že nekaj let zaposlen tu v
Steklarni, sem se odločil, da
bom svoj glasbeni talent
oplodil z znanjem. Vpisal
sem se v Glasbeno šolo v Ce-
lju in jo tudi uspešno končal.
Začel sem v Steklarni orga-
nizirati glasbeno dejavnost,
ustanovil Godbo na pihala,
se kot organizator uveljavil
tudi v krajevni skupnosti.
Glasba je vedno izpolnjevala
moje življenje, potrebna mi
je bila kot kruh. In ne boste
verjeli, toda glasba mi je bila
v veliko pomoč tudi pri tež-
kem delu steklopihalca. Vse
lepo, umetniško, estetsko,
kar je značilno za glasbo,
sem znal zliti tudi v svoje de-
lo. In prepričan sem, da tega
ne bi zmogel, če ne bi imel v
sebi tega nagnjenja do
glasbe.«
Za Franca Stančina v Ste-
klarni pravijo, da je priden in
prizadeven delavec, dober
organizator dela. Njegova
steklopihalska brigada je
med najboljšimi in najbolj
učinkovitimi brigadami v
Steklarni.
•Za naše delo je pomemb-
no to, da smo enotni pri delu
' in da smo med seboj prijate-
lji,« pravi Franc Stančin.
"Kajti naše delo je soodvi-
sno. To pa pomeni, da briga-
da ne more dobro delati, če
so v njej delavci, ki jim ni do
dela, ki so lenuhi. Tudi na-
grajeni smo po kolektivnem
učinku. Ce brigada izpolni
plan in če so izdelki kako-
vostno narejeni, potem je
uspešna. To pa ne bi mogla
biti, če bi bili delavci med
seboj skregani, če si vsi ne bi
prizadevali za tem, da bi bilo
delo kakovostno opravljeno.
Nam je uspelo utrditi kolek-
tivno zavest v brigadi in zato
smo uspešni.«
Delo steklopihalca je tež-
ko, preznojeno delo. Pa bi ga
še enkrat izbral, če bi imel
znova možnost izbire po-
klica?
»Ni mi žal, da sem se odlo-
čil za ta poklic,« pripoveduje
Franc Stančin. »Morda prav
zato ne, ker je delo ustvarjal-
no, saj vanj lahko vložim vse
svoje znanje in ves svoj
estetski navdih. Navadil sem
se na to delo, zato menim, da
bi ga še enkrat izbral, če bi se
znova odločal za poklic.«
Franc Stančin je srečen,
zadovoljen človek. Opravlja
delo, ki ga veseli, svoja ob-
čutja pa lahko zliva v glasbi,
ki izpolnjuje velik del njego-
vega življenja. V Rogaški
Slatini si je postavil hišo, v
kateri srečno živi z ženo in
dvema sinovoma.
»Nisem zahteven človek in
nikdar življenja ne ocenju-
jem s plati želja, ki so nereal-
ne. Zato tudi pravim, da sem
srečen. Vse imam, kar zmo-
rem in kar sem si ustvaril z
lastnimi rokami. In kaj bi si
potlej še želel?«
DAMJANA STAMEJČIČ
29. NOVEMBER
prvi portret
tovariša tita
Čeprav je bilo zapisano že v mnogih dokumentih,
zgodovinskih knjigah in v drugih publikacijah, kako je
partizanski fotograf Zorž Skrigin fotografiral Tita, smo
vendarle njegovo nedavno bivanje v Celju izkoristili,
tudi zato, da nam je še enkrat pripovedoval o tistih
veličastnih dneh naše revolucije in zgodovine. Tovariš
Skrigin se takole spominja prvega portretiranja tova-
riša Tita.
»Preko osvobojenega ozemlja Hrvatske in Bosanske
Krajine smo prispeli v Glamoč. V gozdu pri Mliništu
nas je takoj sprejel tovariš Tito. Zvečer smo imeli
gledališčniki predstavo, dobro se spominjam, da sem
plesal kazačok. Po predstavi nas je tovariš Tito povabil
na večerjo. Sedel sem v njegovo bližino, da bi ga bolje
videl in da bi lažje proučeval njegov obraz. Najbolj so
me pritegnile njegove modre oči. V nekem trenutku
sem ga prosil, če mi dovoli napraviti nekaj posnetkov.
Vprašal me je, kakšno kamero imam in kako bom to
delal, saj nisem imel na voljo ateljeja. Tisto noč nisem
skoraj nič spal. Razmišljal sem samo o vremenu in če
mi bo uspelo napraviti posnetek kot sem si ga želel.
Kurir me je zbudil že ob 6. uri zjutraj, prosil sem
tovariša Tita, da mi požira tako zgodaj dokler je sonce
še nizko. V ozadju je bil gozd, to sem si izbral zato, da
bo Titov obraz na temnem ozadju bolje izstopal. Tito je
bil v temno modri uniformi, bil je zelo potrpežljiv.
Tako sem napravil njegov prvi portret, leta 1942, ki je
potem obšel skoraj vse naše republike, povsod so ga
razmnoževali in na ta način so prišli partizanski borci
do slike svojega vrhovnega komandanta pa tudi sicer
ljudje v vaseh pa tudi v mestih do slike voditelja upora.
Se en najljubši portret mi vzbuja več kot prijetne
spomine na tovariša Tita. To je bilo 29. novembra 1943
v Jajcu na drugem zasedanju AVNOJ. Spominjam se,
kako je zjutraj prišel kurir in mi sporočil, da me kliče
Čiča Janko. Tako smo namreč klicali Mošo Pijade.
Dobro se tudi spominjam, da je tisto jutro deževalo in
bilo je malce megleno, Čiča Janko pa mi pravi; Žorž,
pripravi se za jutrišnji veliki dogodek. Tovariša Tita
moraš posneti. Ugovarjal sem mu, češ da dežuje, da ni
prave svetlobe, pa me je zavrnil - češ kaj boš sedaj z
umetniškimi zgodbicami! Slikati ga moraš, kadar je to
potrebno in ne kadar sije sonce, me je zavrnil.
Kaj sem hotel. Odšel sem k stolpu nad Jajcem in sem
pričel snemati vrhovnega komandanta v vojaškem pla-
šču, v uniformi s kapo na glavi. Prosil sem ga tudi, naj
se razpne. Snel je kapo, si odpel gumbe na vojaški
bluzi pod vratom, pri tem pa dodal: »Tudi ti si povečal
zahteve. Lani na Mliništu mi ni bilo treba sneti
kape...«
Film sem takoj razvil. Nekaj portretov je dobro
uspelo. Začelo se je drugo zasedanje AVNOJ in tam so
tovariša Tita proglasili za maršala Jugoslavije. Takrat
se mi je posvetilo, zakaj je Moša Pijade tako vztrajal, da
ravno ta deževni dan posnamem tovariša Tita.«
Mnogo prijetnih spominov veže tovariša Skrigina na
srečanja s svojim vrhovnim komandantom. Za današ-
njo priložnost smo izbrali dogodek, ki je najbolj tesno
vezan na rojstni dan naše domovine.
D. M.
slovenske konjice:
kritične razprave
V krajevnih organizacijah
socialistične zveze v konjiški
občini so v času od 6. novem-
bra dalje imeli programske
volilne konference. Na njih
so ocenili družbenopolitične
razmere v posameznih kra-
jevnih skupnosti, delovanje
delegatskega	sistema,
obrambne priprave, poseb-
no pozornost pa so namenili
tudi delu sekcij, vaških in
uličnih odborov, potrošni-
kih svetov, hišnih svetov...
Obravnave so bile kritične,
saj so si tudi na dosedanjih
izkušnjah zastavili plane za
'•^prej.
Na konferencah so sodelo-
^'ali člani predsedstva občin-
ske konference SZDL kot
tudi ZK. Le-ti so zadolženi,
da bodo še naprej spremljali
delo in sodelovali s krajevni-
mi organizacijami. To so z
veseljem sprejeli tudi kraja-
ni, saj so redne stike pogre-
šali.
Udeležba na zborih obča-
nov in na konferencah, ki so
oblikovane v osmih krajev-
nih skupnostih, je bila do-
bra. Ugotavljajo pa, da je de-
lo lažje tam, kjer so konfe-
rence, zato jih bodo do po-
mladi oblikovali v vseh kra-
jevnih skupnostih. Tudi za-
radi pomanjkanja prostorov
za zbore občanov bo tako bo-
lje. Sočasno s tem pa name-
ravajo ustanoviti povsod
skupščine krajevnih skup-
nosti.
Ko so si na konferencah
krajani zastavljali programe
dela za naprej, so se pogovar-
jali tudi o referendumu za sa-
moprispevekž Čeprav se bo
sedanji iztekel šele leta 1982,
je le bilo potrebno oceniti,
kako se bodo občani odločali
takrat, saj je treba sredstva
samoprispevka že sedaj pre-
dvideti v srednjeročnih plan-
skih dokumentih. Dosedanji
razgovori dokazujejo, da so
občani samoprispevek spre-
jeli za svojega in da ga žele
obdržati še v naprej.
MILENA B. POKLIC
viški
žalskih sis
Izvršni svet žalske občin-
ske skupščine ugotavlja, da
bodo presežki prihodkov iz
prispevnih stopenj za samo-
upravne interesne skupnosti
družbenih dejavnosti v tem
letu nad dovoljeno vrednost-
jo programa. Po oceni bodo
znašali okrog devet milijo-
nov 657.000 dinarjev. To pa
pomeni, da se lahko prispev-
na stopnja za mesec decem-
ber v globalu zmanjša za pri-
bližno 5,25. Sicer pa bodo
poročilo o realizaciji finanč-
nih načrtov samoupravnih
interesnih skupnosti občine
Žalec za obdobje od 1. ja-
nuarja do 30. septembra 1980
obravnavali tudi na seji vseh
treh zborov žalske občinske
skupščine, ki bo v petek, 5.
decembra.
V zvezi z viški, ki jih imajo
SIS bi bilo seveda prav, ko
bi sprejeli odlok o določitvi
prispevkov za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na po-
dročju otroškega varstva,
izobraževanja, kulture, tele-
sne kulture, socialnega
skrbstva, zdravstvenega var-
stva in zaposlovanja, ki bo
določal zmanjšanje prispev-
nih stopenj za mesec decem-
ber.
JANEZ VEDENIK
Ime Kneževič llije-Du-
šana še posebej dobro po-
znajo borci in njegovi
nekdanji soborci, aktivi-
sti in vsi tisti, s katerimi
že vrsto let aktivno sode-
luje na področju družbe-
nopolitičnega življenja.
Rodil se je pred 60. leti
v Mali Cvetnič pri Drvar-
ju. Zdaj živi v Celju, v Mi-
■klošičevi ulici.
Sredi julija 1941 je od-
šel v partizane, v Krajiški
odred. Kasneje se je z
Vsem srcem boril v tretji
Krajiški brigadi. V času
narodnoosvobodilnega
t>oja so mu soborci zaupa-
li vrsto pomembnih voja-
ških in političnih funkcij,
ki jih je znal združevati
kot vojak, borec in pred-
vsem človek, kakršnega
so zahtevali tisti težki ča-
si- Štirikrat je bil težko ra-
njen, zato je zdaj 80 od-
stotni vojaški vojni inva-
lid. Toda to ga ni strlo in
ko je posijala svoboda je
ostal zvest naši armiji.
Ostal je aktivni oficir
JLA. Leta 1956 se je zara-
di slabega zdravstvenega
stanja upokojil kot kape-
tan I. razreda. Toda ostal
je aktiven v raznih orga-
nizacijah na terenu in še
vedno ga mnogi na tere-
nu poznajo kot prizadev-
nega sodelavca in kra-
jana.
Za svoje delo je bil Ilija
Kneževič, ki je tudi nosi-
lec partizanske spomeni-
ce iz leta 1941, mnogokrat
odlikovan za svoja priza-
devanja pri izgradnji po-
rušene domovine.
Prejel je medaljo za
hrabrost, red za hrabrost,
red zaslug za narod s sre-
brnimi žarki in red brat-
stva in enotnosti s srebr-
nim vencem. Predlagan
je tudi za odlikovanje z
redom republike s srebr-
nim vencem.
60 let ilije kneževiča-dušana
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
29. NOVEMBER
rasti s soncem obsijana,
domovina moja draga!
V mesecu juliju je v slovenski
javnosti vzbudilo nemalo zanima-
nja pisanje znanega slovenskega
pasnikarja Bogdana Pogačnika o
vsem dobro znani in priljubljeni
pesmi Jugoslavija, za katero je
glasbo napisal Danilo Zivkovič, be-
sedilo pa Milutin Popovič-Zahar.
Pisanje je vzbudilo zanimanje zato,
ker se je avtor dotaknil te pesmi z
več zornih kotov, nato pa smo bili
pozorni tudi zaradi tega, ker pesem
vsi dobro poznamo in ga najbrž ni
bilo kraja v Jugoslaviji, kjer je ne bi
prepevali. V tem članku, ki je bil
objavljen v številki 30 slovenske re-
vije Teleks, je bilo omenjeno tudi
ime Franca Cernelča, učitelja glas-
benega pouka v osnovni šoli v Koz-
jem. Franc Černelč je namreč pe-
sem prevedel v slovenščino. Ko je
Bogdan Pogačnik omenjal njegov
prevod, je jzpostavil tudi kitico, v
kateri pa je oila tiskovna napaka in
je hudo popačila vsebinski pomen.
Poglejmo jo:
Ljubim tvčje boste in gore,
ljubim tvoja polja in morje,
tod ponosni hodijo ljudje,
kjer na večer pesem tiha,
domačije vsem zaniha,
Jugoslavija, Jugoslavija...
Napaka je v peti vrsti te kitice,
kjer seveda nikomur ne more na
večer tiha pesem zanihati domačije
in se pravzaprav človek ob tem bra-
nju čudi, da avtor članka v Teleksu
sam ni podvomil v pravilnost takš-
nega teksta. Pravilno se tekst glasi
takole:
.. .kjer na večer pesem tiha,
domačije v sen zaniha...
No, pustimo to. Bistveno je to, da
se je med nami našel glasbenik, ki
nam je dal to priljubljeno pesem
tudi v slovenskem jeziku. Svoj pre-
vod je poslal Zavodu SR Slovenije
za šolstvo že letošnjo pomlad, zdaj
pa je že prepevajo vsi pevski zbori
v šmarski občini. Prvi jo je pel mo-
ški pevski zbor v Kozjem, kjer je
prevzel vodstvo Franc Cernečl
pred dvema letoma, in zdaj kozjan-
ski pevci pripravljajo v mesecu de-
cembru po dveh letih dela svoj prvi
samostojni koncert.
Da je ljubezen do glasbe pri Fran-
cu Cernelču nad vsem, potrjuje tu-
di dejstvo, da je iz osnovnošolskih
klopi krenil najprej v steklarno v
Rogaški Slatini, od tam v staklar-
sko šolo, po končanem šolanju pa
je bil zaposlen kot brusilec v koz-
janski tovarni Dekor. Ni pa seveda
za hip pozabil na glasbo, zapustil je
brusilnico in se odpravil na Peda-
goško akademijo v Maribor, kjer jo
je tudi uspešno končal - seveda
smer za glasbeni pouk. Zdaj je tudi
predsednik prosvetnega društva v
Kozjem, kjer se srečuje tudi z mno-
gimi drugimi problemi, vendar
ostaja ljubezen do glasbe na prvem
mestu, ta pa nam je dala tudi slo-
venski prevod pesmi Jugoslavija.
DRAGO MEDVED
JUGOSLAVIJA
Od Triglava tja do vardarja,
od Djerdapa vse do Jadrana,
kakor polje žita zlatega,
rasti s soncem obsijana,
domovina moja draga,
Jugoslavija, Jugoslavija.
Pot usode me je gnala v svet,
s srcem vedno nate sem pripet
zaželel si v tvoje gaje spet;
kje na svetu je dežela,
ki kot ti bi me prevzela,
J ugoslavija,' Jugoslavija.
Ljubim tvoje hoste in gore,
tvoja polja, reke in morje,
tod ponosni hodijo ljudje,
kjer na večer pesem tiha
domačije v sen zaniha,
Jugoslavija, Jugoslavija.
V rojstvu zate je prelita kri,
borba ti je dala lepše dni,
dom si varen delovnih ljudi,
živi srečno in v svobodi,
misel Tita naj te vodi,
Jugoslavija, Jugoslavija.
neredno odvažajo smeti
Takšna je podoba nerednega odvoza smeti v Trubarjevi
ulici. Za 222 stanovanj sta na voljo samo dva kontejner^
za smeti, kar je ob nenehnem naraščanju prebivalcev I
tem območju očitno premalo. ČOdi nas, da odgovorni n?
Komunalnem podjetju in krajevni skupnosti ne poskrbi
zato, da bi smeti odvažali redno, ali pa, da bi namestili i
en kontejner. Tudi to nas zanima zakaj ob takšnih »priij
kah« ne pride »naokoli« občinska straža in, da bi tudi
ustrezno ukrepala. Občinske stražarje vidimo samo ta.
krat, ko je kje nepravilno parkiran avtomobil. Vemo p;
vsi, da za zdravje doslej še ni bil nikoli nevaren nepravilno
parkiran avtomobil. Smeti razmetane ob kontejnerju
kajti v njem ni vedno prostora, kjer se pasejo golobi
mačke in psi pa verjetno so. Sreča je samo, da je zima pred
vrati in da je zunaj hladno, kajti drugače bi okoli stano-
vanjskih blokov še bolj zaudarjalo.
dela vlada novaka	^ ^
Med mnogimi likovnimi amaterji, ki jih v žalski občin;
ne manjka, ne gre prezreti mladega Vlada Novaka iz Li-
boj. Večkrat je že razstavljal svoja dela na skupnih razsta-
vah likovnikov amaterjev v žalski Nami. Dela mu ne
manjka, saj ljudje njegove stvari radi kupujejo. Najbolj
po^sti so motivi iz vsakdanjega življenja, iz Savinjske
doline, privlači pa ga tudi preteklost, zato upodobi kakšen
grb.
Na sliki vidimo Vlada Novaka ob razstavi, ki jo je imel v
Nami v Žalcu.
JANEZ VEDENIK
zreče
DOGOVOR DRŽI
Poživiti delo uličnih odborov
Krajani Zreč so na petkovi
programsko volilni konfe-
renci krajevne organizacije
SZDL naredili inventuro de-
lovanja organizacije v prete-
klem obdobju in temeljito
pregledali tudi dejavnost
krajevne skupnosti.
Iz precej obsežne razprave,
v kateri so občani posegali
tudi na zelo ozka področja
svojega življenjskega okolja,
so prisotni lahko zaključili
naslednje: ob uspešnem ra-
zvoju materialne osnove iz-
gradnje kraja (rast industri-
je, izgradnja stanovanj, cest
in drugih objektov) zaostaja-
jo nekatere oblike samo-
upravnega urejanja odnosov
in usklajevanja interesov.
Doslej le en skupen hišni
svet ne deluje, zaživeli niso
niti ulični odbori, ustanov-
ljeni pred dobrim letom. In
ob teh ugotovitvah je bil
predlagan seveda lahko le en
cilj: poživiti delo uličnih od-
borov, neučinkoviti hišni
svet pa reorg anizirati v več
manjših, ki bodo obsegali
posamezna _ strnjena po-
dročja.
Ob pregledu uresničeva-
nja referendumskega pro-
grama so prisotni soglasne
ugotovili, da izgradnja o^
jektov poteka dovolj uspeš
no. Poleg tistih, ki so v zaK
ljučni fazi, so te dni pričeli ^
izgradnjo prepotrebne beji-
cinske črpalke, še v tem le'^
pa bodo bagri zaorali tudifj'
ploščadi ob hotelu, kjer^
zrasla veleblagovnica.
nenehnih podražitvah "J
drugih investicijskih tez^
vah uspeva krajevna sku?
nost uresničiti program
vsestranski podpori koleK^'
vov Uniorja in Cometa.
Ob vsem tem še lepa ges^^j
v zreški krajevni skupno^
zbrana sredstva zrečani jO
darnostno namenjajo tudi ^^
sofinanciranje nekater^
programov sosednjih kraje
nih skupnosti.
Po pregledu dejavno^
društev, ki vsa uspešno
sničujejo svoje programe '
bila konferenca zaključen^
delnimi nadomestnimi
tvami, in s sprejemom i^-J^.
dišč programa dela za
slednje obdobje.
ZDRAVKO IVAC^*-
29. NOVEMBER
»najmlajši« tudi med
najboljšimi
Najmanj dva razloga sta,
zaradi katerih smo te dni
obiskali železarno Štore, še
posebej delavce v valjarni
II: pred desetimi leti, točno
24. novembra, je tedaj nova
valjarna II začela obratova-
ti; drugi razlog pa je ta, da
je v izredne uspehe valjar-
jev vtkan mladostni zanos
poprečno najmlajših članov
delovnega kolektiva štor-
skih železarjev.
Torej nikakršno naključje,
da smo od vseh samouprav-
nih delovnih skupin izbrali
najmlajšo - armaturno de-
lavnico v valjarni II, ki jo tu-
di bije glas (upam, da ne bo
zavisti pri ostalih!), da je
mad najboljšimi. In smo sed-
li skupaj za mizo, za katero
tudi sicer ponavadi »sejejo«
člani te samoupravne delov-
ne skupnosti, 38 po številu.
Vodja skupine, sicer delo-
vodja FRANC KAPEL, 29
let, poročen, oče 4 otrok, je s
svojim 10-letnim delovnim
stažem že med »starejšimi«:
»Smo kadrovska baza za va-
ljamo, kar je včasih po svo-
je hudo, čeprav razumljivo,
saj imajo naši kvalificirani
delavci še velike načrte s
seboj.«
»To je res, zato smo na eni
od zadnjih sej naše samo-
upravne delovne skupnosti
pozorno pretehtali osnutek
pravilnika o usmerjenem
izobraževanju delavcev v
tozdu in delovnih skupno-
stih skupnih služb,« je pritr-
dil MIRKO PAJEK, 23 let,
strugar, ki se_ob delu izobra-
žuje za delovodjo valjarskih
prog.
Na istem je tudi njegov de-
lovni tovariš LEOPOLD ŠE-
BIC, 23 let, strojni ključavni-
čar, oba s 4-letnim delovnim
stažem in oba izredna štu-
denta delovodske šole. Leo-
pold je še dodal: »Najbolj
vneto razpravo smo imeli
ob sprejemanju gospodar-
skega načrta, s katerim smo
začrtali usmeritev v kvali-
tetnejši asortiman. Pouda-
rek ni bil toliko na količini,
kot na specialnih valjanih
profilih, ki jih končno tudi
tržišče bolje vrednoti.«
Takšna usmeritev pa je za-
htevala prav od armaturne
delavnice tudi boljše in na-
tančnejše delo, saj so končno
poslovni rezultati še kako
odvisni od dobre in natanč-
ne ter hitre priprave orodij
za potrebe valjarne.
Naš najmlajši sogovornik
- delovni staž 3 leta, SLA VI-
ŠA D20RD2IČ, strojni klju-
čavničar, se trenutno bolj
otepa s stanovanjskim pro-
blemom kot z izobraževalni-
mi, zato smo pogovor zasu-
kali na to temo. V pogovor
smo pritegnili še ing. Mrka
Gajška: »Čeprav sem pred-
sednik stanovanjske komi-
sije v tozdu, mislim, da ima-
mo premalo neposrednih
možnosti za reševanje naših
tozdovskih stanovanjskih
problemov, saj sredstva pa
tudi prednostno listo obli-
kujemo na ravni delovne
organizacije. Konkretno so
možnosti naše komisije
zgolj formalnega značaja,
zato tudi ni čudno, če je bila
stanovanjska razprava zelo
vroča. Mimogrede: prepoz-
no v tozd tudi dobimo preči-
ščena besedila, roki za sa-
moupravno odločanje so pa
tudi skoraj praviloma pre-
kratki.«
Poleg značaja kadrovske
baze so delovni pogoji v ar-
maturni delavnici drugi ra-
zlog za fluktuacijo kadra, če-
prav se je le-ta v zadnjem ča-
su umirila. Prav zato »arma-
turci« razmišljajo o novi
pralnici, čeprav pranje z de-
tergenti lahko poškoduje le-
žaje, vendar menijo, da bi
pralnica in več prostora v de-
lavnici (nO, pravkar so se
prostorsko povečali za več
kot še enkrat!) bistveno
izboljšali delovne pogoje.
Zelje pa se raztegujejo še v
rekonstruiranje strojnega
parka, posodobitev, saj so
nekateri stroji že zastareli,
čeprav se dobro zavedajo, da
se samo s poslovnimi rezul-
tati, večjo produktivnostjo
in kakovostnim proizvo-
dnim programom, lahko po-
krijejo s pravšnjo odejo. De-
lež armaturne samoupravne
delovne skupine pa je še ka-
ko pomemben za večji izplen
valjarne in tozda ter manjši
izmeček. Da dobro delajo,
potrjujejo tudi naslednji sko-
pi, a zelo zgovorni podatki:
valjarna II železarne Štore
se po tehnoloških in vzdrže-
valnih delih vztrajno pri-
bližuje evropskim normam,
medtem ko je glede izplena
z več kot 91 odstotki že v
okvirih svetovnih norm. Da
pa domače znanje in tehno-
logijo štorski valjarji
uspešno uporabljajo tudi v
Libiji - gre za devizni priho-
dek, je logičen odraz uspeš-
nosti »najmlajših« v kolek-
tivu železarne Store.
MITJA UMNIK
mozirje:
pomladitev
v vrstah zk
Člane občinske konferen-
ce, prav tako komiteja, Zve-
ze komunistov v Mozirju ča-
ka do konca leta še nekaj po-
membnih delovnih sej. To
ne velja samo za razpravo o
združevanju dela in sredstev
v predelavi lesa ter o dosega-
nju skupnih razvojnih Ciljev,
marveč tudi o oceni razvoja
in kadrovski krepitvi organi-
zacij ZK, o uresničevanju
družbene usmeritve razpore-
janja dohodka in nagrajeva-
nja po delu itd.
Sicer pa so na ponedeljko-
vi seji občinske konference
razpravljali tudi o uresniče-
vanju vloge osnovne in ob-
činske organizacije ZK, o go-
spodarskih gibanjih, pred-
vsem v luči devetmesečnih
periodičnih obračunov in
drugem.
Poročilo o sprejemanju
novih članov v organizacijo
ZK je opozorilo, da je bila
letos na tem področju neko-
liko večja aktivnost kot
prejšnja leta. V desetih me-
secih letos so osnovne orga-
nizacije sprejele v svoje vrste
27 novih članov. Pomembna
je ugotovitev, da je bilo med
njimi petdeset odstotkov
članov iz vrst delavcev v ne-
posredni proizvodnji in na-
dalje, da je šlo med novimi
kar za 74% takih, ki so bili
mlajši od 27 let. Torej, po-
mladitev! In nadalje, prav ta-
ko ugoden pokaza,telj - med
novosprejetimi je bilo 30%
žpnsk.
Toda, te številke govorijo
tudi o tem, da pri sprejema-
nju novih članov niso uspeš-
ne vse osnovne organizacije,
da jih je celo pet, ki že dve
leti niso sprejele nobenega
in da je med novimi premalo
delavcev s področja vzgoje
in izobraževanja, vodilnih
delavcev ter strokovnjakov.
STE ŽE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
razgovor s predsednikom ok zks laško
NIČ SE NE PREMAKNE PO SEBI
Andrej Mavri o zaostrovanju odgovornosti Icomunistov
Je med mlajšimi na tako odgovor-
nem položaju, čeravno bi v času
oborožene revolucije pri 32 letih so-
dil že med staroste v vrstah vodilne-
ga kadra. Je vrstnik velikega dela
članstva, razvrščenega po starostni
strukturi v občini. Sodi v kategorijo
neposrednih delavcev. Kot strojni
tehnik je šele kratek čas direktor
TOZD TIE v laškem TIMU, čeprav
raje pravi, da je vodja te temeljne
organizacije. Širši javnosti je znan
kot dolgoletni komandant laške
nnladinske pohodne enote in je vsaj
dvakrat prehodil traso XIV. na Šta-
jerskem.
Tršat, nekako robat spričo svoje
preprostosti in neposrednosti tudi
navzven kaže svoj delavski značaj.
Čeprav se zares ne trudi, da bi uga-
jal, je med poštenjaki priljubljen.
Predvsem zato, ker mu desetletje,
polno družbenih dolžnosti in tudi .
obe najodgovornejši nista stopili v
glavo.
Zal v tem močno skrajšanem in-
tervjuju ni bilo mogoče odslikati
vseh ilustrativnih podkrepitev nje-
govih misli in stališč, pa tudi bolj
hudomušnih kot pikrih prebliskov v
njih. Vendar upamo, da bo mogoče
skozi ta razgovor spoznati, kaj misli,
kako misli in predvsem, da presneto
resno misli, kar misli.
sem za obravnavanje
odgovornosti
-	Si prvi predsednik konference
ZK v občini. Kako razumeš to svojo
dolžnost?
-	Funkcija je na novo uvedena
kot metoda dela v ZK v tem smislu,
da poveča kolektivno delo konferen-
ce, kolektivnost odločanja in odgo-
vornosti. Do sedaj je komite izvajal
politiko ZK, konferenca pa je bila
bolj poslušalec.
-	Pol leta mandata je preteklo.
So spremembe opazne?
-	So. Člani konference vse redke-
je prihajajo na sejo z zaprtimi ovojni-
cami z materiali, vse bolj izoblikova-
nimi stališči ter vse manj ob odhodu
med vrati pozabijo na sklepe.
-	S kakšnimi občutki si ocenil
razsežnosti te funkcije?
-	Ob tem, da vodim TOZD in
opravljam še precej drugih funkcij,
^m imel pomisleke. Nočem biti
ime, s katerim bi manipulirali.
-	Kako usklajuješ položaj direk-
torja TOZD in predsednika konfe-
rence?
-	Čeravno teoretično ne bi smelo
biti težav, vendarle so.
-	Si že naletel na kaj takšnega?
-	Sem. Na zboru delavcev sem se
upiral povečanju osebnega dohod-
ka; zlasti ker je bil dober poslovni
uspeh predvsem rezultat tržnih ra-
zmer, mi je bilo očitano, da bi povi-
šanje OD bilo mogoče, če bi ne bil
predsednik.
-	Član ZK si dobrih deset let. Si
med tem nabral dovolj izkušenj?
-	Doraščal sem ob očetu, ki je bil
komunist od leta 1943. Bil bi član
ZK že prej, vendar ponujati se nisem
hotel. Sprejet sem bil šele po odslu-
ženju kadrovskega roka v tovarni
EMO. Kdaj ima človek zadosti izku-
šenj? Nekaj jih gotovo imam. Sicer
pa sem ob kandidaturi opozoril na
svoja leta in relativno kratek partij-
ski staž.?
-	Kaj praviš na to, da te imajo po
stališčih, metodah dela in po zna-
čaju za radikalnega?
-	Sodim, da ni radikalizem, če mi-
sliš in delaš tako, da je najbolj pošte-
'^o, v soglasju z likom komunista ter
s programsko usmeritvijo ZK. Ce
nekateri, ki ravnajo drugače, sma-
^•^ajo to za radikalnost, potem pra-
vim, da bi moralo biti v ZK čim več
•■adikalistov. Če besedo omejimo na
odločnost, udarnost, potem nimam
proti njej.
Ugajati na vsak način
je kratkoročna stvar
~ Zveza komunistov je idejna si-
la delavskega razreda in vendar se
Je včasih treba konfrotirati tudi z
aelavci. Sam si tak primer omenil?
-	Rekel si delavski razred. Menda
si mislil na celoto, ne na posamezni-
ke, skupinice, na zgodovinski in ne
trenutni interes. Tu je vprašanje
osveščenosti, družbenih pogojev.
Pogledi komunistov so uprti tudi v
jutrišnji dan, v prihodnost.
-	Imajo delavci vedno prav?
-	Velika večina trezno in preudar-
no, razsoja. To je odvisno od tega,
kako so za svoja stališča obveščeni
in osveščeni o danih družbenih,
predvsem ekonomskih zakonito-
stih. Zal se med komunisti najdejo
taki, tudi med vodilnimi, ki se bojijo
za svojo popularnost, kadar je treba
povedati manj prijetno resnico. To
je dvoličnost. Ugajati na vsak način
je kratkoročna i)olitika.
vodstveni »filter« za
miselnost in stališča
delavcev
-	Kateri tokovi vplivajo na mi-
selnost, zaključke in odločitve med
delavci?
-	Zal je moč vpliva vodstvenih
struktur dostikrat močnejša kot
vpliv organizacij ZK in drugih orga-
nizacij. Razp>olagajo s podatki, z ele-
menti za odločitve. In kjer kot vod-
stveni delavci in člani ZK, ne uresni-
čujejo stališč partije, čeprav na bese-
dah nanje prisegajo, spuščajo v ko-
lektiv tiste informacije, ki so zanje
ugodne. Od tod razni pojavi skupin-
sko lastniške miselnosti, odpora
proti dohodkovneipu povezovanju,
tozdovske omejenosti in tako na-
prej.
-	Je to hote ali nehote?
-	Rekel bi nehote hote. Spremi-
njanje terja napor. Tveganje, odgo-
vornost, poglabljanje namesto ruti-
ne. Delavec je vpet v normo, v ritem
tehnološkega procesa. Pri vodenju
in organizaciji dela je neizpodbitno
več možnosti za napake. Poslovne
odločitve so lahko take in drugačne.
Brez dvoma je odgovornost vodstve-
nih delavcev večja, večji je zato tudi
njihov osebni dohodek. Jaz bi izpo-
stavil še vprašanje sposobnosti.
izmi, ki so drugje - ne v
lastni hiši?
-	Borba je nedavno zapisala, da
imajo »nekateri« imena in priimke,
da zamolčati imena pravih krivcev
pomeni' nevarno obtoževanje si-
stema?
-	Tako je. Izme, kot so birokrati-
zem, tehnokratizem, lokalizem in
kaj vse še, smo videli navadno ve-
dno pri drugih, ne doma. Zahteva po
pometanju pred lastnim pragom je
odkrila dve skupini osnovnih orga-
nizacij. V eni so o sposobnosti in
odgovornosti vodilnih kadrov zatr-
jevali, da so le-ti dobri, drugi pa so
»modro« molčali, da ne bo zamere,
ker že niso hoteli lagati.
nič se ne premakne
samo po sebi...
-	Si se osebno pripravljen v ta-
kih primerih spopasti. Kaj svetuješ
delavcem, predvsem komunistom,
ki pravijo, »kaj pa posledice?«
-	Zase pravim, da je to moja dolž-
nost. Tudi do sedaj nisem podlegel
pomislekom o ceni tveganja, kakšni
uri nespečnosti, zamerljivim pogle-
dom in besedam. Nič se ne prema-
kne samo od sebe. Teza, da revoluci-
ja traja, menda ni puhlica. Seveda
moramo biti v Zvezi komunistov v
bodoče bolj odločni in občutljivi na
napake, stranpoti in krivce tudi kaz-
novati. Usmeritev, da bodo člani
konference prisotni na sestankih os-
novnih organizacij, ima tudi ta cilj,
da bo konferenca kot najvišji organ
neposredno seznanjena z razpolože-
njem, problemi, ocenami in tudi kri-
tiko. Brez retuše.
-	Zakaj delegatski sistem ni do-
volj učinkovit in da po nekaterih
ocenah celo peša?
-	Odločitve prepogosto nastajajo
izven sistema. Primeri, ko odločitve,
ki so predmet služb, kopičimo na
skupščine delegatov; bistvene, ki jih
bodo delovni ljudje nosili na svojih
plečih pa sprejemamo v ozkih kro-
gih, po bankah, forumih, nekaterih
centrih moči, delajo samoupravlja-
nje v očeh delegatov brezpred-
metno.
-	Zakaj so delegati zbora krajev-
nih skupnosti zgovornejši od dele-
gatov združenega dela?
-	Krajevne skupnosti zastopajo
interes porabe, zahtevati pa je vedno
lažje kot dajati. V zboru združenega
dela pa skupinsko-lastniška misel-
nost, poleg neobveščenosti, povzro-
ča molk, prepričanje, da se drugih
ne tičejo razmere pri njih, da je na
primer dohodek samo njihova stvar.
Drugo je seveda, če pride do izgube,
takrat je skupščina veja, za katero se
grabijo.
učinkovitost in
struktura ne ustreza
številčnosti zk
-	V laški občini se je število čla-
nov ZK v nekaj letih podvojilo. Se
je tudi njihova učinkovitost?
-	O podvojeni učinkovitosti ni
mogoče govoriti, kar seveda škodi
ugledu Zveze komunistov, ki ne po-
trebuje podpornih članov, ki plaču-
jejo članarino. Kriteriji za sprejem
so bili preohlapni. Nekoč smo spre-
jemali udarnike, potem pa kampanj-
sko vsevprek, največkrat v škodo
socialne strukture v ZK.
-	Misliš na neustrezni delež ne-
posrednih proizvajalcev?
-	Mislim na delež delavcev, tudi
umskih, z omejitvijo, da vsak »kan-
clist« še ni umski delavec.
-	Je preveč takoimenovanih
uslužbencev v ZK?
-	Ne. Odveč so tisti, ki niso v re-
snici komunisti, ki so člani iz špeku-
lativnih pobud. Ti so navadno lahek
plen, oziroma glasovalni stroj nosil-
cev raznih tehnokratskih, nesamou-
pravnih, in če hočeš, delavcem in
družbi škodljivih odločitev.
-	Si pobornik bitke proti režiji?
-	Proti prekomerni, neučinkoviti
in zato veliko predragi režiji bi mo-
ral biti vsak, zlasti v teh resnih ra-
zmerah. Na primer. Pet tisoč zapo-
slenih v »sisih« po Sloveniji ni
zmanjšalo niti ene občinske uprave.
Ne izmišljamo le novih papirnatih
vojn, še bolj hudo je, da enemu ne-
sposobnemu dodajamo v pomoč še
enega; da polovično efektivnost dela
zdravimo s podvojitvijo zaposlenih.
ostrejše ocene terjajo
ostrejše vzgojne
ukrepe
-	Slišal sem te že, ko si rekel, če
kdo ni kos ali noče opravljati dolž-
nosti, ki jo je sprejel, naj bo pošten
in odstopi. Povezu^š to tudi s par-
tijsko kaznijo, z izključitvijo na
primer?
-	Kdor je navzkriž z ustavo, zako-
nom o združenem delu, s temeljnimi
vrednotami naše samoupravne ure-
ditve, ne more biti na odgovornem
položaju. Ce tega sam ne uvidi, mu
je treba povedati.
-	Bi rad še kaj dodal?
-	Samoto, da najin kritičen razgo-
vor ne bi izzvenel komu kot kriza
partije. Zgodovinska izkušnja ZKJ
je, da je najmočnejša ravno takrat,
ko se kritično zazre vase in stopi v
akcijo.
JURE KRAŠOVEC
šolstvo v laški občini
VEČ POZORNOSTI
Zboljšati materialni položaj
Preobrazba našega šol-
stva sodi med temeljne po-
goje uveljavljanja vzgoje in
izobraževanja kot kvalita-
tivnega dejavnika našega
družbenoekonomskega ra-
zvoja.
V	letih sedanjega srednje-
ročnega obdobja se je v obči-
ni Laško občutno izboljšalo
materialno stanje šolstva.
Lahko bi dejali, da so bili vsi
napori v preteklih letih vse
do letošnjegh, osredotočeni
v zagotovitev normalnih po-
gojev za delo in izvajanje do-
sedanjih oblik učno-vzgoj-
nih programov. Problemi so
bili v glavnem prostorske
narave. Stanje se je, kot smo
že uvodoma dejali, sedaj
izboljšalo, zato v laški občini
v tem trenutku temeljito pri-
pravljajo programe na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja v luči Zakona o usmerje-
nem izobraževanju.
V	občini Laško še nimajo
osnovne šole, kjer bi se odvi-
jal celodnevni pouk. Dose-
danja aktivnost je bila
usmerjena predvsem v zago-
tovitev osnovnih pogojev, v
izgradnjo prepotrebnih šol-
skih prostorov, ki so, na pri-
mer v Laškem, omogočili
prehod na enoizmenski
pouk. V ta namen so bila iz-
koriščena praktično vsa
sredstva zadnjih dveh samo-
prispevkov in dodatna sred-
stva združenega dela.
Neustrezni materialni po-
ložaj šolstva v laški občini je
vplival tudi na hitrejši raz-
cvet oddelkov podaljšanega
bivanja kot prehodne oblike
celodnevne šole. Kljub tem
in še drugim težavam pa so
vse šole vendarle uspešno
izvajale temeljne smotre uč-
novzgojnega dela, kar doka-
zuje tudi učni uspeh, ki se je
v zadnjih letih občutno
izboljšal.
Ob vseh teh prizadevanjih
in rezultatih, ki jih ne velja
zanikati, pa je treba poveda-
ti, da v občini Laško iz leta v
leto pada delež družbenega
proizvoda, ki je namenjen
vzgoji in izobraževanju. Ta-
ko je v letu 1976 znašal
4,04%, v letu 1978 2,8(1%, v
letu 1979 pa se je le neznatno
dvignil. Prav tako je iz leta v
leto padala prispevna stop-
nja iz bruto osebnih dohod-
kov, od 6,46% v letu 1976<do
5,63 v letu 1979. Spremenil
se je tudi koncept financira-
nja iz tako imenovane repu-
bliške solidarnosti. Tako so
sredstva republiške izobra-
ževalne skupnosti v letu
1977 znašala 677 starih mili-
jonov, letos pa le še 108. V
naslednjih letih bo v občini
Laško treba za izpelja- o tako
pomembnih nalog, kot izha-
jajo iz preobrazbe šolstva, za-
gotoviti ugodnejši material-
ni položaj s povečanjem de-
leža sredstev družbenega
proizvoda, marsikaj pa se bo
dalo uresničiti tudi z ustrez-
nejšo porabo v šolstvu.
MARJELA AGREZ
župnik niko marovt
sodobni čedermac
Zibel mu je tekla v Šmart-
nem v Rožni dolini. Danes
govori s prižnice v Bučah in
v Kozjem. Deset let je že v
službi krščanskega nauka in
marsikatera beseda, izrečena
na cesti ali v božjem hramu,
trdno stoji sredi današnje
stvarnosti. Zato tudi ni ču-
dno, če ljudje, ki jih srečaš
poreko: »Naš župnik so sila
dober človek, res, kot človek
so dobri!« Potem si seveda
nehote pri sebi moraš priz-
nati, da kako bi sicer bilo
mogoče, da bi bil kot človek
slab, pa dober župnik? Tega
ni' nikjer na svetu.
Zakaj pravzaprav te bese-
de. Preprosto zaradi tega,
ker je ob rojstnem dnevu na-
še Jugoslavije treba in je vre-
dno spregovoriti o ljudeh, ki
so sestavni del naše družbe,
ki jo pomagajo graditi in utr-
jevati, ki ji dajejo vse kar mo-
rejo in znajo, da bi bili ljudje
te družbe pravi ljudje in da
se nam ne bi bilo treba sra-
movati besedice - človek.
Mednje sodi prav gotovo Ni-
ko Marovt. Ce bi ga srečali
takole na cesti brez službene
oprave, bi mu ne rekli, da se
je odločil v življenju nositi
mašni plašč. Tudi po dru-
gem ravnanju ne bi sodili ta-
ko, saj ga je dostikrat videti s
smučmi na rami, pa ob žogi,
poleti v bazenu. Tudi pri ga-
silcih v Bučah in v Kozjem
ga poznajo, pri pevskem zbo-
ru je pel. Skratka, človek iz
krvi in mesa.
Dve leti je kaplanoval v va-
sici nad Dravogradom. Če-
prav je še zelo mlad, je že
marsikaj skusil. Imaš pač
opravka z ljudmi. Do skraj-
nosti pošten do svojega dela,
v odnosu do vere. Zato tudi
sam pravi; da ravnajo napak
tisti, ki hočejo verouk spra-
viti v šole. Po njegovem žup-
nik nima kaj opraviti v zbor-
nici, saj je vera področje inti-
mnega odnosa vsakega posa-
meznika do njene vsebine,
ne pa šolski predmet, ki se
ga je treba učiti. Se eno zani-
mivo misel je izrekel pred
dnevi: »Najbolj hudo mi je.
če s kom govorim, pa mi pra-
vi, da mu je edini spomin na
verouk iz mladosti ostal v
obliki hudega kateheta, ki ni
štedil udarcev s šibo po
roki..
Moti ga to, da ga pri vseh
stvareh tudi v kraju še vedno
vidijo samo v vlogi župnika
in ne kot krajana. Sicer pa je
Niko Marovt poudaril, da je
v obeh krajevnih skupnostih
veliko razumevanja, poseb-
no še v Kozjem in da se edi-
no z medsebojnim dogovar-
janjem da kaj doseči. Moti
ga, ker nekateri njegovi kole-
gi še niso spoznali nekaterih
vrednot socialističnega sa-
moupravljanja, prav tako pa
ga moti kratkovidnost neka-
terih dejanj občanov, ki bi
morali stati v prvih vrstah v
bitki za naprednost, pa s svo-
jim ravnanjem delujejo rav-
no obratno.
Sodobni Cedermac se da-
nes sicer ne ukvarja z nepo-
sredno problematiko obstoja
nekega naroda, ker mu to ni
treba, je pa trdno odločen
hoditi po poti, ki jo hoče ho-
diti sodobna in neodvisna
Jugoslavija, ne da bi pri tem
za hip pozabljal na prvine
dušnega pastirstva. Svojo
vlogo vidi kot duhovnik rav-
no v sodelovanju z vsemi, ki
želijo svobodnega in srečne-
ga človeka.
DRAGO MEDVED
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
jaki in goran
razstavuata
Medtem ko v Mestni
galeriji v Ljubljani raz-
stavlja svoje grafike in li-
tografije Jože Horvat-Ja-
ki, so v ponedeljek, 24.
novembra odprli razstavo
Gorana Horvatia, v avli
Ljubljanske banke na
Trgu revolucije 2. Razsta-
vo je organiziral likovni
svet Ljubljanske bapke,
ki ima že sicer tradicijo
organiziranja likovnih
del.
pesem za
oskrbovance
doma
Pred tednom dni so čla-
ni kulturno prosvetnega
društva France Prešeren
iz Vojnika nastopili v do-
mu upokojencev v Celju,
kjer so jih oskrbovanci
toplo pozdravili in si zaže-
leli še več tovrstnih prire-
ditev. Nastopili so: moški
kvintet, mešani vokalni
oktet Lokvanj, člani reci-
tacij ske skupine in har-
monikar Rudi Sakelšek.
Oskrbovanci doma in
nastopajoči so si rekli »na
svidenje« v prihodnjem
letu.
VIDA MAJCEN
poljsko ljubiteljsko
slikarstvo
V okviru poljsko-jugoslo-
vanskega kulturnega sode-
lovanja je v avli RiuEvojne-
ga centra Celje še jutri od-
prta r^tava ^d naslovom
Poljski ljubiteljsko sli-
karstvo, ki pomeni izmenja-
vo razstav rudarskega me-
sta in njegovega področja iz
Poljske in članov z likovni-
mi deli iz Slovenije, ki so
vključeni v Združenje li-
kovnih skupin Slovenije.
Posebnost te izmenjave je
tudi v tem, da se tudi sloven-
ski likovni amaterji prav v
tem času s svojimi deli pred-
stavljajo Poljakom. Ta raz-
stava je v rudarskem mestu
Bytomiu v Vojvodini Kato-
wice - Slask na Poljskem. To
medsebojno sodelovanje tra-
ja že nepretrganih 15 let, za-
čeli pa sta ga leta 1965 »Wo-
ko« (Wojevodski osrodek
kultoralno oswiatowy) in te-
daj ZKPOS. Socialistična re-
publika Poljska in SFRJ gle-
data na to sodelovanje tako,
da ga vsakokrat vnovič vpi-
šeta v meddržavno pogodbo
o kulturnem sodelovanju
kot njen poseben samoume-
ven del, brez sicer običajnih
podrobnosti, kajti zaupata v
tehtnost in živahnost intere-
sa, ki je to sodelovanje vzbu-
dil ga oblikoval in ga še da-
nes širi in bogati.
Tako kot pri nas, se tudi na
Poljskem del ljubiteljskih
slikarjev pri svojem delu na-
vezuje na tradicionalna stil-
na gibanja kot so realizem,
nadrealizem, barvni ekspre-
sionizem, fantastično sli-
karstvo in tako dalje. Tudi
naiva je v amaterski likovno-
sti na Poljskem močno pri-
sotna, čeprav slikarji te sme-
ri nimajo lastne organizacije
in nastopajo skupaj z ostali-
mi likovniki. Motivni svet
razstave slikarstvo šlezijskih
rudarjev je izredno raznolik.
V pisani vrsti slikarskih ui^-
dobitev se srečujemo z živ-
ljenjem ruda^ev, njihovimi
navadami, običaji in prazno-
vanji, z mogočnimi rudniški-
mi napravami, z upodobitva-
mi naselij in arhitekture, pa
tudi s prizori, ki nas vodijo v
svet najbolj razgibane do-
mišljije.
Dr. Cene Avguštin je v
spremni katalog ob razstavi
zapisal: »Ob obeh slikarskih
ciWih, ki so ju pripravili Po-
ljaki, se lahko marsičesa
naučimo tudi mi, v prvi vrsti
pripravljanja tematskih raz-
stav in njihovega vrednote-
nja, ki je drugačno kot pri
svobodnih temah in za ra-
zumevanje in raziskovanje
ljubiteljskega načina sli-
karskega izražanja pomem-
bo in poučno«.
revija pevskih zborov na dobrni
NAPREDEK TUDI V KAKOVOSTI
Nastopilo je preko 500 pevcev - Za medobčinsko revijo 8 zborov
Zveza kulturnih organizacij v
Celju je priredila v povezavi z
zdraviliščem Dobrna in z doma-
činom, KUD »Kajuh« občinsko
revijo amaterskih pevskih zbo-
rov. V soboto, 22. novembra je
nastopilo v zdraviliški dvorani
ob 17. uri 10 zborov, ob 19.30 pa
osem. Skupaj je prepevalo pre-
ko 500 pevcev.
Prireditelji so poskrbeli, da je
bila dvorana pripravljena ter sta
oba dela revije potekala brez za-
stojev. Po končani reviji so po-
sedli zborovodje za mizo k po-
svetovanju. Zbore je ocenjev^a
strokovna žirija v sestavi profe-
sorjev Radovana Gobca, Marka
Muniha in Cirila Vertačnika. Ži-
rija sicer ni imela naloge točko-
vati dosežke zborov v tekmoval-
nem smislu, pač pa naj bi stro-
kovno ugotovila kvalitete in mo-
rebitne pomanjkljivosti zborov
in zborovodij. Končno naj bi do-
ločila, kateri zbori so sposobni
zastopati celjsko občino na me-
dobčinski reviji. Hkrati je to že
neka kvalifikacija, ki lahko služi
kot temelj za razporeditev zbo-
rov po kvalitetni stopnji.
Strokovna žirija je soglasno
ugotovila, da je število zborov v
celjski občini razveseljivo narast-
lo, obenem pa tudi kvaliteta. Ko-
maj bi mogli trditi, da kak zbor ni
spadal na revijo, pač pa je obrat-
no - opazno je stremljenje za če-
dalje boljšo kvaliteto, za lepše
petje. Sorazmerno veliko število
mladih pevcev daje slutiti, da bo
petje pohnlajeno z mladimi, sve-
žimi grli, poleg tega se pojavljajo
celi zbori z izključno mladimi
pevci, npr. mešani zbor KD
»Kač« iz Hudinje. Mimo pozitiv-
nih dosežkov je žirija opozorila
še na nekatere pomanjkljivosti,
ki so vidne v večji ali manjši meri
pri večini zborov: pesmi niso do-
volj doživete - pevci pojejo me-
hanično, ne dajejo pravega izraza
z glasom, pa tudi z mimiko. Te-
hnika dih^ja je marsikje po-
manjkljiva ali je sploh ni, zato so
fraze raztrgane, konci melodič-
nih lokov in skladb niso izdržani.
Posledica slabega dihanja je tudi
nečista intonacija, ki ima sicer
tudi drugfe vzroke. Izgovorjava je
na sploh dobra, vendar bi kazalo
posvetiti večjo pozornost vokali-
zaciji, ki je eden od osnovnih po-
gojev za plemenito zborovsko
petje.
Obvezne pesmi niso bile najbo-
lje izbrane: Srebotnjakova »Na-
gelj« je primerna za manjši mo-
ški ansambel ter v izvedbi večje-
ga moškega zbora ne pride toliko
do izraza. Obratno je Vrabčeva
»Udaf na udar« ustrezna za velik
mešan zbor, medtem ko v manj-
šem sestavu ne zveni. Izbira ob-
vezne pesmi je občutljiva naloga,
kajti potrebno je poiskati za ra-
zlične sestave literaturo, ki ustre-
za velikosti zborov.
Dinamika daje pesmi lepoto in
izraznost, ki ugodno vpliva na
poslušalca, zato naj bi bila dife-
rencirana, bolj pestra. Kitične
pesmi naj ne bodo monotono od-
pete, ampak naj se razlikujejo po
njih vsebini tako po dinamičnem
razponu kot po tempu. Žirija
ugotavlja, da je tiskani program
površno sestavljen, v njem je kar
14 napak.
Končno je žirija predlagala 8
zborov (od 18 nastopajočih) za
udeležbo na medobčinski reviji
in sicer: mešani zbor KD »Kač«
Hudinja, zborovodja Dragica
Žvar, moški zbor »Ivan Cankar«,
Celje, zborovodja Marjan Lebič,
moški zbor »Svoboda«, Celje,
zborovodja Vid Marčen, moški
zbor »T. Tomšič«, Strmec, zboro-
vodja Peter Selčan, mešani zbor
Kovinotehna, Celje, zborovodja
Milan Kasesnik, moški zbor
»Frankolovo« zborovodja Mar-
jan Lebič, moški komorni zbor,
Celje, zborovodja Vid Marčen, in
mešani zbor »France Prešeren«,
Celje, zborovodja Edvard Goršič.
Zadnja dva zbora prednjačita z
glasovno kvaliteto in s tehnično
dospelostjo. Komorni moški
zbor ima izjemen pevski material
s katerim zmore najzahtevnejše
skladbe, »Prešeren« zveni mo-
gočno v zvenečih akordih, ima
široko dimamično paleto do fine-
ga pianissima. Omeniti velja še
zbore društva upokojencev, ki so
v primerjavi z drugimi tovrstni-
mi zbori na lepi kvalitetni stop-
nji. Glasovi seveda niso več sve-
ži, kljub temu je program solidno
naštudiran in zvočno ugodno ob-
delan.
Nekateri zbori bi se smeli lote-
vati zahtevnejše literature, npr.
ženski zbor invalidov z zborovo-
djo Alenko Koželj., Nasprotno so
nekateri precenili svoje moči ter
se lotili skladb, ki jih tehnično ne
zmorejo. Od zborov, ki niso na-
šteti med »Izbranimi« pa je še
treba omeniti moškega iz Smart-
na v Rožni dolini pod vodstvom
Jožeta Dimca. Na poslušalce je
naredil zelo ugoden vtis z ubra-
nim petjem, s solidno zborovsko
tehniko, dobro dinamiko in
pristnim izrazom.
EGON KUNEJ
ZANHiVOSTI U POKRAJINSKIlil
mUZEJA V CEUU
V zbirki starih grafik
celjskega muzeja je Ust
malega formata, na kate-
rem je prikazan motiv že-
ne z otrokom. Napis pod
prizorom pojasnjuje, da
gre za »noriško ženo iz
Rogatca«.
Vse kaže, da je bila ta
grafika prvotno vključe-
na kot ilustracija v publi-
kacijo, ki je predvidoma
izšla sredi preteklega sto-
letja in je propagirala za-
nimivosti iz nekdanjih ča-
sov.
Po napisu in likovni
upodobitvi vemo, da
predstavlja grafika motiv,
zanimiva grafika in
relief iz rogatca
ki je upodobljen na relie-
fu iz apnenega peščenca
velikosti 127 x 53/cm in
je znan pod omenjenim
naslovom. Relief se je že
leta 1844 nahajal v gra-
škem Joanneumu, saj na-
vaja literatura iz tega leta,
da je bil že tedaj vzidan v
tem muzeju in da je znan
pod imenom, ki ga je do-
ločil prof. Zupančič. Re
lief je bil že ob tedanjem
opisu zelo poškodovan,
vendar je bila še vidna že-
na, ki drži z levico za nogo
otroka, kateri je obrnjen
navzdol in ima glavo pa
tudi roke na tleh. Bilo je
Opazno, da drži žena v de-
snici bodalo. Prof. Zu-
pančič je relief verjetno
poimenoval po rimskem
pisarju Florusu, ki je po-
ročal, da so noriške žene
v času osvajanja dežele
pod cesarjem Avgustom
svoje lastne otroke obra-
čale na glavo in jih nato
metale proti rimskim vo-
jakom ... Že takrat so bili
mnenja, da ta razlaga ni
najbolj točna in da gre za
predstavitev prizora iz
grške zgodbe o Medeji in
to samo za detajl pripove-
di, ki je bila verjetno iz-
klesana na večjem ka-
rrmitem spomeniku. Po-
stavili so tudi domnevo,
da je relief morda v zvezi
z zgodbo o begu Jazona
in Medeje iz Črnega mor-
ja v Donavo in potem po
Savi vse tja do Emone. V
resničnost te poti so bili
namreč prepričani ljub-
ljanski humanisti 18. sto-
letja, ki so mislili celo, da
so argonavti prenesli svo-
jo ladjo na Jadransko
morje čez naš Kras.
Kasneje so motiv »nori-
ške žene« razlagali z
zgodbo, ki pravi, da je Te-
tis potopila svojega sina
Ahila v vodovju Stiksa,
da bi postal neranljiv -
znano je, da je takrat osta-
la ranljiva samo njegova
peta, za katero ga je mati
držala.
Ob preverjanju različ-
nih upodobitev omenje-
nih dveh mitoloških mo-
tivov bi se odločili, da je
na reliefu iz Rogatca pri-
kazan motiv iz zgodbe o
Medeji, ki je iz ljubosum-
ja ob Jazonovi poroki s
Kreontovo hčerjo (v želji,
da bi si s to zvezo utrdil
položaj v Korintu) umori-
la svoje sinove, katerih
oče je bil Jazon. V zvezi s
tem prizorom je Medeja v
ohranjenih likovnih upo-
dobitvah prikazana kot
žena z enim ali dvema
otrokoma in z bodalom v
roki. Seveda pa tega atri-
buta ne opazimo na likov-
nih upodobitvah, ki
obravnavajo mitološko
ikonografsko motiviko iz
življenja matere najslav-
nejšega grškega junaka
Ahila, zato figura na relie-
fu ne more predstavljati
Tetis.
Ob primerjanju prezen-
tacije Medejine zgodbe
na grafiki z reliefno iz Ro-
gatca opazimo, da ni li-
nearna interpretacija ve-
ren prepis kamnitega ori-
ginala, ker je kamnose-
ško delo izrazito provin-
cialnega značaja. Na gra-
fiki je namreč dokaj neo-
dvisno obravnavana
kompozicija in pa seveda
ženina obleka, Id je prila-
gojena fantazij slu pred-
stavi in ne antični modni
predlogi.
Obstoja podatek, da je
bil relief Medeje nekoč
vključen v pokopališko
obzidje v Rogatcu in da je
zdaj stalno razstavljen v
lapidariju v gradu Eggen-
berg pri Gradcu.
MILENA MOŠKON
prireditve za praznik v
laški občini
Za Dan republike bodo v mnogih krajevnih skupnostih v
laški občini priredili svečane prireditve in akademije.
V PRENOVLJENEM KULTURNEM DOMU V RADECAH
bo prireditev še posebno svečana, saj je adaptirani in pre-
novljeni kulturni dom ob prispevku kulturne skupnosti
občine predvsem rezultat združenih sredstev v kraju. Prire-
ditev v petek bo zaokrožila tudi otvoritev novega mostu čez
Savo, kar je ena največjih pridobitev na področju infrastruk-
ture v Radečah.
VECER GLASBE, NARODNIH PLESOV IN PESMI V
LAŠKEM bo skupna prireditev ob prazniku za krajane kra-
jevnih skupnosti Laško, Rečica in Marijagradec v domu v
p>etek »Dušana Poženela«. Gre za ponovitev kulturnega pro-
grama, ki je požel velik uspeh na gostovanju v pobratenih
občinah v Srbiji: Trsteniku in Mionici.
AKEDEMUA V RIMSKIH TOPUCAH v dvorani zdravili-
šča bo, kot je že tradicija, potekala v sodelovanju kulturnih
skupin društva in osnovne šole. Poleg mladih recitatorjev
bosta sodelovala moški in šolski pevski zbor. Prireditev bo
vse predvečer praznika.
Podobne prireditve bodo tudi v nekaterih drugih krajev-
nih skupnostih, po šolah in najbrž tudi v deloVnih kolekti-
vih.
EC.
»pozoriste na tockovima« v gosteh
Prejšnji teden nas je obiskalo »Pozorište na točkovima« iz Beograda. V SLG Celje so ^^^
te skupine odigrali dve predstavi duhovite, z ostro satiro prežete komedije Radivoja Lf
Dukiča z naslovom Človek na štiri noge.	^
»Pozorište na točkovima« je bilo ustanovljeno v začetku leta 1978. Njihov repert^
obsega izključno sodobna dela domačih avtorjev, predvsem komedije. Do sedaj so fl^^j
tega ansambla obiskali preko sto mest in vasi v vseh naših republikah in pokrajinah, kjer
je njihove predstave ogledalo že preko 80.000 gledalcev.	j.
Celjski predstavi, ki ju je organiziral celjski garnizon JLA skupaj z Občinskim sindi^^^
nim svetom, sta bili dobro obiskani, saj je bilo v prepolni dvorani celjske gledališke h
smeha kot že dolgo ne.
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
FOTOKRONIKA 8. TEDNA DOMAČEGA FILMA CELJE 1980
SOVI TEDNIK IN RADIO CELJE sta prejeta Badjurovo nagrado, priznanje, ki nekaj pomeni. Po
osmih letih vztrajanja v ljubezni do domačega filma in nemalo truda za njegovo popularizacijo in
razumevanje. Iz rok predsednika letošnje žirije Boštjana Hladnika je priznanje prevzel predsednik
organizacijskega odbora Branko Stamejčič.
SLOBODAN ŠIJAN (na desni) je režiser debutant
in je s filmom Kdo tam prepeva na mah osvojil
jugoslovansko občinstvo. Na posnetku je skupaj s
predstavnikom Zavarovalne skupnosti Triglav
območne skupnosti Celje Romanom Lesjakom.
POLONA KOMPAN - dijakinja celjske gimnazije,
je podarila sliko igralki Olgi Kacjanovi. Ekipa
filma Splav meduze si je ogledala razstavo likov-
nih del celjskih srednješolcev in bila navdušena.
Epilog je na fotografiji s svečanega zaključka v
kinu Union.
KARPO GODINA IN FRANO LASIČ v prijetnem
pomenku. Karpo Godina je že star znanec Tedna'
domačega filma, saj je bil pri nas prvič pred dve-
ma letoma kot direktor fotograf i je v filmu Okupa-
cija v 26 slikah. Tedaj ni mogel priti v Celje glav-
Di junak tega filma Frano Lasič, ki se je tokrat
ljubeznivo odzval vabilu in s svojim nastopom
navdušil vse tiste, ki so ga videli in slišali.
DRAGOCEN ODZIV GLEDALCEV - Med vsebinske novosti 8. tedna domačega filma sodijo pogo-
vori gledalcev s filmskimi ekipami neposredno po ogledu filma. Prvi večerje bilo 30 sogovornikov,
drugi večer 50, tretji večer pa je že zmanjkalo stolov. To je tudi edina tovrstna oblika stikov med
gledalci in filmskimi delavci v Jugoslaviji v takšnem obsegu. Vsi pogovori so bili posneti tudi na
magnetofonski trak in so dokumentirani. Pogovore so vodili Slavko Pezdir, Jože Volfand in Drago
Medved.
GOR AN PASKAUEVIČ, režiser tako imenovane
praške šole, je bil že večkrat povabljen v Celje, saj
smo videli njegove filme Čuvaj plaže v zimskem
času in Pes, ki je ljubil vlake. Letos se nam je
predstavil s filmom Poseben postopek, ki tudi
kandidira za oskarja in je prejel na Cannskem
festivalu lep uspeh. Na sliki je z igralcem Mila-
nom Srdočem, ki je pri gledalcih požel nemalo
simpatij.
BADJURA OBISKALA CELJE - Ob zaključku 8. Tedna domačega filma je
^ponedeljek, 17. novembra, obiskala tiskovni center in si ogledala zadnjo pre-
"""erno filmsko predstavo tudi vdova Metoda Badjure - Milka Badjura. Naš
^netek jo prikazuje v pomemnku s predsednikom Društva slovenskih filmskih
delavcev Janetom Kavčičem, ki ga javnost bolj pozna kot režiserja filma Sreča na
^ici.
NIKOLE TESLE je naslov filma, ki je vzbudil precej zanimiv pogo-
y ? fledalci. V pogovoru so sodelovali (od leve proti desni) režiser Krsto Papič,
^'^^Ij pogovora Jože Volfand in igralec Boris Buzančič, ki je bil tokrat v Celju
MICA TOMIC je igralec, ki ga vidi-
mo v skoraj vseh filmih, da o ma-
lem ekranu ne govorimo. Tudi v Ce-
lju seje predstavil v dveh filmih in
sicer v Petrijinem vencu in Kdo
tam prepeva.
PETRIJIN VENEC je bil po prvem otvoritvenem filmu pravi balzam za gledalce,
ki so ga seveda burno pozdravili. Pravo predavanje o filmu in njegovih značilno-
stih pa je na pogovoru pripravil režiser filma Srdan Karanovič, ki je bil v Celju že
pred dvema letoma s filmom Vonj poljskega cvetja. Večer z njim je bil pravi
praznik za vse tiste, ki so hoteli kaj zvedeti o filmu.
PRESTOP je med gledalci vzbudil precej zanimanja, žal s tiste manj simpatične
strani: večina gledalcev ni bila zadovoljna s filmom, kar so tudi izrazili na
pogovoru, ki sta se ga udeležila dramaturg Goran Schmidt in igralka Lili Brajer,
na levi pa je voditelj pogovora Slavko Pezdir.
10. stran - NOVI TEDNIK
k
Št. 47 - 27. november
29. NOVEMBER
KO BI BILO VEČ JUGOSLAVIJ
Zbrani so na eni časopisni strani. Tako malo prostora za toliko misli in za tako veliko srce naše Jugoslavije. Vsak uvod je odveč. Vse so
povedali sami: predstavniki vseh narodov in narodnosti. Novinarji Tone Vrabl, Damjana Stamejčič, Milena B.Poklič, Milan Božič, Jure
Krašovec in Mitja Umnik so le zapisali tisto, kar so govorila srca.
RIZVAN IBRAIMI: »Po-
stal sem Celjan, tu tudi
mislim ostati. Naj go-
vorijo dejstva o tem, kako
se kot Albanec počutim v
Celju, v Gaberju. V Slove-
niji sem že 22 let. Ko sem
zapustil domači kraj, Go-
stivar, v katerem nisem
imel najboljših pogojev
za delo in šolanje, sem se
odpravil v Maribor, kjer
sem se na gostinski šoli
izučil za slaščičarja. Pred
trinajstimi leti me je pot
zanesla v Celje. Tu, v Ga-
berju, sem odprl slašči-
čarsko delavnico in tu ži-
vim in delam še zdaj. Pa
ne samo v svojem pokli-
cu. Ze sedem let sem akti-
ven delavec v krajevni
skupnosti. Zdaj sem se-
kretar osnovne organiza-
cije Zveze komunistov v
gabrski krajevni skupno-
sti, predsednik komiteja
za splošni ljudski odpor,
mentor mladinske orga-
nizacije, vodja delegaci-
je.., Kaj bi še našteval.
Okolje, ljudje, kjer ži-
vim in delam, me je spre-
jelo kot enakopravnega,
kot svojega člana, in jaz
se tu dobro počutim. Po-
stal sem Celjan, Gabrčan.
Čeprav mi misli veliko-
krat uhajajo v Gostivar,
kjer imam ženo in tri
6troke, se mi vendarle ve-
dno stoži po Celju, kadar
sem v rojstnem kraju,« je
pripovedoval v lepi slo-
venščini Rizvan Ibraimi,
slaščičarski mojster na
Mariborski cesti.
»Tu tudi mislim ostati.
Ker bodo hišo, v kateri
delam, zaradi preureditve
teg^ predela podrli, že
razmišljam, kje si bom
uredil novo delavnico.«
ANDRIJA GLOBLEK,
Hrvat, delavec v celjskem
tozdu Gradisa: »V Celje
sem prišel nekako pred
dvanajstimi leti iz Pan-
lovca pri Bijelovarju. Ta-
krat mi je bilo 32 let in od
doma sem šel zaradi hu-
dih osebnih stisk, ki sem
jih doživljal v družini. Ho-
tel sem začeti novo življe-
nje. Zaposlil sem se v
Gradisu, dobil sem dobro
delo. Vendar se nekako
nisem znal izkopati iz
problemov, ki so me teži-
li. Zato sem začel veliko
piti, zahajal sem v druž-
bo, zapravil sem vse, kar
sem zaslužil. To je trajalo
kakih sedem let. V tistem
času sem se čutil nekoli-
ko odrinjenega, zdelo se
mi je, da me ljudje ne ma-
rajo. Seveda so bili to le
izgovori samemu sebi za-
to, da sem lahko še več
pil.
Potem pa sem nenado-
ma spregledal. Hotel sem
začeti živeti na novo, želel
sem postati nov človek.
Odločil sem se za zdrav-
ljenje. Ko so me odpustili
iz bolnišnice - sedaj je
odtlej že več kot štiri leta
- sem se dejansko na no-
vo rodil. Z družino, ki
sem si jo ustvaril v Celju,
sem se ujel, pri delu sem
pokazal, da znam tudi
bolj pridno delati, pil ni-
sem več. V Celju mi je po-
stalo lepo, sedaj se tu po-
čutim res tako, kot da je
tu moj pravi dom. Pouda-
riti moram, da so mi Slo-
venci kot ljudje zelo všeč,
da se dobro razumem z
njimi. Nikoli se mi ni zgo-
dilo, da bi me kdo odrinil,
češ, ti si pa Hrvat, ti nisi
naš. Vedno so mi ljudje
ponudili roko v pomoč,
če sem jo potreboval. In
zato sem tu doma.«
NIKO KERESTEŠ,
Madžar, prometnik in
kontrolor kršitev delov-
nih obveznosti v Prevoz-
ništvu Celje
Ko se je odpravljal iz
domačega Sombora na
služenje vojaškega roka v
Makedonijo, ni pričako-
val, da ga bo to privedlo v
Slovenijo. Pa je bilo tako
preprosto. Spoznal je Slo-
venca iz Škofje vasi, z
njim prebiral Delo in ko
je prečital razpis za milič-
nika, je poslal prošnjo.
Potem je šlo kar samo na-
prej. Bil je sprejet in ker
mu je bilo Celje všeč, se je
odločil za delo v njem.
Spoznal je Slovenko, se z
njo poročil in ustvaril
družino.
Zdaj je že vrsto let v
Prevozništvu	Celje.
Prejšnje delo je zahtevalo
celega človeka in je za
družino ostalo bore malo.
Tako je postal prometnik
in kontrolor kršitev de-
lovnih obveznosti. Delo
prometnika ni lahko, saj
je potrebno vedno uskla-
jevati potrebe delovne or-
ganizacije in želje delav-
cev. Od razporeditve je
odvisen tudi osebni do-
hodek delavcev vozni-
kov. Se človeško težje je
drugo delo. Kontrolor
težko dosega popolno ob-
jektivnost, pri tem pa Ni-
ko Keresteš ugotavlja, da
se vsi še preveč zaveda-
mo pravic, ne pa tudi
dolžnosti, iz katerih pra-
vice izhajajo.
Z njegovim delom se
lahko srečujemo tudi v
krajevni skupnosti Deč-
kovo naselje. Tam je na-
čelnik narodne zaščite in
član sveta krajevne skup-
nosti. »Hiter razvoj je lju-
di razdvojil. Pri delu v KS
se vedno srečujemo isti.
Drugi so bolj pripravljeni
na kritiziranje kot na de-
lo, tako da z rezultati ne
moremo biti zadovoljni.
»Z zapiranjem v stano-
vanja ne bomo veliko do-
segli,«iz izkušenj ugotav-
lja Niko Keresteš.
NENA MOJOVIČ, 25
let, ekonom!!;ki tehnik,
Zlatarne Celje, Crnogor-
ka - Celjanka od 2. maja
1978
»Ne počutim se dose-
Ijenka,« je Nena že na za-
četku pogovora posebej
poudarila, s čimer je do-
kaj jasno izrazila svoj po-
gled na našo jugoslovan-
sko skupnost, saj republi-
ške meje niso nikakršne
meje. »Po značaju sem
dovolj komunikativna
in tudi prilagodljiva, če-
prav ne zanikam, da me
je v začetku tudi mučilo
domotožje. Pa še to je
bolj povezano z mojim
prvim domom, mamo in
očetom, pa bratom' in se-
stro, ki živijo v Titogra-
du. Ljudje in Celje so mi
bili takoj všeč, saj Celje
tudi nekako spominja na
Titograd, še posebej sim-
patična mi je Kersniko-
va ulica,« je hitela pripo-
vedovati, čeprav sva
kmalu lahko ugotovila,
da se celjski zrak le ne da
primerjati s titograjskim.
S slovenskim jezikom
ali razumevanjem Nena
nima več težav, čeprav
meni, da bo sin Sašo to
kmalu bolj znal kot nje-
gova mati ali oče. Mali na-
debudnež je bil že letos
poleti na črnogorskem
Primorju za svoje vrstni-
ke »Slovenac«. Delovne
izkušnje v Zlatarnah Ce-
lje so tudi Nenine prve,
saj »delovnega staža« - 3
leta je bila iskalec zaposli-
tve, na zavodu za zaposlo-
vanje in preko 50 razpo-"
slanih prošenj za sprejem
na delo pač ne more všte-
ti v minulo delo. »Jasno
je, da nudi republika
Slovenija več možnosti
za mlade in predvsem za
njihovo delovno vključi-
tev, pa to je samo ena
izmed glavnih mojih na-
jugodnejših vtisov, ko
sem postala Celjanka,«
je še dodala. Najbrž ne bo
jezna, če izdamo, da je v
Slovenijo prišla še poseb-
no vznesena, da ne reče-
mo kar z rožnatimi pogle-
di, saj je po usodnem
»DA« na titograjskem
matičnem uradu, svoje
poročno potovanje name-
rila proti Bledu. Učinko-
vite posledice tega poto-
vanja so sedaj utelešene v
malem hlačmanu Saši, ki
je najbolj Celjan.
IVAN TRPKOV, Make-
donec, ekonomist v Ko-
nusu
Skupaj s svojimi sode-
lavci v razvojno-investi-
cijskem sektorju že šesto
leto gradi prihodnost de-
lovne organizacije Konus
v Slovenskih Konjicah. S
svojim osebnim delom
kot vodja oddelka za na-
bavo investicijske opre-
me in osnovnih sredstev
prispeva k preusmeritvi
Konusa. Njegovo delo je
zanimivo, dinamično in
zahtevno, tako da ostane
le malo časa za aktivnosti
izven delovnega mesta.
V tem času sodeluje pri
zaključni fazi investicij,
za katere so se odločili za-
radi preusmeritve usnjar-
ske proizvodnje
Iz Makedonije, iz Kava-
darcev je prišel Ivan
Trpkov.«Razlog je bil kaj
preprost: na nekem semi-
narju v Rogaški Slatini je
spoznal svojo bodočo že-
no Jožico, poročila sta se
v Kavadarcih, žena pa
tam ni našla dela. Pa sta
se leta 1968 preselila naj-
prej v Slovensko Bistrico.
Vozila sta se na delo v
Slovenske Konjice - naj-
prej samo on v Konus, na-
to še žena, prav tako v
Konus. Leta 1970 so se
preselili v Konjice. »Hitro
sem se navadil na novo
sredino in drugačen na-
čin življenja. Počutim se
popolnoma enako, kot če
bi živel v Makedoniji ali
drugače, kot če bi bil tu
doma. Drugih razlik kot
vremenskih tako ni.«
SAFET PLIVAC, Mu-
sliman, delavec v tozdu
Ti02 v Cinkarni: »Doma
sem iz Bosanskega Koba-
ša, v Slovenijo pa sem
prišel leta 1970. Najprej
sem se zaposlil v Železar-
ni na Jesenicah, ker pa je
bilo delo pretežko, sem
odšel v Lesce, v tovarno
Gorenjka. Tam mi je bilo
zelo všeč, zadovoljen sem
bil z delom, pa tudi ljudje
so mi bili všeč. Kmalu
sem moral v JLA, znova
sem odšel v Železarno na
Jesenice, kjer sem se po-
ročil in dobil stanovanje.
Toda zadovoljen nisem
bil. Delo je bilo izredno
težko, prizadelo me je,
ker je moj brat tam doži-
vel delovno nezgodo. Od-
ločil sem se in odšel v Ce-
lje, v Cinkarno. Tu sem v
tozdu Ti02 zaposlen od
leta 1976. Delal sem naj-
prej kot žerjavist, sedaj
pa delam pri pripravi ka-
li. V začetku sem imel ve-
like probleme zaradi sta-
novanja, z ženo in šestme-
sečnim otrokom sem
ostal skorajda na cesti.
Moram pa povedati, da so
se v delovni organizaciji
zelo potegnili zame, ra-
zumeli so me in mi poma-
gali, da sem sedaj prišel
do kolikortoliko primer-
nega stanovanja. Tudi so-
delavci so dobri. Pri nas
smo zbrani iz vseh vetrov,
toda nikoli ni prišlo med
nami delavci do kakšne
nacionalne nestrpnosti,
nikoli se še ni zgodilo - in
prepričan sem, da se tudi
ne bo - da bi kdo rekel:
kaj boš ti, ki nisi Slove-
nec! Res, počutim se kot
doma, kot da sem Celjan,
zato bom tu tudi ostal.«
m mu^ 'm///rmm m
RAJKO MOJOVIC, 25
let, geometer, Geodetski
zavod Celje, Srb po oče-
tu in po materi Črnogo-
rec - Celjan od 8. fe-
bruarja 1978;
»Veš, da sem generaci-
ja, ki je ponosna na svoje
očete, saj se včasih v po-
govorih z vrstniki izka-
že, kako je imel »prateči
bataljon« vrhovnega šta-
ba med NOB, kar več-
kratno število borcev od
dejanskega,« je duhovito
komentiral kakšne drob-
ne laži svoje generacije na
račun očetov. V Celje je
Rajka pripeljal razpis v
Politiki. »Dobro se spo-
minjam, 7. februarja sem
v Politiki prebral razpis
za geometre in še isti ve-
čer sem sedel na vlak,
naslednji dan sem se že
pozanimal za delo v geo-
detskem zavodu in 10. fe-
bruarja sem nastopil
svojo prvo službo. Torej
je bil sprejem fantasti-
čen, Jezika sicer nisem
znal, ampak čez kakšne
tri mesece nisem imel z
njim nobenih proble-
mov. Največ sem prido-
bil pri delu na terenu, ki
sem ga po šestih mesecih
pripravništva začel
opravljati tudi samo-
stojno.«
Ce povemo še to, da je
Rajko v istem letu osno-
val že družino in se tik
pred koncem leta tudi
vselil v novo stanovanje v
Novi vasi, potem je ra-
zumljivo tudi njegovo
vzhičenje, s katerim go-
vori o sprejemu v kolekti-
vu in Celju na splošno. Si-
cer pa misli, da prilagodi-
tev pomeni predvsem po-
šteno opravljati svoje de-
lo in živeti način naroda
in republike, kjer poga-
njaš nove korenine...
»Čvrstost Jugoslavije
bomo morali dokazati
prav v prihodnjem ob-
dobju in to z delom, vsak
na svojem in s polno od-
govornostjo. Lažje pa se-
veda bo, če bo manj Sur-
dilovičev in krapov, pa
več ščuk,« sva se razšla v
enotnih pogledih na našo
stvarnost.
BOŽO ŠOLA, vodja ka-
drovsko splošne službe v
laški »Predilnici«, mi je
odnesel pete na bratovo
»ohcet« tja nekam na jug,
kamor koli so se že razpe-
ljali Solovi fantje iz bo-
sanske Dervente. Nič za-
to, saj sva o njegovih ob-
čutkih vraščanja v slo-
vensko okolje dostikrat
govorila.
Pri tridesetih letih jih je
polovico preživel v Slove-
niji. Najprej v šoli za tek-
stilnega tehnika v Kra-
nju, potem pa je kot šti-
pendist prišel v Laško, v
tekstilno tovarno. Ce bi
se ne bil vživel in če ne bi
bil dovolj znan, bi ga go-
tovo ne izvolili za predse-
dnika občinske konferen-
ce mladine. Po dveh letih
se je vrnil v star kolektiv,
ob delu končal višjo prav-
no šolo in postal »kadro-
vik« v tovarni, kakor smo
temu včasih rekli. Za že-
no ima Slovenko, krepke-
ga otročička imata, hodi
ženinim staršem pomaga-
ti na »grunt«. Počuti se
Laščan, nikoli mu niso
skuhali kake neprijetno-
sti. Sicer pa se je tu naučil
bosanskega kola, ki ga
prav tako z veseljem ple-
še kot kozjanske plese v
domači folklorni skupmi.
ZORKA GODLER je
znana družbenopolitična
delavka, nosilka številnih
priznanj in zaposlena v
Keramični industriji Li-
boje. Stalno živi v priza-
devanju, da bi dodala ka-
menček v naše današnje
in predvsem jutrišnje bo-
gastvo ter srečo. Sloven-
ka je in ob našem najljub-
šem prazniku takole ra-
zmišlja o Jugoslaviji:
»Jugoslavija je moj
dom, ki ga ne želim nikoli
zapustiti!
Jugoslavija je za mene
pojem enotnosti, bratstva
in solidarnosti!
Jugoslavija mi daje ob-
čutek varnosti in zaupa-
nje v bodočnost naših ge-
neracij!
Jugoslavija je za mene
pojem moči, slave in po-
nosa!
Jugoslavija so za mene
naša mesta, gore, travni;
ki, zlata polja ter čudoviti
gozdovi, ki nam šepečejo
o junaštvu naših borcev.
Jugoslavija smo mi vsi
prekaljeni v borbi, izgrad-
nji in obnovi naše domo-
vine.
Jugoslavija je Tito -
ko močna, uporna pr'
obrambi svoje domovine
in borbi za mir v svetUj
Jugoslavija je »svoboda«-
Jugoslavija je moj pO'
nos in srečna sem, ker j^
Jugoslavija moja domovi-
na. Skoda, da ni več
goslavij na tem svetu, ker
potem ne bi poznali nasil-
nih smrti, lakote, vojn if^
vseh grozot, ki jih ta pr^'
naša.«
47 - 27. november 1980
marija ivančič, mati slovenija
»DOBRO JE, ČE ČLOVEK
PRISLUHNE SEBI...
Zbor odposlancev slovenskega
naroda v Kočevju, sobota, drugega
oktobra 1943. Sredi navdušenja,
razgretosti, ko se je v skromni dvo-
rani snovala prvič v zgodovini slo-
venska državnost na trdnih, iz zave-
sti bojujočega se naroda porojenih
temeljih, se je dvignila preprosta že-
nica, kmetica z Gore pri Sodražici
in spregovorila:
»Ne morem si kaj, da tudi jaz ne
povem nekaj stavkov. Moža sem iz-
gubila v prvi svetovni vojni. Pustil
mi je nepreskrbljene otroke. S trp-
ljenjem in muko sem jih spravila,
da so zrastli v zveste državljane,
zveste podanike slovenske domovi-
ne. Letos poleti pa se je nad njimi
izvršil zločin. Štiri sinove so mi oku-
patorji pobili. In ko bi jih vsaj samo
ustrelili. Mučili so jih, odrezali so
jim nosove, roke, tako so jih izfnali-
čili, da niso bili več podobni člove-
škim telesom. Enega so tako pokon-
čali pred mojimi očmi.
To so dokazi, kaj so storili naši
izdajalci, naši okupatorji. Ne mo-
rem si drugega^ kakor da predlagam
za te ljudi smrt, ne smrt, temveč
pečat za vse življenje. Naj bodo ope-
čateni za vse življenje, kajti smrt je
predobra in prehitra. Razumeli me
boste, s kakšno žalostjo sem sprem-
ljala štiri rakve. Razumeli me boste
zato, ker sem vedela, da sem dala
svoje otroke v dar domovini, za
osvoboditev slovenskega naroda.
Povem svetu in vsem narodom,
da za osvoboditev domovine ni pre-
velika nobena žrtev. Sinovi in hčere
Slovenije! Pojdite z veseljem za kli-
cem svoje domovine. Kaj boste pu-
stili brez maščevanja kri, ki se je po
nedolžnem prelila? Ali hočete do-
pustiti, da nam naši sovražniki, tuj-
ci, uničujejo še to, kar nam je hu-
dobni Lah še pustil? Vsi in vsi žr-
tvujmo do popolne svobode svoje
moči, da bo naša domovina čista, da
ostane čista!«
Navdušenje je pregnalo grozo,
bučanje človeškega panja je pozdra-
vilo mater Ivančičevo, ki je nosila v
sebi veliko, nezaceljeno, razrvano
rano.
zasuli so jo s cvetjem
O dogodku je pozneje pisal tudi
Josip Vidmar, ki ga je prav tako kot
druge, močno pretresla izpoved
preproste ženice:
»Ko se je dvorana umirila, sem
predlagal Marijo Ivančičevo v čast-
no predsedstvo. To je bilo sprejeto z
navdušenjem in preprosta kmečka
ženica v črni ruti, ki je poprej skoraj
nihče med navzočimi še ni poznal,
je zasedla častno mesto na odru.«
Kmalu po Kočevskem zboru je
svoje dodal tudi Slovenski poroče-
valec:
»Čutili smo: slovenska mati govo-
ri svojo veliko besedo. Vedeli smo:
spregovorila je v imenu slovenskih
mater, ki so v tej borbi toliko trpele
in prenašale neizmerne žrtve. Spoz-
nali smo: svojemu trpljenju navk-
ljub poziva slovenska mati k borbe-
nosti, doslednosti in junaštvu.«
Življenje se rado igra z ljudmi,
nepotrpežljivo in grobo premika
gmoto igralcev po velikanskem
odru, jo odriva pa spet spravlja v
ospredje posameznik. In vendar zna
biti to življenje tudi dobrotno usmi-
ljeno, vseodpuščajoče, čestokrat v
trenutkih, ko to najmanj pričakuje-
mo. Razritost in razbrazdanost vse-
ga tistega, kar s skupnim imenoval-
cem poimenujemo z pojmom uso-
da, se v poznih letih rado pomakne
nazaj, spomini posežejo v mladost,
sedanjost poplavi megla pozabe,
odrešujoča megla, kjer ni videti gor-
ja in kjer ostaja vse trpko v nežnih
obrisih.
Ivančičeva Marija, tudi mati Slo-
venija so ji rekli, ženica devet dese-
tih let z Gore pri Sodražici, ki je s
črno ruto na glavi pogumno zakora-
kala v slovensko zgodovino, poo-
sebljajoč trpljenje naroda, odreka-
nje slovenske matere, se je že zdav-
naj umaknila v odrešenje usmilje-
nega spomina. Danes se vrača njeno
pomnjenje, vednost o življenju da-
leč nazaj, prek vseh tragedij, v mla-
dost. Dnevi, ko je narodu darovala
otroke in z odločno besedo, prepol-
no odrekanja in žalosti pozvala na
neizprosen boj, se le še tu in tam
prikažejo v zavesti, rahla lučka,
vsak hip pripravljena, da se utrne.
Mati Ivančičeva se le redko srečuje
z zgodovino.
V kuhinji skromne hišice na Gori
mirno čemi, drhte obrača liste časo-
pisov, brez očal begajo živahne oči
med stavki. Toplota štedilnika jo
boža, po oknu škraba dež, dobrota
lije v potokih z ostarelega obraza,
nasmeh poudarjajo gube in gubice
in vse tisto je moč razbrati, kar je
zgodovina v globokih plasteh nane-
sla na ženico, ki je že v petdesetih
letih svojega življenja postala sim-
bol odločnosti in upornosti majhne-
ga naroda na Balkanu.
»nisi sam na svetu...«
Kmalu po svobodi je prišla Mari-
ja, »mati Slovenija«, v Beograd. Ju-
goslovansko glavno mesto, razbiča-
no in razrušeno v vojni vihri, je naš-
lo toplo besedo za skromno ženico.
Ljudje so jo zasuli s cvetjem, glas b
njeni odločnosti in predanosti je do-
segel tudi širne srbste ravnine.
Šopki in venčki rož, največje priz-
nanje, so padali po njej in skušali
celiti presveže rane.
Zdi mati Ivančičeva za pečjo, ne-
mir sije iz njenih oči. Ničkaj ne go-
vori, a kar se utrne, ima svojo težo.
»Ni ga, ki bi mi lahko očital, da
sem kdajkoli v življenju gledala le
nase, reče jekleno prepričljivo, raz-
dajala sem se in nisem preveč izbi-
rala. Ni dobro, če je človek izbirčen.
Veste, še to: dobro je, če najprej
zvesto prisluhneš sebi, potem šele
drugim... Na vrat na nos planiti v
nekaj se zna maščevati. Premislek
je zlata vreden...«
Mati je znala prisluhniti sebi.
Njeni bratje so zgodaj odrinili čez
lužo, v Ameriko. Odrajžala je v Lo-
ški potok, se poročila s človekom.
ki je že imel štiri otroke in vedela,
da ne bo lahko. Mož je po prvi sve-
tovni vojni prišel domov bolan, na
smrt utrujen,' da bi doma zatisnil
oči. Mati je ostala sama, pet drob-
Ijancev ji je delalo družbo. Ko se je
obzorju začelo svitati hudo, so v hi-
šo na Gori, kamor se je po moževi
smrti znova vrnila, začeli prihajati
uporniki. Šeško, Smeli, dolenjski in
notranjski partizani... Najmlajši
sin Ivan, je bil v Notranjskem odre-
du, Ciril in Slavko terenca, med par-
tizani je bil tudi Stanko, za katerega
še danes ne vedo, kje je padel, kje
počiva.
Sredi italijanske ofenzive je prišel
nekdo povedat, naj se umaknejo in
odšli so, fantje Ivančičeve mame, na-
laz v Lužo-Kamengrič, kjer so jih
dobili, zverinsko mučili in pozneje
odvlekli nekam pod Travno goro.
Zaradi Slovenskega poročevalca, ki
so ga našli pri njih, pri fantih. Mati
jih ni spoznala, le lasje in obleka so
izdajali njene korenjake. Groza je
zatemnila najnesrečnejši dan in ma-
ti se je utrnila v temo. A le za kratek
čas: fante je bilo treba pokopati.
Skupaj z vaščani je mati uboga tru-
pla pokrila z zemljo, zgoraj nad vas-
jo, na pokopališču. Svoje junake, tr-
pine ...
»trden moraš biti, da
preneseš!«
In spet so bili na potezi črnorokci,
ki so za vsako ceno hoteli dobiti
mater Ivančičevo. To jih je žrlo kot
trn, zabit v zavest. Marija pa je beža-
la, bežala... V gozd, senožet, stran
pd morilskih rok. Bežala do svobo-
de, polna bolečine in groze. Bolno
so odpeljali naši tja preko luže, v
Bari, razbičano, razcefranih živcev,
vendar ne strto. Marije Ivančičeve
ni bilo moč streti.
Sedi mati in skopo odmerja
stavke.
»Človek mora biti odločen, trd,
veste, niti za ped nisem popustila, a
kako naj bi človek popustil pri tem.
Nekoč se je oglasil pri nas narodni
heroj Slavko Kovačič-Smeli s sku-
pinico borcev. Pomolila sem jim
hlebec kruha, kaj več še sami nismo
imeli. Smeli je sredi globoke tišine,
kot duhovnik pred oltarjem, razre-
zal hlebec na natanko toliko kosov,
kolikor je bilo fantov. Vse je bilo
srhljivo tiho, nekakšen posvečen
obred. S takšnimi ljudmi moraš ko-
rakati vštric, sem rekla.«
Hčerka Pavla Uhan bedi nad ma-
mo, pomaga ji, skupaj se izogibamo
groze, ničesar ne rečemo o njej, ma-
ma se nenehno vrača k svojim, oče-
tu, možu in materi, bliže spomin
skoraj ne seže. Smeje se, kar naprej
se ljubo smeje, kazalec pleše pred
obrazom, vse to sem dobila pokaže
na pisano zbirko odličij na mizi, vi-
sokih priznanj...
Le poredko se opre na palico,
pred šestimi leti si je zlomila kolke
in noge, zakorači na sonce, pred hi-
šo, zamežika v toplo dobroto in uto-
ne vase. Nič več ni sama. Pavla jo
čuva, pogovarja se z njo, skupaj ba-
jata o devetdesetih letih, o neki dol-
gi, bogati dobi.
Dolgo je že, kar je bila zadnjič pri
svojih fantih, zgoraj na pokopališču
nad vasjo, pri Cirilu, Ivanu, Slaku in
Stanku. Med križi.
Tudi je že nekaj let, odkar so iz
kuhinje prestavili v shrambo Cirilo-
vo omaro, ki jo je sam zmizaril. Hu-
do se je otepala tej spremembi Ivan-
čičeva mama.
Ivančičeva mama, »mati Slove-
nije«.
MILENKO STRAŠEK
avto celje: ponosni na
dobrega delavca
Na proslavi ob 29. novem-
bru, dnevu republike, so se
kot vsa leta doslej zbrali tudi
letos delavci Avto Celja, da
kar na najbolj svečan način
proslavijo veliki praznik.
Poleg tega, da so pripravili
kulturni program, so tudi
najzaslužnejšim v kolektivu
podelili jubilejne nagrade.
Posebno nagrado so vodstvo
in samoupravni organi pri
Avto Celje podelili 28-letne-
mu avtomehaniku Adolfu
Bidermanu za dosežen
uspeh - kot najboljši avto-
mehanik v državi za benzi-
ske motorje (otto motorji),
na nedavnem zvenem tek-
movanju v Ljubljani najbolj-
ših kovinarjev in avtomeha-
nikov.
Adolf Biderman po rodu
Laščan, se je že kot mlad fan-
tič zanimal za avtomobile,
zato ni imel težav, ko se je
bilo treba odločiti za poklic.
Pred dvanajstimi leti se je
napotil v Celje v mehanične
delavnice Avto Celja, da bi
se izučil. Zaposlil se je, ven-
dar s tem še ni bil zadovo-
ljen, stalno se je strokovno
izpopolnjeval. Pozneje se je
vpisal tudi v delovodsko šo-
lo, ki jo je uspešno končal.
Sedaj je zaposlen v motor-
nem oddelku v servisu Avto
Celja in skrbi za generalna
popravila motorjev in me-
njalnikov za osebna vozila. S
sodelavci se dobro razume,
oni pa so ponosni, da imajo v
svoji sredini ne sarno dobre-
ga tovariša, temveč tudi naj-
boljšega avtomehanika v dr-
žavi. V prostem času posve-
ča največ časa svoji družini
in svojemu hobiju - avtomo-
bilskemu športu. Tekmuje v
vožnjah avto rallyja in v cest-
no in gorsko hitrostnih dir-
kah uspešno že šest let. Pra-
vi, da je bil najbolj vesel
uspeha pred dvema letoma
na tekmovanju v avto rallyju
»Loka«, ki je štelo za držav-
no prvenstvo. Zasedel je od-
lično drugo mesto.
Seveda je pa najbolj pono-
sen na letošnjo uvrstitev
med poklicnimi kolegi v
Ljubljani, ne samo da je pre-
jel kot najboljši avtomeha-
nik v dar od predsednika Ti-
ta zlato uro temveč da je
uspel pustiti za sabo tudi
najboljše avtomehanike iz
Tovarne motorjev 21. maj iz
Rakovice, ki slovijo kot naj-
boljši pri nas. Pravi, da se
ima zahvaliti za dosežene
uspehe tudi delovni organi-
zaciji Avto Celje, ki mu je
omogočila, da se je lahko ve-
dno za vsako tekmovanje te-
meljito pripravil. Rezultat pa
je odlična uvrstitev.
G.F.
v šmarju so za razvoj
Delegati vseh treh zborov šmarske občinske skupščine so
pretekli teden razpravljali o predlogu za izdajo zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o pospeševanju skla-
dnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji. Na seji so sogla-
šali, da je predlog v vsebinskem smislu dober in da daje
podlago bodočemu hitrejšemu razvoju manj razvitih obmo-
čij in občin v Sloveniji. Kljub temu pa so delegati za republi-
ško skupščino priporočili, naj zastopa v zvezi s tem stališče,
da je treba v srednjeročnih planih republiških interesnih
skupnosti in v dokumentu o prihodnjem srednjeročnem
razvoju republike vendarle konkretizirati nekatera splošna
stališča tega zakona.
Delegati so na zasedanju opozorili tudi na dejstvo, da je
predložen družbeni dogovor o kadrovski politiki naletel na
premajhen odziv v šmarskih delovnih organizacijah, zato ga
mnoge še niso podpisale. Razpravljali so tudi o škodi, ki sta
jo na območju šmarske občine povzročili toča in poplava, ki
pa še ni dokončno izračunana ter soglašali, da je potrebno
pričeti z melioracijami in komasacijami na Imenskem polju.
DS
za 53 milijonov škode v
celju
v celjski občini so nedavne poplave povzročile za 53 milijonov in
400 tisoč dinarjev škode. Tako znaša nastala škoda v krajevnih
skupnostih 7,8 milijona dinarjev, v prometni in vodni infrastrukturi
15 milijonov, v komunalnem gospodarstvu je škode za 1,7 milijona
dinarjev, v stanovanjskem gospodarstvu za 3,6 milijona, v trgovini in
industriji za 15 milijonov, v kmetijstvu in gozdarstvu je škode za 1,8
milijona dinarjev ter v drugih dejavnostih 8,5 milijona dinarjev. Pri
teh podatkih pa ni všteta škoda, ki so jo poplave povzročile na
kmetijskih pridelkih in škoda, ki so jo povzročili zemeljski plazovi.
Povedati pa velja, da so ponekod škodo ocenili nerealno, zato te
podatke znova preverja Komisija za ugotavljanje škode po poplavah.
O navedenih podatkih so pred dnevi razpravljali tudi člani koordi-
nacijskega odbora za razvijanje socialistične solidarnosti pri OK
SZDL Celje. Kritično so ocenili ravnanje občinskega štaba civilne
zaščite in štaba civilne zaščite v Medlogu, še posebej pa v celjski
Mlekarni, ki bi lahko z odgovornim in doslednim ravnanjem vsaj
deloma preprečili nastalo škodo. Tudi prebivalstvo na ogroženem
področju ni ravnalo prav, so menili člani odbora, ker bi moralo
neodvisno od alarma občinskega štaba izvajati samozaščitne ukrepe
(izprazniti kleti, obveščati sosede in drugo). Na seji pa so še pouda-
rili, da je ugotovljena škoda velika tudi zaradi tega, ker so občani že
spravili v kleti ozimnico, ki pa je bila ob poplavi uničena. Zato bi
veljalo opredeliti konkretno pomoč družinam z nižjimi dohodki, o
čemer bo razpravljal tudi svet za socialno politiko pri občinskem
svetu ZSS Celje.
DS
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
POMEMBNA
ODLOČITEV
Delovni ljudje in občani
občine Šentjur smo v tem le-
tu pred pomembno odloči-
tvijo. Izteka se obdobje
1976-1980, v katerem smo
mnoge, za občane neposre-
dne naloge uresničevali tudi
s sredstvi samoprispevka,
referendumsko sprejetega
pred petimi leti. Za takšno
odločitev je prav gotovo po-
trebno dvoje:
1.	Imeti začrtane cilje in
naloge pa naj si bo v občini,
krajevni skupnosti pa vse
do vaške ali ulične sredine,
torej neposredne sredine,
kjer delavec in občan ure-
sničujeta velik del svojih
življenjskih nalog;
2.	Potrebno je veliko ra-
zumevanja in spoznanje, da
je z dodatnimi skupnimi na-
pori možno premagovati tu-
di množico problemov in na-
log, kar je družbeno potreb-
no in koristno tako za delov-
nega človeka in občana sa-
mega; hkrati pa je takšna
odločitev tehten prispevek
k razvoju krajevne skupno-
sti in občine.
Odločitev za samoprispe-
vek pred petimi leti seje bo-
gato obrestovala. Uresniče-
nih je mnogo nalog tako na
področju komunalnega go-
spodarstva, izgradnje šol-
skega prostora in še mnogo
drugih pomembnih nalog.
Ta delovni zanos v vseh
krajevnih skupnostih v ob-
čini je soustvarjal bogate te-
melje za odpiranje naših
krajev - izgradnjo cestnega
omrežja - za šolanje otrok,
razvoj kulturne dediščine in
kulturnih vrednot, za delo-
vanje društev in družbenih
organizacij, za tesnejše po-
vezovanje človekove delov-
ne in življenjske sredine. To
so pa tudi danes tista vse-
binska vprašanja, ki stopajo
v ospredje zavesti in razmiš-
ljanja ob postavljanju ciljev
in nalog za naslednje sred-
njeročno obdobje. Doseda-
nja programska naravna-
nost tako po krajevnih kot
drugih skupnostih je odprto
nakazala potrebo po podalj-
šanju samoprispevka za na-
slednje srednjeročno obdob-
je. Takšna načrtovanja so
potrdile tudi bogate razpra-
ve po svetih krajevnih skup-
nosti in na zborih občanov,
v katerih je bila nakazana
množica nalog, ki bodo opre-
deljene med drugim tudi kot
referendumski program. V
takšnih razpravah je lahko
ugotoviti veliko pripravlje-
nost delovnih ljudi in obča-
nov po krajevnih skupno-
stih in njihovo odločenost
graditi svojo in našo skupno
lepšo prihodnost, ne čakajoč
samo na pomoč, marveč z
lastno aktivnostjo se lotiti
razreševanja skupnih nalog
in ciljev in ob tem je tudi
upravičena družbene podpo-
re in pomoči. Dosedanja
praksa je takšen pristop v
celoti potrdila in nagradila
samoiniciativnost občanov.
Občanova odločitev za sa-
moprispevek bo tudi nepo-
sredno omogočala uresniči-
tev vseh tistih njihovih (ob-
čanovih) interesov in po-
treb, ki so dobili svojo potr-
ditev v samoupravni in
družbenopolitični aktivno-
sti po krajevnih skupnostih,
ta odločitev pa bo prispeva-
la izredno pomemben delež
za uresničitev vrste nalog,
ki jih po krajevnih skupno-
stih načrtujejo samouprav-
ne interesne in druge skup-
nosti.
Tudi tokrat pričakujemo
polno razumevanje občanov
in njihovo pozitivno odloči-
tev za samoprispevek za na-
slednje petletno obdobje.
L. M.
V KORAK
Z RAZVITEJŠIMI
Z boljšimi cestami, šolami, vrtci, večnamenskimi objekti...
v 11 krajevnih skupnostih,
ki sestavljajo šentjursko ob-
čino, se bodo krajani v nede-
ljo, 7. decembra z referendu-
mom odločali o tretjem sa-
moprispevku. Zdajšnji se bo
namreč s 1. januarjem pri-
hodnjega leta iztekel in če-
prav so bile domala vse začr-
tane naloge iz tega obdobja
uresničene, še vedno ostaja-
jo vrzeli na mnogih področ-
jih, zlasti na komunalnem.
Manj prašne in blatne ceste
si želijo občani, zdavo pitno
vodo, ki bo v njihove domo-
ve pritekla po vodovodnih
ceveh, urejeno kanalizacijo,
prostor, kjer bi se lahko se-
stajali, električno napeljavo,
javno razsvetljavo, telefon in
še kaj. O vsem tem so krajani
razpravljali po svojih krajev-
nih skupnostih ali vaških od-
borih že v preteklem mesecu
in v vseh 11 krajevnih skup-
nostih so se odločili za svoj
program del, ki naj bi ga ure-
sničili s sredstvi iz III. samo-
prispevka. Vedo, da se je le
na tak način moč izviti iz re-
pa nerazvitosti in zaživeti
lepše in bolje. Potem se bo
tudi ta predel Kozjanskega s
svojimi naravnimi lepotami
in znamenitostmi bolj odprl
in zaživel na področju gospo-
darstva, kmetijstva, turizma
in zlasti kmečkega turizma.
Vsaka izmed 11 krajevnih
skupnosti se v šentjurski ob-
čini lahko ponaša z mnogimi
lepotami in znamenitostmi.
V vsaki od teh krajevnih
skupnostih žive občani, ki so
trdno odločeni, da združijo
vse svoje sile za hitrejši na-
predek kraja kjer živijo. To
so doslej že mnogokrat do-
kazali. Pa ne samo takrat, ko
je šlo za zbiranje sredstev.
Več tisoč prostovoljnih de-
lovnih ur je vloženih v pre-
nekateri objekt, ki je zrasel v
tem ali v onem kraju. V no-
vozgrajenih objektih je veli-
ko materialnih sredstev s ka-
terimi so občani pripomogli
do novih pridobitev. V vsem
tem se zrcali tudi sodelova-
nje med delovnimi ljudmi in
občani. O pristnosti takih
odnosov vedo veliko pove-
dati tudi brigadirji iz vseh
koncev naše domovine, ka-
dar v poletnih mesecih pri-
hajajo v šentjursko občino.
O svoji krajevni skupnosti
in o načrtih so nam pripove-
dovali občani.
ALOJZ ARLIČ iz krajev-
ne skupnosti ŠENTJUR-
OKOLICA: >>3864 prebival-
cev sestavlja našo krajevno
skupnost, ki tvori nekak
obroč okrog krajevne skup-
nosti center, na katero je ve-
zana gospodarsko in teleko-
munikacijsko. Industrijsko
proizvodnjo v krajevni skup-
nosti predstavlja TOZD ce-
varna v Novi vasi. Med zna-
menitosti, ki jih velja omeni-
ti, sodi predvsem Rifnik,
znan po arheoloških najd-
bah. Lepa izletniška točka je
Resevna, znana po težkih bo-
jih iz NOB. Makadamska ce-
sta na Resevno je rezultat so-
delovanja med KS in Zvezno
MDA Kozjansko.
S sredstvi III. samopri-
spevka moramo v naši KS
predvsem urediti ceste, vo-
dovodno kanalizacijsko
omrežje, urediti avtobusna
postajališča, javno razsvet-
ljavo, igrišče in večnamen-
ska prostora v Novi vasi in
na Grobelnem.«
MARIJA RATEJ iz kra-
jevne skupnosti ŠENTJUR-
CENTER: »Naša krajevna
skupnost ima 2630 prebival-
cev. Večina je zaposlena v in-
dustriji in v dejavnostih
družbenega pomena. Jedro
Šentjurja obsega dva med
seboj zraščena dela: na seve-
ru stoji na vzpetini srednje-
veški Zgornji trg, ki ima v
glavnem stanovanjsko in
kulturno-spomeniško funk-
cijo. Pod njim je Spodnji trg,
ki sega do želesniške posta-
je. V centru je več delovnih
organizacij: Alpos, Bohor,
Kmetijski kombinat. Moda,
Elegant, Tolo, Merx, POZD
orodje-oprema in sedež to-
varne plastičnih izdelkov. S
samoprispevkom smo zgra-
dili nov prizidek k osnovni
šoli Franja Malgaja, kar je za
nas velika pridobitev. Zdaj
smo si začrtali nove naloge
in v naslednjih petih letih
moramo urediti preskrbo z
vodo in nekatere komunalne
objekte, v katere sodijo tudi
asfaltiranja in vzdrževanja
krajevnih cest. Predvsem pa
moramo (skupaj s KS okoli-
ce) urediti šolsko kuhinjo v
Šentjurju, saj je prav ta pro;
blem prve vrste v naši KS!
Problematično postaja tudi
otroško varstvo, zato name-
ravamo na Pešnici zgraditi
otroški vrtec.«
ALOJZ OPREŠNIK iz kra-
jevne skupnosti PREVOR-
JE: »Živimo na zelo nerazvi-
tem področju, kjer ni nobe-
nega industrijskega obrata.
Krajani se ukvarjajo s kme-
tijstvom, predvsem z živino-
rejo, mnogi pa se vozijo na
delo v Šentjur, Store in Ce-
lje. Pot po slabih cestah v
dolino je težka in vsak dinar
težko prislužen. Ko bo zgra-
jeno boljše cestno omrežje,
bo lahko naša krajevna
skupnost mična izletniška
točka. Pa tudi mladi tedaj ne
bodo več v tolikšni meri od-
hajali iz kmetij v dolino, v
industrijske kraje.
700 ljudi živi v krajevni
skupnosti Prevorje in ko
smo se pogovarjali o investi-
cijah v naslednjem petlet-
nem obdobju, smo sklenili,
da je treba v prvi vrsti urediti
cestne povezave in del sred-
stev nameniti za vzdrževanje
cest. Predvsem pa želimo
pridobiti večnamenski dom,
ki nas bi, krajane, tudi med
seboj bolje povezoval, kjer bi
se tudi odvijale številne de-
javnosti za katere sedaj, zara-
di razdrobljenosti vasi in za-
selkov, nimamo možnosti.«
IVAN PINTER iz krajev-
ne skupnosti DRAMUE:
»Sredstva iz II. samopri-
spevka smo namenili za iz-
gradnjo nove šole v Dram-
Ijah, §aj je bila stara, s stebri
podprta premajhna in nevar-
na za učence in učitelje. Iz
sredstev III. samoprispevka,
tako smo se odločili, pa bo-
mo dogradili še telovadnico
in uredili šolsko okolico. Po-
skrbeli bomo za ureditev in
modernizacijo cest, avtobu-
snih postajališč in javne raz-
svetljave.
Bližina avtoceste s prik-
ljučkom v Drami j ah lahko v
veliki meri še bolj približa
našo krajevno skupnost
izletnikom, saj je vseh 16 na-
selij v krajevni skupnosti po
svojih lepotah vredno ogle-
da. Tudi zato je velikega po-
mena, da složno poprimemo
za ureditev lokalnih cest, ki
se vijejo ob vznožju vinogra-
dniških Slemen. Na drugi
strani pa bodo bolje urejene
ceste olajšale pot do delov-
nega mesta tistim delavcem,
ki se vozijo v Šentjur, Celje
ali Štore.«
ELICA VODEB iz krajev-
ne skupnosti KALOBJE:
»Sodimo med najmanjša
krajevne skupnosti v šent-
Aloj Ariič
Oto Jelenko
Alojz Oprešnik
Ivan Pinter
GORICA PRI SUVNICI - Sola v kraju je postala veliko
premajhna, zato bodo ob njej zgradili prizidek.
. ŠENTJUR - Prizidek k osnovni šoli je zrasel iz sredstev II. samoprispevka. Semogo^
razmere v kuhinji, ki je v starem delu, pa terjajo takojšnjo sanacijo.
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 13
OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE O HI. SAMOPRISPEVKU
plASJNA - Za večnamenski dom in boljše ceste bodo krajani Planine namenili zbrana
sredstva.
DOBJE PRI PLANINI - Staro in nefunkcionalno šolo bo čez nekaj let zamenjala nova.
Tega se otroci vesele že vnaprej.
Marija Ratej
Elica Vodeb
Vinko Žlender
Jože Žnidar
jurski občini in tudi med naj-
manj razvite. Skoraj vse, s
čimer se lahko ponašamo, so
naravne lepote in znameni-
tosti in še te le malokdo poz-
na. KS Kalobje leži južno od
Šentjurja vrh Slemena, s ka-
terega se ob lepem vremenu
vidijo Savinjske Alpe, Peca,
Uršlja gora. Slovenske gori-
ce, Krapinska gora, Sljeme,
Gorjanci, Lisca in Kum.
Mnogi krajani, ki se vsak
dan vozijo na delo v dolino,
najbolj pogrešajo dobro ure-
jene ceste, saj so prav slabe
ceste tiste, ki nam zavirajo
pot k hitrejšemu napredku.
Hud problem je oskrba z vo-
do, mnogo gospodinjstev je
še brez električnega toka.
Zato želimo v naslednjih le-
tih te probleme urediti.
Zgradili pa bi radi še stano-
vanjski objekt, napeljali tele-
fonsko omrežje ter uredili
nirliško vežico in javno raz-
svetljavo.«
OTO JELENKO iz krajev-
ne skupnosti PONIKVA:
"Področje krajevne skupno-
sti Ponikva zajema 16 vasi.
Pretežni del prebivalstva se
ukvarja z živinorejo in sa-
djarstvom, na severnem delu
precej razvito vinogra-
dništvo. Zametke industrije
pa predstavlja obrat Alposa.
Na Slomu je obrat Kmetij-
skega kombinata Šentjur.
Središče krajevne skupnosti
je Ponikva, kjer stojijo nova
osnovna šola z otroškim
vrtcem, pošta in kjer so tudi
prostori za delovanje pro-
svetnega društva, družbeno-
političnih organizacij in sa-
moupravnih organov.
Številnih delovnih akcij se
krajani lotevamo družno.
Veliko delovnih ur in sred-
stev smo vložili v izgradnjo
nekaterih objektov. Prepri-
čan sem, da bo tudi v prihod-
nje tako. Ko bomo 7. decem-
bra na referendumu glasova-
li za in. samoprispevek, bo-
mo imeli predvsem v mislih,
da je treba asfaltirati cesto
Ponikva-Lipoglav, zgraditi
mrliško vežico in dobro
vzdrževati ceste II. katego-
rije.«
VINKO ŽLENDER iz kra-
^vne skupnosti LOKA PRI
ŽUSMU: »Živimo in delamo
na južnem delu občine. To
pa je obrobno območje vino-
gradniškega Virštajna. Pre-
težni del prebivalstva se uk-
Traria c VrmAtiiQt\7nm A/Trincfr^
jih je zaposlenih v delovnih
organizacijah v Šentjurju,
Celju in v Štorah, nekaj pa
tudi v novem obratu Aera v
Loki. Nov obrat pomeni za
kraj veliko pridobitev in po-
nosni smo nanj. Mnogo je tu-
di kulturno-zgodovinskih
znamenitosti, ki jih želimo v
prihodnje bolj odpreti izlet-
nikom in turistom. Seveda
pa je razvoj vsakršnega turi-
zma in industrije tesno pove-
zan s cestami. Modernizaciji,
gradnji in vzdrževanju cest
bomo namenili sredstva iz
samoprispevka. Razširiti že-
limo PTT omrežje in elek-
trično omrežje. V kraju ima-
mo celodnevno šolo - plod
solidarnosti, vendar le-ta ni-
ma telovadnice. Zato smo se
odločili, da se bomo lotili tu-
di začetnih del pri izgradnji
telovadnice.«
JOŽE ŽNIDAR iz krajev-
ne skupnosti BLAGOVNA:
»V osmih vaseh živi 800 pre-
bivalcev. Na območju naše
KS nimamo nobenega indu-
strijskega obrata; nobene tr-
govine in tudi ne gostinske-
ga obrata. Tako se uvrščamo
med manj razvite krajevne
skupnosti v občini. Prebival-
stvo se ukvarja s kmetij-
stvom. Mnogi se vozijo na
delo v industrijske kraje. V
neposredni bližini šole raste
novo stanovanjsko naselje,
ki bo v prihodnje središče
krajevne skupnosti. Ponaša-
mo se z mnogimi kulturnimi
znamenitostmi iz daljnega in
bližnjega obdobja. Sedem
ribnikov na območju KS naj
bi v bodoče predstavljalo
izhodišče turizma.
Sredstva iz II. samopri-
spevka smo namenili za iz-
gradnjo ceste Sele-Proseni-
ško. Kljub temu bomo mo-
dernizaciji cest namenili pre-
cejšen del sredstev tudi v
prihodnje. Krajani pa se naj-
bolj zavzemajo za izgradnjo
gasilskega doma in trgo-
vine.«
Krajevna skupnost PLA-
NINA PRI SEVNICI je po
površini druga največja kra-
jevna skupnost v šentjurski
občini. Leži na skrajnem juž-
nem delu, njeno središče je
trg Planina. Še do pred ne-
davnega se je zlasti mlajše
prebivalstvo odseljevalo, kar
je v zadnjem času ustavila
razvijajoča se industrija. Tu-
kaj sta delovni organizaciji
Tajfun in obrat Tola. Kmetij-
sko prebivalstvo se pretežno
ukvarja z gozdarstvom in ži-'
vmorejo. izieiniKi raai odi-
skujejo razvaline starega
gradu, kakor tudi obeležja in
spomenike iz NOB.
Za hitrejši napredek manj
razvitega Kozjanskega ob-
močja so prišle leta 1973 na
pomoč prve mladinske de-
lovne brigade. Najpomemb-
nejši objekt, ki so ga zgradili
brigadirji, je cesta Gračnica-
-Ledinščica. Pobudnik te
gradnje je bil Jože Perčič, po
katerem se zdaj imenuje bri-
gadirsko naselje v Šentvidu
pri Planini. Brigadirji radi
prihajajo v Šentvid in to do-
kazujejo vsako leto znova s
preseženimi normami in
zgrajenimi objekti,-ki ostaja-
jo za njimi. Moč solidarnosti
pa poznajo tudi krajani sami,
kadar gre za skupne naloge
in akcije. To so znova poka-
zali tudi pri izgradnji kultur-
nega doma v Šentvidu.
Iz sredstev III. samopri-
spevka bodo modernizirali
in vzdrževali ceste v KS in z
združenimi močmi skušali
tudi v sami Planini zgraditi
večnamenski dom. Tako bo
partizanska Planina postala
lepša in bolj urejena.
Krajevna skupnost GORI-
CA PRI SLIVNICI je po as-
faltnem traku odmaknjena
od občinskega središča do-
brih 5 km. V glavnem jo se-
stavljajo delavci, ki se v po-
poldanskem času ukvarjajo
še s kmetijstvom. Nekaj je
tudi čistih in zelo perspek-
tivnih kmetij. Skozi center
krajevne skupnosti, to je na-
selje Gorica, poteka po-
membna prometna cesta iz
Šentjurja proti Prevorju in
Kozjem ter proti Loki in So-
dni vasi. V krajevni skimno-
sti je dislocirani obrat Šent-
jur, v gradnji pa je tudi obrat
Auree iz Celja. Največja pri-
dobitev zadnjih let je brez
dvoma večnamenski dom.
Turistična dejavnost v kraju
še ni dovolj razvita, vendar
bodo v prihodnjih letih tudi
razvoju turizm.a namenili
več pozornosti.
Kraj se vse bolj širi, zato je
tudi tamkajšnja osnovna šo-
la postala pretesna. Problem
bodo rešili s prizidkom k šoli
in del sredstev iz III. samo-
prispevka namenili še za mo-
dernizacijo cest, za vodovo-
dno omrežje, javno razsvet-
ljavo ter telefonsko omrežje.
Krajevna skupnost DOB-
JE leži ob cesti Planina-
-Šentjur in ima štiri vaške
skupnosti, ki združujejo po
več vasi. V pretežni meri se
prebivalstvo preživlja s kme-
tijstvom. Na območju te kra-
jevne skupnosti ni nobenega
industrijskega obrata, je le
nekaj obrtnikov, zato je veli-
ko krajanov zaposlenih v
Šentjurju in Celju.
Začetek šolstva sega v leto
1854. Danes je tu štirirazre-
dna osnovna šola. Učenci
višjih razredov se vozijo v šo-
lo na Planino. Šolska zgrad-
ba je stara in nefunkcionalna
in že vrsto let je med krajani
prisotna misel, da bo treba
zgraditi novo. Zanjo bodo
namenili sredstva iz samo-
prispevka. Tudi na novo tr-
govino mislijo, saj je zdajš-
nja, ki je tudi edina, mnogo
premajhna za vse potrebe
krajanov in povsem nefunk-
cionalna. Vzdrževanje in as-
faltiranje vaških cest bo tudi
odslej stalna naloga kraja-
nov, o čemer se bodo odloča-
li na referendumu. Ko bo
pod streho še novogradnja
kulturnega doma, bo še bolj
zaživelo aktivno prosvetno
društvo, prav gotovo pa tudi
cela krajevna skupnost.
Da bi stopili v korak z ra-
zvitejšimi območji in pri tem
ne bili odvisni od drugih, bo-
do delavci, kmetje in občani
to potrdili na referendumu
za III. samoprispevek 7. de-
cembra letos.
MATEJA PODJED
^^LOBJE - V prvi vrsti bo treba urediti cesto Jezerce-Kalobje, ki je celo v lepem
^nienu težko prevozna.
ŠENTVID PRI PLANINI - Nov kulturni dom v Šentvidu je v veliki meri tudi plod
solidarnosti krajanov.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
29. NOVEMBER
IZ MAKEDONIJE V CELJE
Kje je vas Mojaci, ki ima komaj okoli
240 prebivalcev in je od Celja oddalje-
na 1200 kilometrov?
Kje je mesto Vrapčište, ki ima okoli
7600 prebivalcev in je od Celja oddalje-
no 100 kilometrov več kot Mojaci ali
natanko 1300 kilometrov?
Vas in mesto sta v Socialistični repu-
bliki Makedoniji. Mojaci v občini Ko-
čani, Vrapčište v občini Gostivar.
Iz vasi Mojaci je prišel v Celje na
služenje vojaškega roka 6. oktobra
dvaindvajsetletni TODOR NIKOLOV
(rojen 6. septembra 1958), iz mesta Vra-
pčište pa 7. oktobra devetnajstletni
OSMANl KUJTIN (rojen 1961).
Zdaj bosta dobro leto občana Celja,
kot vsi ostali fantje, ki nosijo titovke
in se v sodobno opremljenih vojaških
kabinetih, učilnicah in na poligonih
usposabljajo za čuvanje svobode in
hranjenje domovine.
Todor Nikolov ima doma očeta Jova-
na in mati Jelico, brata Spirova in sestri
Stevko in Anko. Medtem, ko mati skrbi
za domače ognjišče pa oče Jovan dela v
edini krajevni delovni organizaciji Kme-
tijski zadrugi »Moše Pijade«. Okoli IVfo-
jacev ni drugega kot prostrana riževa
polja. To je njihov kruh. Tudi Todor, ki
je zdaj v Celju, je pomagal pri spravlja-
nju riža. Pa čredo tridesetih ovc je pazil
in zato edini izmed štirih otrok ni nikoli
sedel v šolske klopi. Pazil je ovce in
hodil od hiše do hiše ter pomagal. Rev-
no je tam doli, edino bogastvo je riž. Ko
je šel Todor v vojsko je oseminštiride-
setletni oče ovce prodal, ker jih ni imel
kdo čuvati. V vasi ni šole. Otroci se ho-
dijo učit abecede in sestavljati številke v
tri kilometre oddaljeni Gorni Podlog,
kjer je osnovna šola Goce Delčev.
Todor je zdaj v Celju, v vojašnici »Jo-
žeta Meniha-Rajka«. Prvič je šel od do-
ma, saj razen v svoji republiki ni bil še
nikjer. Zdaj pa čez Srbijo in Hrvatsko v
kar 1200 kilometrov oddaljeno Celje v
Slovenijo. »Prišel sem med prijatelje.
Vsi so me lepo sprejeli in nimam domo-
tožja. Dvakrat sem že tudi bil v mestu.
ki mi je všeč. Pa pisati bi se rad naučil
v vojski, vsaj toliko, da bi zadnje pi-
smo pred odhodom domov sam napi-
sal, kdaj pridem.«
Ali se je črnopolti, simpatični, drobni
Todor kljub temu, da ne zna pisati, že
javil očetu, materi, bratu in sestram?
»Sem. Prijatelj mi je napisal pismo.
V njem sem vse pohvalil in jih toplo
pozdravil.«
Nasmejal se je in zobje beli kot riž, ki
lepša njegov kraj in daje kruh, so zaple-
sali v tokrat sončnem jesenskem no-
vembru...
Osmani Kujtim je od Celja oddaljen še
sto kilometrov več, kot Todor Nikolov
ali natanko 1300 kilometrov! Osmani je
v Gostivaru končal srednjo tehnično šo-
lo in je po poklicu strojni tehnik. Oče
Mutalip je zaposlen v šoli, mati Rabija je
gospodinja v hiši, ki so si jo zgradili leta
1972, brat Mevep hodi v gimnazijo, se-
stra Nakšija pa je učenka 3. razreda
osnovne šole.
»Ko sem dobil poziv za vojsko in do-
ločen kraj, kjer bom služil vojaški rčk,
sem se razveselil. Celje! Poznal sem ga!
Že prej sem bil večkrat v Sloveniji,
med drugim sem tudi delal v zreškem
Uniorju od konca lanskega leta do ju-
nija letos, potem pa sem se vrnil do-
mov, ker mi je oče dobil novo delovno
mesto. V zreškem Uniorju sem bil zelo
zadovoljen. In takrat sem obiskal Slo-
venske Konjice, Maribor, Celje... V
vojsko sem šel torej tja, kjer sem že
bil!«
Osmani je najprej sodeloval v pogovo-
ru s Todorom, zdaj pripoveduje o sebi,
svojih konjičkih, svojem kraju...
»V Vrapčištu, kjer sicer stanujem,
imamo precej organizacij združenega
dela, šole, kinodvorano, sodobne trgo-
vine, nogometni klub Murgovec, ki na-
stopa v vardarski regiji. Sam sem član
tega kluba in zanj že štiri leta igram.
Sem levi branilec. Tudi v vojski bom
igral nogomet, seveda v prostem času
in če bo za to priložnost. Letos, 25. juli-
ja, smo igrali tudi proti Trepči, ki na-
stopa v II. zvezni ligi. Edini konjiček
mi je nogomet! Nič drugega.«
Osmani pove, da je največ njegovih
Vrapčištanov zaposlenih v organizaci-
jah združenega dela, sicer pa v kmetij-
stvu pri njih prednjači proizvodnja to-
baka. »Ce je prijatelj Todor obdan z
rižem, sem jaz s polji tobaka. Vsako
leto aprila zasadimo korenine, maja
vse skupaj razsadimo v vrste, avgusta
pa začnemo s trganjem in pobiranjem.
Tobak sušimo na klasični (obešanje na
zidove in druga gospodarska poslopja)
in sodobnejši način (s paro). Zasebni
kmetje se s tem ukvarjajo, so pa koope-
ranti tovarne v Tetovu, kamor tobak
prodajajo.«
Osmani Kujtim se je iz 1300 kilome-
trov oddaljenega Vrapčišta v občini Go-
stivar »preselil« v Celje: »Tu je zelo le-
po. Vsi smo se med seboj kmalu spoz-
nali, postali prijatelji. Bil sem že tudi
v mestu in najzanimivejše je bilo v
Muzeju revolucije. Prvič sem videl, ka-
ko je bilo na tem področju pred in med
vojno.«
Poprašamo po prijateljih...
Osmani je kratek: »Mi vsi smo prija-
telji, kajti stojimo za tovarišem Titom.
Tito je s sodelavci zagotovil Jugoslavi-
jo, mi moramo to z roko v roki in srcem
v srcu braniti, čuvati kot najdragoce-
nejše. In če že hočete: vojaški dnevi
zahtevajo maksimalno angažiranost
slehernega vojaka, kar pa je drobnih
prostih trenutkov sem skupaj s prija-
teljem Rustemom Jažarijem, diplomi-
ranim ekonomistom iz Prištine.«
P. s.: v naši današnji reportaži smo v
vojašnici »Jožeta Meniha-Rajka« iskali
vojaka, ki je prišel v Celje iz najbolj
oddaljenega kraja v Jugoslaviji. Našli
smo Todora in Osmanija. Vendar v celj-
ski vojašnici je še več takih fantov iz
drugega konca Jugoslavije. Vsi pa so si
enotni, da jim je tu prav tako lepo, kot
doma, saj'Jugoslavija je eno samo veli-
ko srce!
TONE VRABL
Nikolov Todor
Osmani Kujtim
andraž
OBUJANJE SPOMINOV
Pohod ob spominskih obeležjih
Krajevna organizacija Zve-
ze socialistične mladine v
Andražu je v sodelovanju z
drugimi družbenopolitični-
mi organizacijami v kraju
pripravila v soboto v počasti-
tev 29. novembra pohod ob
spominskih obeležjih iz
NOB v krajevni skupnosti
Andraž. Lepo vreme je pri-
vabilo na pohod poleg r^a-
dih tudi člane zveze borcev
in druge. Pohodniki so nam
ob tej priložnosti povedali:
LJUBA ZABUKOVNIK:
»Pot, ki smo jo prehodila ie
bila kar dolga. Prav je, da
mladi skupaj s starejšimi
oživljamo spomine na NOB
in ob tem spoznavamo, kako
se je naš kraj vključil v osvo-
bodilni boj. Ker je bilo vre-
me lepo, je bilo tudi hoditi
prav prijetno.«
ALOJZ PIŽORN: »Spa-
dam v s-arejšo generacijo,
vendar na tako pot grem rad
z mladimi. Mladi radi in z
zanimanjem poslušajo pri-
povedi o resničnih dogodkih
iz vojne in pri tem spoznava-
jo, da je v takšnih okolišči-
nah vsak posameznik po-
memben.«
SIMON OGRAJENSEK:
»Naša osnovna organizacija
ZSMS Andraž je sklenila da
bo organizirala ta pohod, saj
je v naši krajevni skupnosti
več obeležij, ki pričajo, da tu-
di naš kraj med NOB ni stal
ob strani. Obenem mladi
spoznavamo zgodovino na-
šega kraja ter pomebnost ak-
acij, ki jih pripravljajo danes,
da bi bili ljudje ob vojni ne-
varnosti pripravljeni.«
FRANC DROBEŽ: »Na
našem pohodu je bilo prav
veselo. Poleg tega kar so
omenili že drugi, je tak po-
hod lepa priložnost, da se
mladi in starejši krajani med
seboj zbližamo in navežemo
prijateljstva. Lepo bi bilo, da
bi takšni pohodi tudi v naši
krajevni skupnosti postali
tradicija.«
T. TAVČAR
DOM
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
NA VRSTI JE
POHVALA
Seveda, boste dejali, že
spet nekdo, ki kritizira čez
avtobusne šoferje. Pa ste se
zmotili. Zdaj želim pohvaliti
šoferja, ki vozi avtobus na re-
laciji Vinski vrh-Celje. In za-
kaj si zasluži javno pohvalo?
Zato, ker je v njem zavest, da
moramo tudi_potniki z avto-
busne postaje Opoka, priti
pravočasno v službo. Temu
šoferju ni težko stopiti na za-
voro, izstopiti iz avtobusa in
pokasirati pri zadnjih vratih,
nato pa se zopet vrniti za kr-
milo. Naj zapišem, da se to ni
zgodilo samo enkrat, marveč
večkrat.
Torej zgled, ki je vreden
posnemanja!
ANICA MASTNAK, Opoka
UREDNIŠTVO: Vašemu
veselju in priznanju se pri-
družujemo. Da bi zgledi vle-
kli.
KAJ JE S CESTO
ŠENTVID--
PLANINA?
Ob vznožju znanega Bo-
horja leži prijazna vasica
Šentvid pri Planini. V nek-
danji osnovni šoli že več let
stanujejo v času trajanja
zvezne mladinske delovne
akcije brigadirji. Krajani jih
imamo radi, saj pridejo k
nam z namenom, da bi nam
pomagali. Kljub temu, da so
v minulih letih že veliko na-
redili, je ostalo še dosti nere-
šenih nalog, in to prav blizu
njihovega doma. Med dru-
gim bi potrebovali tudi bolj-
še ceste.
Občinski skuščini Šentjur
smo-predlagali, da bi briga-
dirji skupaj s cestno skup-
nostjo že letos rekonstruirali
cesto Šentvid-Planina, ki je
zaradi velikih klancev zelo
težavna. Zvedeli smo, da
smo bili s tem predlogom za
letos prepozni. Sprijaznili
smo se s tem in si rekli: bo-
mo pa na vrsto prišli prihod-
nje leto.
Ko pa smo čitali načrt dela
cestne skupnosti Šentjur za
1981. leto, te naše ceste ni-
smo našli. Sprašujem, kako
so mogli izpustiti ta objekt,
saj je dobro znano, da živimo
v hribovitem predelu, odda-
ljeni od centrov in boljših
cest. Pozabljamo tudi na de-
lež, ki so ga dali ljudje tega
območja med NOB.
Naša mladina odhaja od
nas, naše travnike in njive
prerašča grmovje. Mesa in
mleka primanjkuje.
Naj še navedem, da je zna-
šal izdatek za prevoze briga-
dirjev iz naselja na razna de-
loviščain nazaj okoli osem-
deset starih milijonov dinar-
jev. To bi seveda odpadlo, če
bi delali v bližini naselja. Tu-
di preskrba z vodo v briga-
dirskem domu je slaba. Pa bi
se je dalo rešiti.
MIRKO KOVAČ
Šentvid 12, Planina
UREDNIŠTVO: Pismo je
tu, vprašanje tudi. Prosimo
odgovorne na skupščini ob-
čine Šentjur, oziroma izvrš-
ni svet, da z odgovorom po-
jasni, kako je s cesto Šen-
tvid-Planina. Hvala za od-
govor.
KAJ JEZ
JARKOM
V KOLMANOVI
ULICI?
Na pismo M. G. pod tem
naslovom v Novem tedniku
13. novembra 1980, bom sku-
šal odgovoriti na kratko.
Opis stanja in vzroki nastan-
ka zalivanja kleti v nekaterih
hišah v Kolmanovi ulici, so
dokaj v redu opisani. Pisec
ima končno prav, če take za-
deve objavi. S tem bomo
skušali razčistiti relacije, naj-
pomembneje pa je, da se reši
njegov problem. To pa je tu-
di želja Krajevne skupnosti
Aljažev hrib, kateri se skuša
naprtiti vsa odgovornost.
Osnovni interes krajevne
skupnosti je, da skuša zado-
voljiti potrebe krajana, da ži-
vi v urejenem in zdravem
okolju. Na pobudo naše KS
je bil pred dvemi leti sprejet
sklep Skupščine občine Ce-
lice o izselitvi stanovalcev iz
Greta prav zaradi neprimer-
nih življenjskih pogojev. Iz-
seljevanje poteka počasneje
kakor smo predvidevali,
vendar pa je KS vedno vztra-
jala pri zahtevi, da morajo bi-
ti zagotovljeni osnovni živ-
ljenjski pogoji prebivalcev
dokler so še na tem ob-
močju.
Napako na kanalizaciji je
skupina krajanov prijavila
na KS Aljažev hrib. Kanali-
zacije in ulice niso v uprav-
ljanju in vzdrževanju krajev-
ne skupnosti. Krajevna
skupnost nima pravice pose-
gati v komunalne objekte,
ker za to ni pooblaščena, niti
nima strokovnih kadrov in
sredstev. Za izvrševanje teh
del so pooblaščene posamez-
ne delovne organizacije.
Po prvem pismu smo bili
prepričani, da je zadeva ure-
jena. Po obilnem jesenskem
deževju pa je ponovno nastal
problem zalivanja kleti v
Kolmanovi ulici. Na podlagi
pisma M. G smo zadevo javili
Občinski komunalni skup-
nosti. V prisotnosti pisca
M. G. ki je prišel k meni v
službo, sem telefonično ob-
vestil občinske inšpekcijske
službe in štab za civilno za-
ščito Celje. Po njihovem na-
vodilu sem moral ponovno
obvestiti Občinsko komu-
nalno skupnost. Od tod smo
dobili pismeni odgovor. Na
tem področju je delala Enota
Občinske komunalne skup-
nosti pri rušenju zgradb in
tam naj iščemo »nadaljnjega
krivca.« Tu se torej začne
običajna pot - iskanje odgo-
vornega ali pristojnega, kar
pa naj išče krajan, ali kakor
je zadnje čase vse bolj ak-
tualno, če se kaj zatakne -
rešila bo krajevna skupnost.
"Vse preveč prenašamo stro-
kovna dela od profesional-
nih organizacij na neprofe-
sionalne in neplačane delav-
ce v KS.
Postavljamo vprašanje od-
govornosti na podlagi zadol-
žitev, ki jih imajo posamezne
interesne skupnosti ali izva-
jalci določenih del, komu-
nalna podjetja, katerim so
dane v upravljanje tudi ko-
munalne naprave.
V konkretnem primeru je
zadeva dokaj jasna. Pri grad-
nji magistrale vzhod je bil
določen poseg v obstoječo
kanalizacijo. In posledica je
zalivanje kleti v Kolmanovi
ulici. Upravljalec kanalizaci-
je je bil gotovo pri tehnič-
nem prevzemu in bi takrat
moral opozoriti na nepravil-
nost. Ko se je zadeva (bržko-
ne napaka, opomba uredniš-
tva) izkazala v deževnem ob-
dobju, se pravi po tehnič-
nem pregledu, bi upravljalec
še vedno lahko dokazoval
povzročeno škodo na njego-
vih napravah in tako odpra-
vil napako na račun povzro-
čitelja, in ne iz tako revnih
sredstev kanalščine. Preveč
bi bilo pisanja, če bi se dota-
knil še drugih primerov tudi
na ostalih področjih.
Uredništvu Novega tedni-
ka, ki predlaga sodelovanje,
pa je potrebno najprej pou-
čevanje, saj le s pristopom
boljšim se izboljša stanje.
Spoznati bo treba, da s pri-
spevkom, lastnim po navadi,
gradimo krajevne ceste, dru-
gače ulice se financirajo v
sredi mesta. Izselitev Creta v
tisku ste pohvalno pritrdili,
zakaj vam zdaj je žal, da v
drugo leto izseljenem Cretu
asfalta nismo položili.
Smo iz kritike pohvalo
spet dobili, saj vidi se, da ce-
sto spet smo naredili, pa se
bomo še naprej trudili, saj
kdor je delal, nikoli nismo ga
hvalili.
Predsednik sveta KS
SLAVKO MARINCIČ
UREDNIŠTVO: Najprej
hvala za odgovor. Moramo
pa zapisati, da nekaterih
vaših misli ne moremo prav
> razumeti. Res ne vemo, kam
AMADEUS POROČA
EVOLUCIJSKA
Je človek bil nekoč drugačen.
Nabiral sadeže je lačen,
za polži stikal in za žužki,
ob loku, sulici in puški
razvil se v bitje mesojedo.
Renče zdaj varje svojo skledo.
Ni več kotlet za božji Ion,
kot bil je zober, aVbizon.
IZ ŽIVLJENJA iN DELA -
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTJCIJRJU
Bliža se konec leta, leta,
ki nam bo pokazalo, kako
uspešni smo bili v naših
prizadevanjih na vseh po-
dročjih našega dela, pa če-
prav smo mi delavci zapo-
sleni pri obrtnikih razme-
ščeni po delovnih mestih
celotnega Celja. Letos
smo se preko sindikata
naše osnovne organizacije
že dokaj dobro organizira-
li, začeli smo koristiti
sredstva za izobraževanje,
spoprijeli smo se s težko
stanovanjsko problemati-
ko, naredili prvi korak na
področju obv^čanja, ki
nam ga je omogočil Novi
tednik, čeprav še v malem
številu, smo organizirano
in poceni letovali in se
preko strokovnih ekskur-
zij seznanjali z novostmi
našega poklica. Toda pro-
blemi, ki so pred nami, so
še veliki, vendar ne nereš-
ljivi in ob čedalje boljšem
sodelovanju z obrtnim
združenjem, bomo tudi te
prepreke premostili in se
v vseh pogledih izenačili z
delavci v združenem delu.
Tako je bila na pobudo
Občinskega sveta ZSS
Celje, Združenja obrtni-
kov in naše osnovne orga-
nizacije sklicana 16. okto-
bra 1980 »okrogla miza«,
kjer smo izmenjali izkuš-
nje o problemih obrtniš-
tva v občini Celje. Veliko
je bilo tudi govora o so-
cialni varnosti delavcev o
odnosih med obrtnikom
in delavcem, o delovni
disciplini, kot tudi o pro-
blemih obrtnikov in času
stabilizacije. Ob nakaza-
nih problemih so bile na-
kazane tudi rešitve, pri
katerih borno seveda mo-
rali sodelovati mi delavci
kot tudi sami obrtniki.
Kot nadaljevanje tega
posveta pa je Medobčin-
ski svet ZSS sklical po-
svet sekretarjev osnovnih
organizacij sedmih občin,
na katerem je bil prisoten
predstavnik Republiške-
ga odbora sindikata de-
lavcev zaposlenih pri
obrtnikih. Ugotovljeno je
bilo, da osnovne organiza-
cije v sedmih občinah ra-
zen Žalca in Celja so sicer
ustanovljene, vendar zelo
slabo delujejo in pred-
vsem ne opravljajo to, za
kar so bile ustanovljene.
Iz podatkov o zaposleno-
sti je bilo ugotovljeno, da
v sedmih občinah je zapo-
sleno pri obrtnikih 1850
delavcev in da se morajo
zato sindikati aktivno
vključiti v razreševanje
problematike, s katero se
srečujejo ti delavci. Prav
tako se je potrebno dogo-
voriti o načinu delovanja
sklada in sodelovanjem z
Obrtnim združenjem. Pri-
sotni so ugotovili, da so v
večini primerov, tam kjer
osnovne organizacije ne
delujejo, medsebojni od-
nosi med delavci in obrt-
niki slabi.
Premalo je pogovorov
in dogovorov. Problemi
nastajajo pri letnih dopu-
stih, plačilu nadurnega
dela. Povečali so se odpu-
sti z dela, delavci ne po-
znajo določil kolektivne
pogodbe. Povečuje se od-
sotnost z dela, alko-
holizem, delavci se preveč
zavedajo pravic ne pa tudi
dolžnosti. Ravno tako je
bilo ugotovljeno, da vse
institucije, ki naj bi zašči-
tile delavca, delujejo pre-
počasi, delavci imajo v
zvezi s postopki preveč
poti, oz. porabijo za ureje-
vanje takih zadev preveč
časa. Zato so sklenili, da
je treba zaradi boljšega so-
delovanja med osnovnimi
organizacijami v sedmih
občinah in zaradi oživitev
le-teh ustanoviti še v le-
tošnjem letu konferenco
osnovnih organizacij na
nivoju sedmih občin, ki
bo med drugim usklajeva-
la delo osnovpih organiza-
cij, skrbela za enotno reše-
vanje stanovanjskih pro-
blemov v vseh sedmih ob-
činah, omogočila regijsko
izobraževanje ter preko
skupnega glasila obvešča-
la delavce v sedmih obči-
nah.
O teh problemih so bili
informirani tudi predse-,
dniki občinskih svetov
ZSS, ki so dali vso podpo-
ro za ustanovitev konfe-
rence. Zadolžili so predse-
dnika Medobčinskega
sveta ZSS Ivana Kramer-
ja in sekretarja Občinske-
ga sveta ZSS Marjana Je-
ranka za tehnično pripra-
vo izvedbe konference.
Toliko za sedaj.
Še kratki informaciji:
Ponovno obveščamo vse
delavce, člane sindikata,
zaposlene pri obrtnikih,
da deluje pri Občinskem
svetu ZSS Celje, Gledali-
ška 2, brezplačna pravna
pomoč vsak ponedeljek
od 14.30 do 15.30 ure.
Bliža se praznik Dan re-
publike, ki se bo letos
praznoval v soboto, nede-
ljo in ponedeljek. V koli-
kor boste opravljali zaradi
potrebe obratovalnice te'
dni delo, se vam to delo
obračuna kot delo na dan
državnega praznika, sicer
se šteje kot državni praz-
nik samo ponedeljek.
vsem delavcem in njihovim
obrtnikom čestitamo za dan
republike 29. november!
merite. Tudi tistega ne ra-
zumemo, da je uredništvu
NT potrebno najprej pouče-
vanje.
Omenjate kritiko, ki bi jo
naj dobili za delo. Na začet-
ku pa dajete piscu prav, da
je odprl problem in se stri-
njate, da je treba razčistiti
relacije. Zakaj potem tak
konec v pismu?
Krajan je napisal pismo
in med drugim omenil tudi
KS Aljažev hrib. Ne bomo
ponavljali. Pismo je bilo ob-
javljeno. Menimo, da je rav-
nal prav, še posebej, ker se
je obrnil na svojo krajevno
skupnost, ki s svojim delom
»skuša zadovoljiti potrebe
krajana...« Vedeli smo, da
nimate sredstev, niti ka-
drov, še manj pristojnosti,
da bi rešili ta problem. To-
da, pokazali ste pot, kako ga
je treba rešiti in kje je greš-
ni kozel. Zato, in po vaši za-
slugi, ki ste odkrili relacije,
se zdaj obračamo na Komu-
nalo Celje in temeljno orga-
nizacijo za kanalizacijo in
seveda tudi na Občinsko ko-
munalno skupnost - Enoto
za urejanje in vzdrževanje
stavbnih zemljišč, kako je s
to zadevo. Zakaj upravlja-
lec kanalizacije ni opozoril
na storjeno napako?
In še to, na objavljeno pi-
-smo M. G. smo dobili tudi
dve dopisnici, prav tako iz
Creta, v katerih ononimni
ljudje, opozarjajo na ruše-
nje hiš na tem predelu in
kje bodo dobili nove lokaci-
je? Torej spet vprašanje.
Kdo bo nanj odgovoril?
In ne čisto nazadnje: stri-
njamo se z vašim opozori-
lom o odgovornosti posa-
meznih interesnih skupno-
sti, izvajalcev del itd. Kot
da smo nanjo pozabili. Tako
se namreč obnašamo. Tudi
ta primer je za to dokaz.
PO POLŽEVO IN
NAPAČNO
Meseca marca 1979 je Ob-
činska komunalna skupnost
- Enota za upravljanje in
urejanje stavbnih zemljišč v
Celju napačno izplačala
78.000 din za meni odvzeto
nacionalizirano zemljo. Ze v
aprilu 1979 sem posredoval
zaradi napačnega izplačila. O
tem imam vso potrebno do-
kumentacijo, medtem, ko
prejemnika omenjenega zne-
ska nimata niti potrdila, ki bi
kazal na upravičenost do te-
ga denarja.
Denar bom gotovo dobil
(morda ste ga že, opomba
uredništva), saj črno zaen-
krat še ni belo, vendar je za-
radi poslovanja po polževo
napačno izplačan denar iz-
gubil že 50% na vrednosti. V
Delu, 7. novembra letos, so
napisali na drugi strani, da
so se cene v oktobru, v pri-
merjavi z istim mesecem la-
ni, povečale za 36,1%. Torej
je v ijrimerjavi z marcem in-
flacijska stopnja še večja. S
kakšno pravico bodo meni
izplačali le polovico vredno-
sti, ki ga je imel ta denar lani,
medtem, ko so vsi drugi, ki
so dobili denar marca lani,
dobili za 50% več kot bom
jaz. In s kakšno pravico bo-
sta prejemnika tega denarja
vrnila le 50% - no vrednost?
Kaznovan bom torej jaz, in
to zaradi napake, ki je nasta-
la v OKS - Enoti za upravlja-
nje in urejanje stavbnih zem-
ljišč Celje. Zakaj?
EDO LORGER
Breg 24. Celje
UREDNIŠTVO: Kako je s
tem problemom? Odgovori-
te, prosimo! In hvala Enoti
za upravljanje in urejanje
stavbnih zemljišč že v na-
prej za pojasnilo primera,
ki ga opisuje podpisani av-
tor pisma.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST LU^
NESAm
NAJPRU
V Lučah je doma solidarnost - Pt
Ni me v svet ob gornjem
toku Savinje, pod Raduho in
Rogatec in tja, kjer se Lučni-
ca izliva v Savinjo, torej v
Luče, gnala radovednost, da
bi videl, če so si Lučani letos
v resnici zaslužili ime najlep-
šega turističnega kraja, tudi
najbolj prizadevnega, razgi-
banega v Sloveniji ali ne,
marveč me je pot tja zanesla
predvsem zato, da bi po skle-
pu uredništva tudi s tem pri-
spevkom in seveda na svoj-
stven način dali priznanje
ljudem, ki živijo in delajo za
svoj kraj in ki so s svojo pri-
zadevnostjo dosegli, da so
danes Luče znane v ožji in
širši domovini. Tudi preko
njenih meja. Da so danes Lu-
če pojem velikega dela, da so
vas, v kateri bi se lahko mar-
sikaj naučili.
Veliko so naredili, čeprav
seveda ni vse idealno in če-
tudi bi ne mogli doseči še kaj
več. Do svojega dela so kri-
tični. Ne spijo na lovorikah,
sicer pa nimajo niti primer-
nega kotička, kamor bi lah-
ko postavili vsa priznanja, ki
so jih za svoje delo dobili. Pa
ne gre za to, da bi se z njimi
bahali, toda v tem dejstvu je
tudi spoznanje, da jim za
svoje široko družbeno delo
primanjkuje prostorov. To-
da, navzlic temu so z večna-
menskim.poslopjem na kon-
cu vasi, v katerem ima svoje
prostore krajevna skupnost,
pošta, ambulanta in kjer so
tudi stanovanja, veliko pri-
dobili. Pa še premalo.
v ks okoli 1700
uudi
Po površini sodi krajevna
skupnost Luče med večje v
mozirski občini. Ima 95 kva-
dratnih kilometrov. Tu živi
okoli 1700 ljudi.
Prevladuje kmečki in goz-
darski živel j, sicer pa je te-
meljna organizacija združe-
nega dela Gozdnega gospo-
darstva iz Nazarij v Lučah
najmočnejša delovna organi-
zacija. Zato ji daje svoj utrip
in je seveda zrcalo značilno-
sti tega planinskega sveta.
Gozd. Kaj bi ljudje na tem
predelu brez njega!
Da, prebivalci, krajani.
Statistika pravi, da je tod vse
manj ljudi in da nenehoma
rase njihova povprečna sta-
rost. Mladi torej odhajajo,
ostajajo starejši. In zakaj to?
Razen enote Gozdnega go-
spodarstva, razen dveh trgo-
vin, zadružne gostilne in
osmih zasebnih gostišč ter še
nekaj obrtnih delavnic tu ni
proizvodnega obrata, ki bi
vezal nase domače ljudi, jim
dajal delo in kruh. Obrt ima
sicer svojo tradicijo, toda
bolj kot tista storitvena se
uveljavlja	proizvodna.
UsUižnostnih dejavnostih, ki
jih človek, gospodinjstva...
potrebujejo vsak dan, je pre-
malo. Tu so za nekaj prikraj-
šani. Sicer pa, kjer je v tem
pogledu bolje?
TSj je doma les. Imajo mi-
zarje, toda, če bi nekoga
iskal za manjše popravilo, bi
naletel na težave.
Zato ni naključje, če kra-
jevna skupnost posveča prav
temu vprašanju veliko po-
zornost, če načrtuje v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju tudi ureditev obrtne cone
na desnem bregu Lučnice.
elkroj - rešitev?
Veliko si v Lučah in okoli-
ci obetajo od obljubljenega
obrata mozirskega Elkroja v
opuščeni šoli na Konjskem
vrhu. Če bi ga imeli že danes,
bi bilo prepozno. Nanj težko
čakajo. Tako tudi pridne
ženske roke, ki bodo tod kro-
jile hlače ali kaj podobnega.
Morda bo tu okoli petdeset
žensk dobilo delo. Za Luče
bi to veliko pomenilo. Obrat
bo prinesel nov življenjski in
delovni ,utrip. Da bi ga čim-
prej.
Tako bo tudi ta delavnica
zaustavila odhod domačinov
v druge kraje. In če se bo k
vsemu temu pridružil v?aj
obljubljeni devetstanovanj-
ski blok, če bodo odprli zazi-
dalni okoliš ali celo več, po-
tem bodo odhodi domačinov
le še redkost ali spomin na
minule čase.
In ne samo to. Ce bi imeli
več družbenih stanovanj, če
bi mladi ostajali in prihajali
tudi drugi, potem bi bilo tudi
več tistih, ki bi se lahko ak-
tivno udejstvovali v družbe-
nopolitičnem življenju, v
društvih. Tako pa se zaradi
pomanjkanja stanovanj za-
čenja problem, ki nima kon-
ca in ki ga čutijo pravzaprav
vsi. Kogar koli bi namreč
vprašali, kaj je največji pro-
blem, bi rekel - stanovanja!
Ali bo okoliš v Podvolovjeku
rešil to vprašanje?
-in vendar živahno
Da, navzlic tem težavam,
navzlic problemom, je v Lu-
čah izredno razgibano druž-
benopolitično in društveno
življenje. Čeprav so zadržani,
ko teče beseda o tej aktivno-
sti, jo je vendarle čutiti na
vsakem koraku. Morda bi bi-
la ta dejavnost večja, če bi v
krajevni skupnosti imeli še
povezovalni organ, ki bi us-
klajeval delo in načrte vseh
družbenih dejavnikov. Res
je, da se načrti kujejo v So-
cialistični zvezi, ki ima v svo-
ji konferenci predstavnike
vseh organizacij in društev,
res je, da je približno tako
tudi v svetu krajevne skup-
nosti, toda nazvlic temu, je
to vprašanje, ki bi ga morebi-
ti kazalo proučiti.
Še veliko dela jih čaka v
delegacijah, še zlasti za inte-
resne skupnosti. V krajevni
skupnosti v bistvu ne vedo,
kaj se dogaja v teh skupno-
stih. Ni prave informacije.
Bolje je z delom delegacije
za zbor krajevnih skupnosti
občinske skupščine, čeprav
tudi tu ni vse tako, kot bi naj
bilo.
Pisana je dejavnost v druž-
benopolitičnih organizacijah
in društvih. Tudi zelo živa-
hna. Pri vsem tem zanimiv
primer. Nekateri pravijo, da
mladinska organizacija ne
dela najbolje, na drugi strani
pa priznavajo, da je mladih
dovolj v društvih, športu, v
raznih drugih akcijah.
Med društvi prednjačijo
turistično, gasilsko, upoko-
jenci, športno, lovci, strelci,
planinci itd. Ta vrstni red ne
govori o prednosti enega
pred drugim! Tu je aktiv-
nost, ki si zasluži priznanje
in ki je prav tako pripomo-
gla, da je bilo Luče letos po
šestih letih spet na prvem
mestu v Sloveniji!
tu je doma
solidarnost
Če bi sešteli vsa dela, ki so
jih krajani te skupnosti opra-
vili v pretežni meri z veliko
solidarnostjo, ki je tu doma
in ima globoke korenine, po-
tem bi bil spisek predolg. S
pomočjo krajevne skupnosti
in seveda lastnimi deleži v
denarju, delu, materialu so
samo v zadnjem času asfalti-
rali nekaj kilometrov cest,
tudi ono v Podvolovjek, na-
peljali v sleherno hišo elek-
triko, postavili TV pretvor-
nik, uredili vodovode in še
kaj. Njihovi prispevki za ta
in druga dela gredo v stotine
milijonov starih dinarjev.
Problemov in nalog pa ni ko-
nec. Čakajo jih še dela pri
urejevanju kanalizacije, tudi
asfaltiranju cest itd. In po-
tem telefoni. Vtem, ko je
pred leti ta akcija slonela na
iniciati\'i domačinov samih,
ki so tudi sami financirali de-
la, je zdaj nekoliko drCigače.
Zdaj je prispevek za vse
enak. Prej ni bil.
Na telefone težko čakajo.
Interesentov je preveč, kot
bo zmogljivost nove krajev-
ne centrale. Samo v Krnici
čaka na priključitev 30 na-
ročnikov. Vse drugo je
opravljeno. Tu so krajani pri-
spevah po dva stara milijona
za telefon, poleg tega pa
opravili še vsa dela... Zdaj
čakajo, kdaj bodo tudi po te-
lefonu dobili zvezo s svetom.
Zlasti v Lučah se je uvelja-
vilo pravilo - če ljudje hoče-
jo, potem imajo in naredijo.
Tudi s pomočjo samopri-
spevkov, čeprav tu in tam
kdo zagodrnja. Morda bolj iz
navade. Toda, potem ni ovir
za delo.
V tem okviru so se lepo
izkazali planinci, ki so tudi s
pomočjo drugih uredili novo
postojanko na Loki pod Ra-
duho.
turistična vas
Turizem je tu doma. Ze
dolga leta. Pred približno
V Lučah imajo tudi ol
malčkov, ki bi potreta
v vrtec predvsem zartl
dvajsetimi leti je vral
kmečki turizem odprl P
Jež, pred dvema letoma
je v Podvolovjeku sS
Angela Plaznik. Po ^
prizadevnega turistifi!
društva pa se je razvil šel
gi turizem, ki pa nimapd
nega imena, čeprav tu^
ni delavci v Lučah opt^
jo, da bi morali sile «
poti združiti in uveljavi
mo en turizem. Potem Ij
uspehi večji. Zdaj imaj^
skupnosti okoli 130 tui
nih ležišč. Zal, število
v leto pada. Sicer pa
pogrešajo večjo resta^
ali družabni prostor, )m
Središče Luč. Zadaj mogočna Raduha. Že ta posnetek potrjuje, da gre za živahno vaško
središče. Trgovina in gostilna ter malo naprej še pošta, krajevni urad, ambulanta...
Dva spomenika v vasi: prvi v počastitev padlih borcev in žrtev fašističnega t^
drugi v spomin na rojaka skladatelja sinStonij, Blaža Amiča. Tudi šola se in^'^
skladatelju
^VINJI
NAJLEPŠI, TUDI
OEVNEJŠI KRAJ
ifia turistična točka - Vse se vrti okoli stanovanj
t, ki ga obiskuje le devet otrok. Premalo, čeprav je
D varstvo in vzgojo precej več. Pravijo, da je slab odziv
kifa morajo starši odšteti. Za mnoge je previsok!
uristi, ki semkaj radi pri-
jo, tudi zbirali, popili
ielico kave, pojedli ko-
k peciva itd.
Lučah beležijo letno
6 3400 nočnin gostov,
tembna je ugotovitev, da
•tzona pri njih čedalje
fa, da se iz poletne pre-
na jesensko in da tu-
Pozimi, predvsem po za-
Mniučišča in vlečnic, ni-
gostov,
'h tega turistični delavci
^ajo na čimprejšnjo
ceste Luče-Podvo-
Jek-Cmivec-Kamnik.
®.bi jim približala Ka-
^in Ljubljansko kotlino.
Potem bi imeli še več obi-
skovalcev, izletnikov. O tej
cesti se pogov^ajo že leta,
in vendar realizacije ni, če-
prav je pretežni del že nared,
tudi asfaltiran.
gozd največje
bogastvo
Na območju, kjer deluje
temeljna organizacija Goz-
darstva v Lučah, imajo okoli
8000 ha gozdov v družbeni
lasti in približno prav toliko
v zasebni. Sicer delajo goz-
darji v treh revirjih: Raduha,
Planica in Olševa. Letno po-
sekajo okoli 26.000 kubičnih
metrov, od tega približno
16.000 kubikov iglavcev.
Sečnja je velika, saj posekajo
približno 99% prirastka.
Gozdovi so v večini prime-
rov na težko dostopnih pre-
delih, zato je eksploatacija
težka, v mnogih primerih tu-
di nerentabilna. S cestami,
ki jih imajo samo v družbe-
nih gozdovih okoli 50 km, so
veliko pridobili. Tudi vna-
prej jih bodo gradili, na tem
območju po približno 3 km
na leto.
kako naprej?
V načrtih ni dilem. Ni nak-
ljučje, da na prvo mesto po-
stavljajo gradnjo družbenih
stanovanj, tudi odpiranje za-
zidalnih okolišev. Stanova-
nja so v Lučah resnično pro-
blem številka ena. Ce bodo
odprli še nove zazidalne oko-
liše, potem bodo zaustaviU
beg mladih iz kraja. Name-
sto drugje, bodo gradili do-
ma, tu ostali, živeli in delali.
Nadalje jih čaka regulacija
Savinje od Logarskega mo-
stu do izliva Lučnice v Savi-
njo. Pravijo, da bi naj ta dela
opravili vsaj do 1984. leta.
In potem ureditev pokopa-
lišča. Staro je namreč že pol-
no. Prav tako razširitev tele-
fonskega omrežja, kanaliza-
cija, nekaj cest in šje in še.
Tujdi cesta proti Cernivcu. In
kako je z gradnjo večje resta-
vracije ali klubskega pro-
stora?
to je ks luče
To je krajevna skupnost
Luče, ki zajema Luče, Po-
dvolovjek. Krnico, Konjski
vrh, Raduho, Podvežo in
Strmec. Razen Luč to niso
vasi v pravem pomenu bese-
de, so bolj naselja, v katerih
prebivajo ljudje, ki jim gozd
pomeni veliko, če že ne sko-
raj vse. V kmetijski proiz-
vodnji prevladuje živinoreja.
Oživeli bi radi višinske paš-
nike. Tudi zaradi ovčereje.
Kmečki turizem ima tu še le-
pe možnosti.
To je krajevna skupnost,
ki je dala v boju za svobodo
svoj velik delež. V bojih je
padlo 42 Lučanov, deset tal-
cev je 1942. leta dalo življe-
nje pred domačimi vrati, po-
tem še 18 žrtev fašističnega
nasilja.
Tudi Luče je od avgusta do
decembra 1944. leta živelo
svobodno življenje. V Lučah
in okolici je bilo požganih
okoli 20 hiš.
O vsem tem govoci med
drugim veličasten spomenik
na koncu vasi v Lučah, pet
obeležij in ne nazadnje lju-
dje, ki so živi pomniki velike
bitke.
To so Luče, ki se v zgodo-
vini prvič omenjajo 1241. le-
ta. Cerkev sv. Lovrenca se
prvič omenja 1426. leta. Ne-
katere stare hiše kažejo vpli-
ve bližnje Koroške, med nji-
mi tudi veliko poslopje pod
cerkvenim obzidjem »Pri
mežn^u«, ki se posredno
omenja že 1426. leta.
Značilen je pogled na do-
mače pokopališče s starimi
domačimi križi, kovanimi,
ulitimi ali rezljanimi.
Tu je doma tudi že umrli
časnikar Rado Pustoslem-
šek, v Strmcu pri Lučah pa
se je rodil naš prvi slovenski
simfonik, skladatelj Blaž Ar-
nič, po katerem se imenuje
tudi osnovna šola. O delu in
življenju Blaža Arniča govori
v šolski avli tudi lepo ureje-
na vitrina, nekaj slik itd. Ce
smo že v šoli, še to, da so
prvo v vasi zgradili 1873. le-
ta. Poleg stare šole, ki je iz
1905. leta in je zdaj obnovlje-
na, je tudi nov prizidek, ki so
ga zgradili s sredstvi občin-
skega samoprispevka.
To so Luče, pomembne tu-
di kot izhodišče na številne
bližnje in daljnje vrhove, k
Igli in Presihajočemu stu-
dencu, v Solčavo in drugam.
To so Luče, ki jih kaže obi-
skati, ne samo zato, ker so
bile tudi letos proglašene za
najlepši turistični kraj v Slo-
veniji, marveč prav tako za-
radi prijaznih ljudi, domači-
nov, zaradi njihovega dela,
uspehov, solidarnosti in še
kaj.
t^ovi de], prizidek, osnovni šoli Blaža Amiča, ki so ga postavili s sredstvi občin-
*^oprispevka. Lep objekt, ki pa zaradi neprimerne strehe povzroča precejšnje
Po prijetnih srečanjih in
zanimivih razgovorih le
nekaj zapisal in fotografi-
ral MILAN BOŽIC
MARTIN PAHOVNIK,
predsednik sveta skupščine
krajevne skupnosti: Med
problemi, ki jih že predolgo
rešujemo pa še vedno ni vi-
dikov 2a njihovo uresničitev,
so stanovanja. Družbena sta-
novanja. Obljubljenega 9 -
stanovanjskega bloka ni in
ni. če bi ga imeli, bi bilo po-
vsem drugače...
ANDREJ SIUAR, predse-
dnik krajevne konference
SZDL: Čeprav smo aktivni
in je čutiti na vsakem koraku
veliko razgibanost, smo ven-
darle napravili premalo. Mi-
slim, da še vedno preveč ča-
kamo na »direktive^ od zgo-
raj, medtem, ko pobud iz ba-
ze ni. To moramo spremeni-
ti! Nujno!
EDVARD IKOVIC, direk-
tor TOZD Gozdarstvo: Naša
temeljna organizacija GG
Nazarja je tu v Lučah naj-
močnejša organizacija zdru-
ženega dela. V zadnjem času
se srečujemo s precejšnjimi
problemi velike fluktuacije
delavcev. Veliko dela pa nas
čaka še pri gradnji gozdnih
cest.
FRANC BERGINC, pred-
sednik Društva upokojencev
in blagajnik krajevne organi-
zacije Zveze borcev: Ne sa-
mo borci, ki nas je v krajevni
skupnosti 116, tudi upoko-
jenci (145) ne stojimo ob stra-
ni. Aktivni smo poVsod. Za
svoje delo, zlasti upokojenci,
pa pogrešamo klubske pro-
store.
OLGA ŠIUAR, predse-
dnica Turističnega društva:
Menim, da bi morali odpra-
viti dvotirnost na turistič-
nem področju. Imamo
kmečki turizem in še enega,
kateremu ne vem pravega
imena. Toda, pri nas in na
našem predelu bi lahko ime-
li en sam turizem, pa naj se
imenuje kakorkoli...
MARJAN DEBENJAK,
ravnatelj osnovne šole: Če-
prav so leta, ko prihaja v prvi
razred dovolj cicibanov, ven-
darle ugotavljam vse večji
padec števila otrok. Mlade
družine bežijo, ker ni možno-
sti za zaposlitev, ker ni sta-
novanj. Zato komaj čakamo
na napovedani obrat El-
kroja.
BOGOMIR SUPIN, tajnik
Gasilskega društva: Naše
društvo dobro dela, v sleher-
ni družini imamo vsaj enega
podpornega člana, če že ni
aktivnega. In tako ni nak-
ljučje, če imamo ob 120 ak-
tivnih članih še 480 podpor-
nih, da imamo 20 pionir-
jev. .. svoj dom in še kaj.
ANGELA PLAZNIK,
kmečka gospodinja: Že dru-
go leto se ukvarjamo s kmeč-
kim turizmom. V sedmih so-
bah, ki smo jih pridobili z
ureditvijo in nadzidavo hle-
va, imamo trinajst postelj.
Letos smo imeli 146 nočitev
gostov, predvsem iz Beogra-
da, Zagreba, Izole, Kopra in
tudi Celja.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
LEOPOLD
VREČKO
Prvi dan za tem, ko bi mu
nazdravili za njegovo 73-let-
nico, je ugasnilo življenje
Skofljana Leopolda Vrečka,
pretekli četrtek (20. t.m.) pa
smo njegovo izmučeno telo
položili k večnemu počitku
na vojniškem pokopališču.
Vsi prapori krajevnih druž-
benopolitičnih organizacij,
polnoštevilna gasilska četa,
poslovilna beseda in pesem,
predvsem pa množica sova-
ščanov, prijateljev in znancev
od blizu in daleč, ki se je zgr-
nila okoli njegovega groga, so
bili zadnji pristni izraz spo-
štovanja in hvaležnosti za po-
kojnikov vseskozi nesebični
in požrtvovalni prispevek v
dobrobit sovaščana, krajevne
skupnosti in naše družbe
sploh.
Kot sin narodno trdne
kmečko-delavske družine
Florijana Vrečka, se je pokoj-
nik oblikoval v predvojni na-
predni sredini kmečkih fan-
tov in deklet, sokolov, pev-
cev in igralcev, svoj nazor pa
kalil med celjskimi cmkarni-
škimi topilničarji. Okupator
ni Vrečkovih, ne njega ne
bratov in sestra, spregleda.
Na bivši Vrečkovi hiši je plo-
šča v spomin 1942 ustreljene-
mu talcu Alojzu in še trem
članom Vrečkove družine,
preminulim v okupatorjevih
uničevalnih taboriščih; prav
tako je rajnki Poldi - tako
smo ga klicali - okusil okupa-
torjev bič, brce in zapor. Po
osvoboditvi se je zaposlil v
tovarni volnenih odej Škofja
vas, kjer je dočakal upokoji-
tev. Vsa leta sem v letošnje
poletje, ko ga je bolezen pri-
klenila na bolniško posteljo,
smo ga srečavali kot preda-
nega družbenega delavca, ve-
dno pripravljenega za delo in
pomoč posamezniku in orga-
nizaciji.
Z njegovo smrtjo je Škofja
vas izgubila zvestega in izje-
mno delavnega krajana, sose-
ska vedrega družabnika, dru-
žina pa ljubečega moža in
očeta.	G.G.
slovenske konjice
KMETIJSTVO USKLAJENO
V opuščenih hlevih bodo sliladišča
Kar precej pogovorov, pre-
pričevanj in dokazovanj je
bilo potrebno, preden so v
konjiški občini uskladili po-
trebe po večji proizvodnji
hrane z možnostmi. Kmetij-
ska zadruga, oziroma njena
temeljna organizacija Lastna
proizvodnja, tako v temeljih
družbenega plana občine za
obdobje 1981-85 predvideva
začetek izsuševanja zemljišč
od Slovenskih Konjic proti
trasi hitre ceste in Konjiški
vasi od ceste Tepanje-Draža
vas.
V naslednjih petih letih
nameravajo osušiti 90 hek-
tarjev zernljišč, poleg tega pa
odkupiti od kmetov 60 hek-
tarjev. Z zložbo zemljišč bo-
do tako pridobili 150 hektar-
jev, nameniti pa jih namera-
vajo pridelovanju polščin za
potrebe živinoreje, manjši
del pa za vinograde. Namen
je drugačen, kot je bil prvot-
no. Najprej so na novo pri-
dobljena zemljišča namreč
nameravali nameniti za svi-
njerejo. V načrtih za čas do
leta 1990 nameravajo osušiti
še za 200 hektarjev zemljišč
in zgraditi tudi hleve za go-
vedo. Težnje po govedoreji v
Lastni proizvodnji niso v
Konjicah nič novega. Pred
desetimi leti so že imeli hle-
ve in v njih 100 glav živine,
pa se menda ni splačalo, zato
so jih opustili. Sicer pa jim
bodo tudi ti hlevi še prav
prišli - v njih bodo uredili
skladišče za hrambo embala-
že. V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju bodo zgradili
tudi novo skladišče za stroje.
Za vse predvidene investi-
cije bo potrebnih 100 milijo-
nov dinarjev. No,, poleg že
omenjenih bodo med njimi
tudi manjša dograditev in
izboljšave v vinski kleti, pa
70 hektarjev novih sadovnja-
kov - delno posodobitve sta-
rih nasadov in 70 hektarjev
vinogradov, od katerih bo 50
hektarjev na sedanjih sadjar-
skih površinah.
MILENA B. POKLIC
SADJARJI IMAJO
DELO
Sneg, ki je obetal zgodnjo
in dolgo zimo, je skopnel in v
zadnjih dneh nas razveselju-
je sonce, ki so ga še najbolj
veseli kmetovalci. Ta čas je
zdaj tudi najbolj primeren za
sajenje sadnega drevja. S
pridom ga je izkoristil tudi
znani sadjar Anton Jelen, ki
prodaja sadike iz svoje
skrbno urejene drevesnice.
V Šentilju, kjer smo ga pred
dnevi obiskali, nam je pove-
dal marsikaj zanimivega o
svojem delu. Kar s petnajsti-
mi sortami jabolk se lahko
pohvali Anton Jelen, pa tudi
več sort češenj, breskev in
sliv.
Vsakemu kupcu rad tudi
svetuje, saj so njegove izkuš-
nje na področju sadjarstva
zelo bogate. Ni vseeno, kako
je mlado drevesce posajeno.
T. TAVČAR
TEPE NAS RAZDROBLJENO
PRIDELOVANJE
Med našimi poročili o pomanjkanju živine, pšenice,
sladkorne pese, in še nekaterih kmetijskih pridelkov
naletimo kdaj pa kdaj tudi na vesti o velikih presežkih
takega blaga v zahodnoevropskih državah. Kako tam
lahko pridelajo toliko? Naši kmetovalci so prepričani,
da je to moč doseči le z visokimi odkupnimi cenami.
Primerjave cen pa tega ne potrdijo.
Kmet v Zvežni republiki Nemčiji dobi za kilogram
mladega pitanega bika okrog 3,50 marke - 1 marka je
okrog 1500 dinarjev - kar v dinarjih ni nič več, kot
plačajo nekateri naši odkupovalci za enako žival. Av-
strijski kmet dobi 24 do 25 šilingov-1 šiling je 2,15 din
- in za najboljšega mesnatega prašiča do 23 šilingov,
slabši pa so tudi cenejši od 20 šilingov. Za liter dobrega
mleka dobi avstrijski kmet le malo več kot 3 šilinge.
Pri takih cenah - lahko bi jih primerjali še v drugih
državah - avstrijski kmetje spitajo ne le dovolj, temveč
za domače potrebe preveč prašičev. Imeli so preveč
živine, čeprav je bila lani in še v prvi polovici tega leta
odkupna cena prašičev pod 20- šilingov za kilogram.
Preveč imajo tudi drugega mesa in mleka, masla. Dr-
žava omejuje kmetijsko proizvodnjo s predpisi, da
kmetje ne smejo graditi hlevov, ki bi presegali dolo-
čeno število stojišč. Tudi za perutnino. Kdor hoče zgra-
diti pitališče piščancev, ki bi bilo večje kot za 20.000
kljunov, mora dobiti posebno dovoljenje ministrstva
za kmetijstvo. Pri kokoših nesnicah velja omejitev na
10.000 kljunov. Odkupna cena jajc pa je bila v začetku
novembra 1 do 1,50 šilinga, na tržinici v Gradcu pa so
jih prodajali, po 1,80 do 2 šilinga.
Kaj torej spodbuja ali sili avstrijske kmete, da pri
takih cenah redijo toliko živine? Menda ne nagajivost
do države ali delavcev, češ, zdaj pa pokupite vse, kar
vam nudimo. Od izgub v kmetijstvu - pri nas radi
pravimo: večja proizvodnja - večja izguba! V čem je
torej njihova skrivnost? Ali ne v veliki proizvodnji? Z
njo si kmetje menda bolj zvečajo dohodke kot z za-
htevo po višji ceni.
Za primerjavo vzemimo mleko. Avstrija je trikrat
manjša od Jugoslavije, tako po površini kot številu
prebivalcev, v številu kmetov pa je razlika še večja, pa
so lani prodali mlekarnam 2,168.000 ton mleka, vsi
jugoslovanski živinorejci pa le 1,405.000 ton. Ker cene
ne morejo zvišati, si želijo zvečati dohodke z večjo
prirejo. Enako pri prašičih, perutnini in drugem. Pove-
dati pa je tudi treba, da kmetijska zemlja v Avstriji ni
razdrobljena tako kot pri nas.
. Iz tega bi lahko sklepali, da je našim kmetom bolj
potrebna ustreznejša organizacija kmetijske proizvod-
nje kot še nadaljnje zvišanje odkupnih cen. To je tudi
nujno za boljše življenjske razmera naših kmetov in
oskrbo delavcev z živili, izkušnje pri sosedih pa kažejo,
da je uresničljivo.
JOŽE PETEK
na razpotju
Sedim in zrem skozi okno.
Ne vem, kaj naj počnem. Ne-
nadoma mi šine v glavo vpra-
šanje, kam bom odšla po
končani osnovni šoli in za-
kaj? Da, kam in zakaj? Mi-
slim, da je to ena mojih naj-
težjih odločitev v življenju.
Pa ne samo moja, ampak nas
vseh. Vseh, ki hodimo v zad-
nji razred osnovne šole. »Ali
se bom odločila pravilno?«.se
vprašujem. »Ali mi potem ne
bo žal?« Marsikdo od nas se
tako vprašuje. Kam? Na pe-
dagoško gimnazijo? Zakaj?
Zato, ker me veseli poklic
učiteljice. Toliko zamisli je že
bilo, a sem vse zavrgla. Ko
sem bila še majhna, sem si
želela postati turistični vodič.
Potem me je zanimal poklic
fizioterapevtke. Očarana sem
bila s tem poklicem, ko sem
hodila v bolnico na razgibal-
ne vaje in podobno. Gledala
sem fizioterapevtke, kako so
štele, kazale vaje in podobno.
Ne, te želje nisem naprej ure-
sničevala. Sedaj nameravam
iti na pedagoško gimnazijo in
upam, da bom pri tej odloči-
tvi ostala. Kdo ve?
Kam in zakaj? Odločitev je
res težavna. Ce se odločiš na-
robe, te to spremlja vse življe-
nje. Le če se odločiš prav, ti
bo v življenju lepo in tudi po-
klic, ki si se zanj odločil, boš z
veseljem opravljal. Najbrž ni
malo takih, ki so se odločili
narobe. Toda vedno manj jih
je. Sedaj imaš celo vrsto lju-
di, ki ti lahko svetujejo pri
izbiri poklica. Prej teh ljudi
ni bilo in vsak je bil prepu-
ščen samemu sebi. Res, da je
nam mladim, ki zdaj stojimo
pred to težavno odločitvijo,
vsaj malo laže kot prejšnjim
generacijam.
»Osem let si imela čas za
odločitev, pa se še sedaj nisi
odločila, kaj bi rada postala,«
bo marsikdo od vas pomislil
ob tem spisu. Da, res je. To-
da, ko sem bila še v nižjih
razredih, o tem sploh nisem
razmišljala. Sedaj pa gre za-
res. Vsakdo od nas si bo v
trenutku, ko se bo odločil za
poklic, začrtal svojo življenj-
sko pot. Pravilno ali ne? Kdo
ve?
Upam, da bodo vsi mladi
po svetu, ki se srečujejo in se
še bodo srečali s to življenj-
sko preizkušnjo, našli svoj
življenjski cilj ter uresničeva-
li svojo srečo v življenju.
MANCA KLEPEC, 8. a.
Prva osnovna šola,
Celje
zbiranje
starega papirja
in kostanja
Vedno hujši je boj za obsta-
nek. Ljudje si pomagamo na
različne načine, da bi najbolj-
še opravljali svoje dolžnosti.
Mnogi ljudje umirajo od la-
kote in nečistoče, zato so po
naši domovini organizireili
solidarnostne akcije, da bi s
tem pomagali svojim »bra-
tom« po vseh celinah. Različ-
ne države pestijo tudi vojne,
zato ljudje v velikih množi-
cah umirajo.
Zato smo še lansko leto v
vseh šolah organizirali zbira-
nje starega papirja, odpadnih
steklenic in starega železa...
Na naši šoli smo se za take
akcije odločili tudi na začet-
ku letošnjega šolskega leta.
Organizirali smo zbiranje sta-
rega papirja in divjega kosta-
nja. Iz kostanja naši strokov-
njaki pridobivajo zdravila. To
nalogo smo učenci naše šole
z veseljem sprejeli in se nanjo
skrbno pripravili. Odpravili
smo se v park in gozd, naše
vreče pa so se napolnile, ka-
kor bi trenil. Izkazali so se
posamezniki pa tudi posa-
mezne razredne skupnosti.
Vsaka razredna skupnost, od
prvega do osmega razreda, je
zbrala najmanj 100 kg kosta-
nja. Nekateri pa so to vsoto
povečali na 400 kg. Seveda
nismo ostali praznih rok kajti
dobili smo tudi plačilo. Za kg
kostanja si dobil kar 7 dinar-
jev. Nekoliko manj vestno
smo se izkazali pri zbiranju
papirja.
Tudi mi mladi lahko poma-
gamo in prispevamo po svo-
jih močeh k stabilizaciji, ki je
zelo pomembna za našo do-
movino. Zavedamo se in po-
nosni smo, da nam starejši
zaupajo in da se lahko izka-
žemo.
Zavedamo se tudi, da smo s
to akcijo morda rešili na tiso-
če življenj. Žehmo si, da ne bi
bilo človeka, ki bi bil praznih
ust in ki ne bi imel prostora,
kamor bi se zatekel v najtež-
jih trenutkih. Zato vsi ljudje,
ki smo srečni in živimo v mi-
ru, želimo, da bi tudi tisti, ki
nimajo tega, bili srečni in bi
živeli enako kot mi - v miru,
svobodi, v domovini, ki jo
ljubimo.
MEUTA SENDLIGER, 7. c.
Prva osnovna šola, Celje
izlet na resevno
Bilo je hladno in megleno
jutro, ko smo se zbirali pred
šolo. Nemirno smo prestopali
po dvorišču in čakali na od-
hod. Pred nami je bila dolga
pot na Resevno. Končno smo
bili vsi, tako da smo lahko
krenili. Pot nas je še nekaj
časa vodila po dolini skozi
Šentjur in Hruševec. Hodili
smo hitro, se umikali avto-
mobilom in se seveda glasno
pogovarjali. Nato se je pot za-
čela vzpenjati, naš korak pa
je postal počasnejši. Tudi
zgovorni nismo bili več tako.
Pač pa smo opazovali naravo.
Gozd je bil ves pisan, kmetje
so spravljali z njiv koruzo in
druge pridelke. Zelo smo se
razveselili, ko nas je še pod
vrhom pozdravilo toplo je-
sensko sonce. Na Resevni
smo se najprej ustavili pri
spomeniku, kjer sta pokopa-
na partizana Cvetka Jerin in
Dušan Lah. Pionirji so polo-
žili k spomeniku cvetje in
prižgali svečke.
Nato smo posedli kar po
tleh in pridno praznili vreč-
ke, v katerih smo imeli mali-
co. Na jasi smo se še nekaj
časa igrali. Nabirali smo tudi
kostanj. Kar prehitro nas je
tovarišica opozorila, da se bo
treba vrnitj domov.
NATALIJA MLINARIC, 3. d.
OS Franja Malgaja,
Šentjur
naravne in
kulturne
znamenitosti
našega kraja
Šentjur je kraj, kjer živim
že od rojstva. Tu hodim v šo-
lo, tukaj imam svoje starše in
prijatelje. Dobro ga poznam,
zato vas vabim, da si ga ogle-
date.
Leži v Celjski kotlini. Zju-
traj ga pogosto prekriva siva
megla. Ko se dvigne, se poka-
žejo bližnji hribi, ki se blešči-
jo v soncu. Na zahodni strani
Šentjurja leži hrib Rifnik. Iz-
kopanine na njem nam pove-
do, da so tudi pri nas nekoč
živeli Kelti in Iliri.
Središče Šentjurja je bil ne-
koč Zgornji trg, ki se danes
imenuje po skladateljih Ipav-
cih. Ohranjena je še hiša, v
kateri je živela njihova druži-
na. Tukaj so snemali tudi te-
levizijsko nadaljevanko o teh
pomembnih možeh, ki so pri-
spevali zares bogat delež k
zakladnici slovenske glasbe-
ne umetnosti.
Ce gremo proti središču
Šentjurja, pridemo najprej
do šole. Ta je bila zgrajena že
v začetku tega stoletja. Ker
pa se naš kraj razvija, je po-
stala šola premajhna. Zato so
pred štirimi leti dogradili nov
del. Naša šola nosi ime po ko-
roškem borcu Franju Malga-
ju, ki je bil tudi naš rojak.
Pred šolo stoji spomenik v
spomin žrtvam iz NOB. V bli-
žini je kulturni dom, kjer
imamo proslave in druge pri-
reditve.
To je le skromen opis zna-
menitosti našega kraja. Sicer
pa se Šentjur venomer spre-
minja. Vesel sem, da sem tu
doma in upam, da bom, ko
bom odrastel, tudi jaz poma-
gal pri graditvi in nadaljnjem
razvoju našega kraja.
ANDREJ ZALAR, 5.c
OS Franja Malgaja, Šentjur
naš razred
Naš razred ima 32 učencev.
Nekega dne smo iz razreda
opazovali dva zajčka Nataša
je vstala in zavpila: »Zajčki!«
Res sta bila zunaj dva zajčka.
Jedla sta repo. Eden je bil
rjav, drugi pa bel. Kar pet mi-
nut smo ju opazovali. Bilo je
veselo.
TANJA 2ABKAR, 3. b
OS Primoža Trubarja,
Laško
moja skrb za
čisto okoue
Za čisto okolje skrbim ta-
ko, da ne odmetavam papirja
in smeti okoli sebe. Za to so
postavljeni koši za odpadke.
Nasadov in drugih stvari, ki
so v naravi, tudi ne smem
uničevati.
MARJETKA MERNIK, 2. b
OS Zreče
tekmovanje v
krosu
v oktobru smo imeli v Pod-
četrtku tekmovanje v krosu.
Tekmovali so najboljši tekači
vseh šol v šmarski občini.
Tekmovanje je sprva poteka-
lo brez motenj. Nekje sredi
tekmovanja pa se je neka de-
klica urezala z razbito stekle-
nico. Njeno obrezano nogo je
bilo kar grozno pogledati.
Uboga deklica se je namreč
urezala ravno na žilo in kri^e
zato močno tekla. Takoj je
pritekla medicinska sestra.
Očistila ji je rano, nato pa jo
obvezala. Deklico so nato od-
peljali domov.
Domov smo se vračali ve-
seli, saj smo imeli dva občin-
ska prvaka.
KAROLINA HOSTNIK, 6. r.
OS Lesično
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
MOZIRJE
VEČ ZA TURIZEM
^^ naložbe združena sredstva
Velik je zalogaj, ki so ga
uvrstili v predlog dogovora o
temeljih družbenega plana
občine za naslednje srednje-
ročno obdobje. Tudi na turi-
stičnem področju. To je tudi
Lak, da dobiva ta gospodar-
ska panoga v mozirski obči-
vse bolj vidno, da ne zapi-
ierno prioritetno mesto, če-
j.j,v v dokumentu uporab-
ljajo tudi to besedo. Sicer pa
je zares skrajni čas, da pori-
j^gjo turistični voz naprej.
Zdajšnji zaostanek; tudi v
jtevilu nočitev (v zadnjih de-
setih letih so padle za okoli
50%), govori, da bo treba v
prihodnje več konkretnih
jl^cij, tudi naložb, kajti brez
njih ne bo šlo. Tudi v času,
1(0 sredstev za investicije ni
veliko. Toda, ker je na dlani,
da bodo te naložbe kmalu
\Tačale denar, bi bilo škoda,
fe bi jih zavirali še naprej.
In prav na tem področju se
kaže nova kakovost. V obči-
ni se zavedajo, da je turizem
domena vsega gospodarstva,
torej tudi industrije, gozdar-
stva, kmetijstva, trgovine,
gostinstva, obrti... skratka
vseh ljudi. Zato bo tudi go-
spodarstvo kot celota sode-
lovalo z združevanjem sred-
stev pri novih naložbah.
V	predlogu dogovora ne
opozai^ajo samo na poveča-
nje in izboljšavo prenočitve-
nih zmogljivosti, prav tako
restavracijskih, marveč tudi
na izboljšanje trgovine, na
vključevanje novih kmetij v
turistično življenje in še in
še.
V	naslednjih petih letih
bodo na območju Logarske
doline, Solčave in Luč po-
speševali zlasti izletniški tu-
rizem. Tudi stacionarni. Na-
črtujejo ureditev camp pro-
stora v logarski dolini in ure-
ditev nekaterih nujnih ob-
jektov.
Na območju Ljubno-Gol-
te-Mozirje bo dograjen re-
kreacijski center. V dolmi
načrtujejo izgradnjo več no-
vih objektov, med njimi tudi
nov hotel v Mozirju s sto po-
steljami. Z njim naj bi odprli
vrata v dolino tudi tujemu
gostu.
V Zadrečki dolini naj bi se
razvijali predvsem manjši
gostinski obrati, prav tako
kmečki turizem itd.
Predvidevajo, da bodo v
naslednjih petih letih z iz-
gradnjo hotela v Mozirju, s
postavitvijo najmanj desetih
brunaric v Logarski dolini in
s pomočjo kmečkega turi-
zma dobili na novo okoli 430
novih ležišč, sicer bi pa naj
za vse to in druge naložbe,
tudi za camp v Logarski doli-
ni, prav tako za Golte itd.
zbrali okoli 255 milijonov di-
narjev. Seveda pa pri tem ra-
čunajo, da bodo za nadaljnjo
izgradnjo Golt dobili sred-
stva tudi iz regijskih virov.
M. BOŽiC
Člani izvršnega sveta
celjske občinske skupšči-
ne bodo razpravljali tudi
o turizmu v občini. Pi-
smeno poročilo o stanju,
uspehih in problemih pa
sta za sejo skupaj pripra-
vili Poslovna skupnost za
turizem ter Celjska turi-
stična zveza.
Poročilo je razgrnilo
nekaj zanimivih podat-
kov, ki so posegli tudi v
leta pred drugo svetovno
vojno. Sicer pa je tudi raz-
prava potrdila, da gre za
turizem, ki ima v mestu
ob Savinji dolgoletno tra-
dicijo, prav tako v občini.
Tu seveda prednjači
Dobrna, kjer segajo začet-
,ki zdaviliškega turizma v
1542. leto. V Celju pa se je
začelo turistično življenje
1858. leta, ko je začel na-
stajati mestni park, med-
tem je bilo olepševalno
društvo, predhodnik da-
našnjega turističnega,
ustanovljeno 1871. leta.
MB
srečanje v kuhinj!
MAMI DAJE PREDNOST
Boris Mavec je vodja kuhinje »Pri mostu«
Borisa je delo v kuhinji za-
mikalo že kot otroka. Mama
je spoznala to njegovo nag-
njenost in ga še bolj spodbu-
jala. In ko je odrasel, je več-
krat opravil zadnja dela in
pripravil kosilo za vso dru-
žino.
Zato ni naključje, če se je
po končanem obveznem šo-
lanju odpravil v celjsko go-
stinsko šolo in se vpisal med
kuharje. Tri leta šolanja in
dela, tri leta novih spoznanj,
da je tudi delo kuharja po-
membno, lepo, zanimivo...
Kot kvalificirani kuhar je
Boris Mavec, doma iz Celja,
najprej krenil v Portorož in
delal tri leta v kuhinjah naj-
bolj znanih hotelov. Znova
korak naprej, nove izkušnje,
novi pogledi. Kuhinja ga je
osvajala vse bolj in tako se je
1976. leta vpis^ na Zvezni
center za napredek gostin-
stva v Opatiji in si po dveh
semestrih šolanja pridobil
naziv visokokvalificiranega
kuharja.
Seveda med tem še vojaški
rok in potem pot domov, v
Celje. Nekaj časa je delal v
kuhinji Majolke, od avgusta
1978. leta pa je vodja kuhinje
v restavraciji Pri mostu.
»Vodim ekipo desetih lju-
di. Moja skrb je predvsem
organizacija dela, sestavlja-
nje jedilnikov, potem še po-
sebna naročila... Dela do-
volj, nikoli ga ne
zmanjka..
»Ali doma tudi kuhate?«
»Ne, ta skrb je prepuščena
mami, sicer pa se doma udej-
stvujem le tedaj, kadar gre za
posebne dogodke.«
Boris ima 28 let. Tudi žena
dela v istem kolektivu, samo
ne v kuhinji, marveč kot na-
takarica. Doma pa je majhna
hčerkica, na katero pazi sta-
ra mama. Zlate stare mame!
Pred kratkim je bil Boris
tudi v Titovem Velesu. Tam
je v motelu Lozar pripravljal
slovenska jedila, da bi tako
ob predstavitvi Celja, tudi na
kulturnem in drugih področ-
jih, opozoril na slovensko
kuhinjo.
»Delo je bilo zanimivo, tu-
di zaradi izrednega spreje-
ma, ki smo ga -bili deležni.
Uspeli smo v vsem, saj nam
je hitro zmanjkalo materiala,
ki smo ga tudi prinesli iz Ce-
lja. Največje zanimanje je bi-
lo za gobe, prekajene krače,
pečenice, za razne juhe in kaj
bi še pravil. Enkratno!«
»Učila vas je mama, zdaj
ste visokokvalificiran kul^r.
Kdo je zdaj boljši v kuhinji,
vi ali mama?«
»Mami dajem še vedno
prednost!«
M. BOZIC
KAJ JE TURISTIČNA TAKSA?
Ni naključje, če so na zadnji plenarni seji Celjske turi-
stične zveze veliko razpravljali tudi o turistični taksi, ki je že
nekaj let kamen spotike, saj se turistični delavci in organiza-
cije ne morejo strinjati, da gre ta denar tudi za krpanje
občinskih proračunov, ne pa v namene, za katere se zbira.
Očitrio bo zdaj, zlasti po zaslugi Turistične zveze Slove-
nije, konec dilem, kaj je turistična taksa in kdo naj dobi ta
jienar. Gre za dejstvo, da turistična taksa ni davek na biva-
nje gostov v določenem kraju, marveč le prispevek za stori-
tve, ki jih turisti dobivajo, pa jih ni mogoče zaračunati
posebej. Zato bo v Sloveniji sklenjen poseben dogovor o
koriščenju turistične takse in njenem vračanju v turistično
dejavnost.
Gre za pomembno odločitev in za korak, ki bo odpravil
veliko negodovanje, ki je vladalo povsod tam, kjer so občine
doslej zadrževale ta denar in ga uporabljale za druge na-
mene, ne pa turistične.
MB
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
ZREČE, NAJLEPŠI TURISTIČNI KRAJ
HOTEL PLANJA
NA ROGU VABI
Turistična zveza Slove-
nije je letos izvedla široko
tekmovanje med turistič-
nimi kraji v počastitev 75-
letnice. Zaključek tekmo-
vanja, ki je zajelo 220 turi-
stičnih krajev pod določe-
nimi kriteriji, je bil, da sta
najlepša kraja ZREČE in
LUČE, za kar gre zasluga
posameznikom in organi-
zacijam, v prvi vrsti
UNIORJU, ki si prizade-
va, da bi bil turizem v Zre-
čah in tudi na Rogli čim
boljši, kvalitetnejši in da
bi opravljal vse funkcije,
ki jih po svojem značaju
mora opravljati. Gre tudi
za zdravstvene, kulturne,
vzgojno-izobraževalne in
rekreacijske objekte.
Naj ob tej priložnosti
omenimo, da bo v Zrečah
v prihodnjem letu gotov
stadion ter trim steza,
predvidevajo pa tudi
gradnjo tenis igrišča -
skratka vrsta športnih ob-
jektov, ki bodo še bolj
zaokrožili zreško turistič-
no ponudbo.
Ža praznik republike pa
bo otvoritev novega hote-
la na ROGLI - PLANJA v
vrednosti 15 starih mili-
jard in 29. novembra bo že
možen obisk v hotelu Pla-
nja, sončenje na čistem
gorskem zraku in morda
tudi smuka.
Sedaj še nekaj besed o
novem hotelu in o novi
cestni povezavi na Roglo.
Le-ta je 7 kilometrov kraj-
ša, srednji del poti je na
novo urejen in razširjen,
zadnji del poti pa poteka
po novi trasi in vzpon je
dosti blažji kot v spod-
njem delu. Skupaj meri
torej cesta na Roglo iz
Zreč 16,3 kilometra.
Nov hotel Planja, na vi-
šini 1500 metrov, ima:
-	100 ležišč
-	okoli 450 sedežev
-	2 samopostrežni liniji
s kapaciteto 1000 obrokov
na uro
-	bazen 15x5 metrov
-	sauni s tuši
-	trim sobo
-	1 večjo dnevno sobo
za goste.
Do novega leta bo pre-
dvidoma prilagojena in
j-estavrirana koča, kjer bo
dodatnih 30 ležišč.
In kako je s smuča-
njem? Na Rogli so zlasti
pripravljeni tereni za te-
kaške proge in tako so že
pripravljene 3 pentlje te-
kaških prog. Njihove dol-
žine so: 35 km, 7 km in
11 km.
Vlečnice na Rogli sprej-
mejo sedaj okoli 3000
smučarjev na uro. Torej
ne bo več čakanja v vrsti.
Za konec še vabilo na
Roglo in v nov hotel Pla-
njo ter prijetno smuko
vam želimo.
1 a7 - 27. november 1980
--
NOVI TEDNIK - stran 21
TESNO
SODELOVANJE Z
DRUGIMI
Razvoj grafične industrije bo imel v
celjski občini v obdobju 1981-1985 prio-
ritetni položaj. Najpomembnejšo vlogo v
razvoju grafične industrije pa ima Aero -
TOZD Grafika, ki načrtuje za prihodnjih
pet let investicijsko naložbo v vrednosti
okrog milijardo dinarjev. Z uresničitvijo
te naložbe bo omogočena proizvodnja te
TOZD na eni lokaciji, možna bo proiz-
vodnja vseh vrst obrazcev in dokumen-
tacije, ki jo potrebuje današnji informa-
cijski sistem, omogočena bo tudi tiskar-
ska obdelava na skoraj vse načine.
Realizacija investicije (izvajali jo bodo
v fazah) bo povečala proizvodnjo letno
za 13 odstotkov, medtem ko se bo zapo-
slenost povečavala po 3,5-odstotni stop-
nji.
V skladu s cilji in nalogami novega
srednjeročnega načrta predvideva ta
TOZD letno rast izvoza po 23,5-odstotni
stopnji, tako da bi konec leta 1985 dose-
gel vrednost 114 milijonov dinarjev.
Uvozili bi največ opreme, medtem ko bo
uvoz surovin in reprodukcijskega mate-
riala manjši.
Z uresničitvijo planirane proizvodnje
bi TOZD v petletnem obdobju podvojila
celotni prihodek in dohodek, medtem
ko bi bruto akumulacija po predvideva-
njih znašala 199 milijonov dinarjev. Le-
ta pa bo v pretežni meri namenjena za
odplačilo obveznosti od kreditov in za
enostavno reprodukcijo.
TOZD Grafika je že v tem srednjeroč-
nem obdobju tesno sodelovala s tiskar-
nami po Sloveniji in v drugih republi-
kah. To sodelovanje nameravamo še
okrepiti z dohodkovnim povezovanjem
in s samoupravnim sporazumevanjem.
Trenutni proizvodni program Aero -
TOZD Grafika je zelo širok in lahko trdi-
mo, da praktično ni grafičnega izdelka,
ki ga v tej ali drugačni tehniki ne bi
mogli izvršiti. Naš proizvodni program
obsega tri osnovne skupine.
Široka paleta obrazcev za vse tehnike
in načine obdelave.
Sodobna oprema omogoča izdelavo
obrazcev v večbarvnem tisku, po želji
vroče karboniziranje, nevtraliziranje po-
trebnih površin, številjenje s kontrolo,
različnimi perforacijami in programira-
nim lepljenjem.
Med številnimi obrazci za ročno obde-
lavo omenimo čeke, nakaznice, račune,
dobavnice, prevzemnice v listih, setih,
blokih v enojniku ali kopijah.
Za računalniško obdelavo pa izdeluje-
mo praktično vse vrste obrazcev, ki jih
sodobno računalništvo zahteva, vključ-
no z najnovejšimi dosežki, kot so data
mailer obrazci in obrazci za optične čital-
ce. Obrazce tiskamo večbarvno v stan-
dardni izvedbi ali pa posebnem naročilu.
Lahko so v zloženkah, zvitkih ali v po-
lah.
Samolepilne etikete za sodobno in ra-
cionalno poslovanje v industriji, trgovi-
ni, zdravstvu, zaščiti, transportu, šoli in
kot pripomdček v gospodinjstvu ali kot
dekorativni element.
Izdelujemo netiskane etikete v rolah
in polah na različnih materialih, za ročno
ali strojno nanašanje s posebnimi etike-
tirnimi aparati.
Tiskamo jih v vseh tehnikah tiska v
večbarvnem tisku.
Termolepilne in obesne etikete so na-
menjene predvsem živilski in konfekcij-
ski industriji.
Sodobna opremljenost tiskarne omo-
goča kvalitetno izdelavo turističnih in
komercialnih večbarvnih prospektov in
katalogov, za katere pripravljamo tudi
oblikovne rešitve.
Tiskamo leposlovne, šolske in tehnič-
ne knjige.
Na področju časopisnega tiska pa raz-
na tovarniška glasila.
Izdelujemo hranilne knjižice, letalske
vozovnice in etikete za signiranje prt-
ljage.
Za športno napoved in loto tiskamo
stavne lističe, za ekspresno loterijo pa
srečke, ki so zaradi varnosti igre izdelane
v posebnih pogojih.
Za potrebe prehrambene industrije in
trgovine izdelujemo večbarvne potiska-
ne papirje za zavijanje.
Seveda, to ni vse in hiter razvoj, poseb-
no pa nova naložba, bosta pospešila kva-
litetno rast TOZD Grafika.
Namestitev novega zvitka papirja ter tiskanje neskončnih obrazcev
Obrat »Neskončni tisk«
PRIČEVANJE
J^ekega dne sem šla neki svoji znanki za pričo. Za kaj je
se ne spominjam več. Vem le, da sem molče prisostvo-
J^a mnogim srečanjem s sodniki. Za to sem dobila pet
moja znanka pa mi je vrhu tega še ponudila, da mi
wsodi denar za vožnjo na Japonsko, za kar sem ji še danes
J^aieina. Za Japonsko sem imela že od doma priporočila,
^'^pričana pa sem bila, da bom z znanjem jezikov toliko
^siuijJa, da se bom preživljala. Iz San Francisca se smeš
na Havaje samo z ameriškimi ladjami, s Havajev na
.jonsko pa samo z japonskimi - taka je določba, ki bogati
^iske družbe, potnike pa osiromaši.
jj^Pet sem vzela najcenejši vozni listek - in to za vzhodnja-
Parnik, ki je imel štiri razrede: prvega, drugega, sred-
^^Sa in tretjega. Samo po sebi se razume, da sem se z
^sojenim denarjem peljala v tretjem razredu.
jjf^ajbrž sem bila zaradi dveletnega pomanjkanja, skrbi,
J^ot in težkega študija, ki sem se z njim poleg zaslužkar-
jT^ga dela ukvarjala, zelo izčrpana - še nikoli nu namreč ni
L P., ta^o težko pri duši, ko sem se spuščala v spodnje
^"jjsice prostore, kot tokrat. Že samo duh po gnilobi,
boi^ ^^bljuvkih, ki so jih izbruhali ljudje z morsko
U^^nijo, in znoj človeških teles, ki ti je zavel nasproti, je
strašen. Nad odprtino, ki je vodila v ladijske globine, bi
zapisati tele besede:
ki vstopate, pustite zunaj vsako upanje!«
^eden sem stopila v kabino, sem pustila svoje upanje
tod ^ trikotni kabini so bila ležišča - bila so tri ali štiri -
a nobene odeje, nobene rjuhe, nobene blazine, nič, ra-
fip Solih desk. Na pol nora ženska nedoločljive rase je
^^stano tekala v kabino in iz nje. Služabnik, ki ni znal
niti besedice angleško, je prinesel v oškrbani skodelici brez
ročajev zelen čaj. Začela sem jokati.
Honolulski prijatelji so bih zelo ljubeznivi. Kljub mo-
jemu upiranju so me vtaknili v obleke z moderno linijo, in
mi potisnili na glavo s fantovsko pričesko krščanski klo-
buk - vsaj prepričani so bili, da je tak - in me ovesili z leiji,
da sem bila videti kot potujoča cvetlična kraljica. Cvetlične
vence, ki jim pravijo lei, dajejo vsem, ki odhajajo. Izdelani
so deloma iz dišečih rož, deloma iz svile ali zvitega krep
papirja, deloma iz rdečih fižolov, ki prinašajo srečo. Zdaj
sem kot zlomljena cvetka v vsej krasoti sedela na postelji,
ki ni imela drugega kot trde deske, in z rokami objemka
eriko.
Deske vsaj nje niso tiščale.
Precej časa je poteklo, preden so me poklicali k večerji.
Sedela sem čisto sama pri majhni leseni mizici. Vame sta
zasanjano in brez veselja strmela dva neza beljena krom-
pirja, vodeno zelje pa je s svojim sumljivim vonjem pomno-
ževalo vonjave, ki so bile okoli njega. Vzdolž stene so se
odpirala vrata v kabino za ladijsko moštvo, v jedilno
shrambo in umivalnico, nasproti mene pa je bil, opremljen
z ladijskim znakom, ki je predstavljal sidro, na pol odprt
hudo važen, ne pa tudi zelo okusen prostor, in se mi režal.
Zaradi japonskega pojmovanja odnosov med spoloma so
me ločili od mošlah potnikov - bili so trije - in ko sem
videla njihove žalostne, nedostopne obraze, sem jim bila za
to hvaležna. Jesti v tako zatohlem ladijskem hodniku v
ponosni samoti nepredelano sočivje s kosom usmrajenega
mesa ni bilo prav nič privlačno, in vse, kar sem bila storila,
je bilo, da sem odšla na krov in tam v nekem kotu jokala
naprej.
»Ste bolni?« meje nenadoma vprašal mornariški častnik
in se sklonil nadme.
»Ne, hvala!« sem odgovorila in poskušala biti videti za-
dovoljna in pogumna.
»Ste iz prvega?« me je spet vprašal, ker so ga najbrž
premotili nova obleka in lepi venci in morebiti tudi tisto,
kar je pričelo o moji duhovni pripadnosti določenemu
razredu. Tedaj sem mu seveda povedala, da potujem v
tretjem.
Častnik je odšel, jaz pa sem sedela na robu lopute na
krovu in premišljevala o tem, kako čednost - ki jo v lepo-
slovnih knjigah in v cerkvi v nedeljo med enajsto in dva-
najsto tako povzdi^jejo - v praktičnem življenju, tako je
bilo vsaj videti, nima prav nobene cene, kajti če bi bila
sprejela vse ponujene svilene nogavice za moje kolenske
podaljške, bi zdaj sedela v prvem. Tako pa sem - odeta v
čednost in solze - sedela na prepišnem krovu za izvržke
človeške družbe. Pri tem pa bi bila prav rada stavila, da
sem se bila več naučila, kot vsi Janezi, ki so nad mano ob
glasbi meh s čeljustmi. Njim ni bilo treba jesti z pogledom
na določeni kraj.
Kot sem že omenila, na morju sem bila komunistka.
Nenadoma se me je spet dotaknil neki glas (Japonci se
človeka, vsa čast jim, ne dotikajo telesno) in neki mornar
mi je slarivnostno pomigiul, naj mu sledim. Stopila sem v
ladijske globine in prekrižarila vso ladijsko notranjščino;
že se mi je začelo vrteti v glavi, ko so se odprla neka vrata in
se je odgrnila neka zavesa, - in znašla sem se v zelo čedni,
čisto prazni kabini iz zgoraj, na najboljši postelji z odejo,
rjuhami, blazino in tako naprej - je čepela moja erika!!!
Premestili so me v srednji razred.
Tedaj sem vedela, kar sem si neprestano mislila - da so
Japonci dobri.
pet molčečnežev
V srednjem razredu je bilo samo nekaj Japonk z maj-
hnimi otroki, ki so imele enega otroka na hrbtu, drugega na
prsih, ter pet moških, po rodu Slovanov, ki so bili videti,
vsaj kar zadeva molk, kot da pripadajo trapistovskemu
redu. Dan za dnem smo sedeli za isto mizo in jedli krompir
in ribe, ko se že rahlo zaudarjale; pozdravljali smo se po
rusko, sicer pa smo v vseh živih in mrtvih jezikih trdo-
vratno molčali. Splezala sem v posteljo k svoji eriki in med
vso neudobno vožnjo ležala zdaj na hrbtu, zdaj na trebuhu.
Kolikor je bilo mogoče, sem preučevala življenje na ladji in
se potapljala v filozofska razmišljanja, ki sem jih prekinjala
s praktičnimi poskusi; s temi sem želela razvozlati, zakaj
ima benjo ali »samotni kraj« štirikotno luknjo (in zakaj ne
okrogle?) in zakaj je pritrjena na eno od stranic nekoliko
navznoter ukrivljena porcelanasta deska. Ker moških o
tem nisem mogla kar tako vprašati, obiskovalcev pa si ne
ogledati, te skrivnosti Japonske nisem mogla razkriti, šele
tam so mi veliko pozneje povedali, da je ta neudobna
naprava namenjena za oporo kolenom.
Nekaj dni pred prihodom na Japonsko je prišel k meni
eden od petih molčečnežev in v meni porušil vero v nje-
govo trapistovstvo s prošnjo, naj mu prevedem ljubezen-
sko pismo iz hrvaščine v nemščino. Hrvaščine nisem ob-
vladala, slovenčino pa tudi pomanjkljivo, ker nisem poz-
nala modernejših izrazov, kljub temu pa mi je znanje slo-
venščine pomagalo, da sem dojela smisel in - hvala bogu,
vsa ljubezenska pisma so napisana po istem kopitu. Pri
tem sem izvedela, da sva krajana.
Na tej vožnji sem izgubila en dan življenja, zaspala sem v
petek, zbudila pa sem se v nedeljo. Toda nisem spala
oseminštirideset ur, marveč smo prekoračili sto osemde-
seto stopinjo.
št. 47 - 27. november
nova delovna zmaga v kovinotehni
NOVA SKLADIŠČA - POGOJ ZA BOUŠE DELO
20.000 m^ sodobno opremljenega skladiščnega prostora na Zgornji Hudinji v Celju
Delovna organizacija
Kovinotehna je končno
dočakala velik in po-
memben dan, ko se bo iz
več kot 170 let starih
skladiščnih prostorov ob
Mariborski cesti končno
lahko preselila v nove,
sodobne in moderne skla-
diščne prostore na Zgor-
njo Hudinjo v Celju. Novi
skladiščni prostori po-
menijo veliko delovno
zmago kolektiva, ki si
prizadeva, da bi z boljšo
opremljenostjo in založe-
nostjo nudil kupcu vse
možnosti zadovoljstva.
Žal je to v starih prosto-
rih bilo onemogočeno pa
tudi delavci so delali v
obupno težkih pogojih.
Ni bilo več možnosti za
razvoj, vse skupaj so re-
ševali s sprotno improvi-
zacijo. Zdaj tega ne bo
več in z novimi skladišč-
nimi prostori bodo dane
vse možnosti za resnično
sodobno in učinkovito
poslovanje.
Večnamensko skladišče
na Zgornji Hudinji v Celju
bo imelo dva glavna dela:
zaprto skladišče
in pokrito
skladišče!
Kaj vse bo v zaprtem
skladišču?
Objekt je zasnovan v
dveh etažah tlorisnih
izmer 120 krat 60 metrov.
Svetla višina pritličja je
4,65 metra, nadstropja pa
štiri metre. V južnem delu
skladišča so prostori na-
menjeni maloprodaji (raz-
stavni prostor in skladi-
šča) v skupni površini 800
kvadratnih metrov in
skladišče lepil oziroma
papirja v površini 200 kva-
dratnih metrov. Na vzho-
dni strani objekta je spe-
ljan industrijski tir, ostala
tla pa so dvignjena za 1,10
hietra (rampe za tovornja-
ke). V sredini vsake polo-
vice skladišča je tovorno
dvigalo nosilnosti 3500 ki-
loponda in stopnišče v
sklopu katerega so po-
možni prostori za zaposle-
ne in sanitarije. V pod-
kletnem delu skladišča je
zaklonišče za 200 oseb.
Raster stebrov je v pritlič-
ju deset krat deset me-
trov. Objekt je izveden
pod armirano betonsko
konstrukcijo,_ fasada in
streha pa je montažna
konstrukcija OGP Gradiš.
Kaj bo v pokritem skla-
dišču?
Locirano je vzdolž južne
stene zaprtega skladišča
in je zasnovano v dveh
etažah tlorisne površine
40 krat 60 metrov, svetlih
višin tri metre. Pritlični
del je delno zaprt, etaža pa
v celoti z montažno kon-
strukcijo OGP Gradiš. Ra-
ster stebrov je v pritličju
osem krat deset metrov, v
nadstropju pa osem krat
dvajset metrov. Na vzho-
dni strani hale poteka in-
dustrijski tir, ob katerem
je lociran zaprt prostor za
embalažo oziroma slamo.
Na zahodni strani objekta
je vhod v prodajo diskont-
nega centra s pripadajoči-
mi pomožnimi prostori in
kotlovnica. V sredini hale
je dvoje stopnišč za do-
stop v etažo, za vertikalni
transport pa služita dve
odprtini v stropu. Vsi
stropovi so dimenzionira-
ni na nosilnost 2500 kilo-
pondov na kvadratni me-
ter.
Projekte za skladišča je
izdelal INŽENIRSKI BI-
RO »ELEKTROPRO-
JEKT« IBE Ljubljana.
Dela so bila oddana na
podlagi natečaja in sicer:
GIP GRADIŠ Poslovna
enota Celje je prevzel
izvajanje gradbeno-obrt-
niških del,
GIP GRADIŠ Obrat
gradbenih polizdelkov
Ljubljana je izdelal mon-
tažno konstrukcijo in
montažo le-te,
CESTNO PODJETJE
Celje pa je prevzelo iz-
gradnjo spodnjega ustro-
ja za industrijski tir in
zunanjo ureditev ter
ŽTP TOZD Sekcija za
vzdrževanje proge Celje
pa izgradnjo industrij-
skega tira.
S pripravljalnimi deli
na gradbišču so začeli
marca leta 1979, gradbeno
dovoljenje pa je bilo izda-
no 7. junija istega leta. Ta-
krat je bila podpisana
gradbena pogodba, zak-
ljučen finančni krog za iz-
gradnjo prve faze skladišč
in definitiven začetek
gradnje.
Večnamenska skladišča
zajemajo naslednje objek-
te: skladiščna hala v izme-
ri 14.400 kvadratnih me-
trov, pokrito skladišče v
izmeri 4800 kvadratnih
metrov, torej 19.200 kva-
dratnih metrov skladišč-
nih površin,
zaklonišče za 200 oseb,
industrijski tir dolžine
okoli enega kilometra in
zunanja ureditev.
Predračunska vrednost
celotne investicije vključ-
no z opremo in prispevki
je znašala 226,9 milijonov.
Prva faza je obsegala
pripravljalna dela, grad-
beno obrtna dela in naj.
nujnejšo vgrajeno Opre^
mo v skupni vrednosti
169,906.012 din ali 75 od-
stotkov celotne investi.
cije.
Druga faza pa zajema
odkup dodatnega potreb-
nega zemljišča za indu-
strijski tir, izgradnjo indu-
strijskega tira, najnujnej-
šo opremo in zunanjo ure-
dite\> potrebnih površin
za normalno poslovanje
skladišč. Vrednost teh del
znaša 56,95a520 din.
Sredstva združujeta na
podlagi posebnega spora-
zuma tozda Kovinotehne
Skladišče in Veleprodaja
in sicer po načelu, da an-
gažira vsa prosta sredstva
najprej skladišče, prevze-
ma kredite do kreditne,
sposobnosti, razlike pa
pokrije tozd Veleprodaja.
učinki investicije
Z izgradnjo večnamen-
skih skladišč bo omogo-
čeno KOVINOTEHNI so-,
dobnejše skladiščenje in
koncentracija skladiščnih
kapacitet na enem prosto-
ru. Hkrati bo zagotovljen
partnerjem KOVINOTE-'
HNE v prvi vrsti združe-^
valcem sredstev servis
skladiščenja in nemotene-
ga pretoka repromateriala
in gotovih izdelkov za te.
V okviru teh skladišč bo
na razpolago tozd Tehnič-'
na trgovina, to je njihovi
maloprodaji, okoli 800
kvadratnih metrov pro-
dajnih površin za tako
imenovano diskontno
prodajo. Z ureditvijo teh
prostorov bo izboljšana
ponudba blaga potrošni- 1
ku z široke palete proiz- I
vodov iz programa celot-
ne KOVINOTEHNE. V
diskontnem oddelku se,
bodo prodajale predvsem
večje količine, zlasti »vse
za gradnjo« po nižjih ce-
nah kot so detajlistične.
S to izgradnjo bo orno- ■
gočeno učinkovitejše pri- j
pravljanje blaga za odpre- j
mo oziroma dobavo kup-
cem in prevzem od doba-
viteljev.
Poleg sodobnejše mani-
pulacije z blagom bodo
postopoma opustili skla-
dišča na sedanjem kom-
pleksu »Kuriva«, s čimer
bo dana možnost za po-
stopno realizacijo zazida-
ve mestnega jedra »srce«.
DELOVNA ZMAGA OB
NAJVEČJEM PRAZNIKU
Praznovanje Dneva republike in 30.
obletnice samoupravljanja bodo delavci
delovne organizacije KOVINOTEHNA
združili z novo delovno zmago. V uporabo
bodo predali novo večnamensko skladišče
v okviru kompleksa na Hudinji, s katerim
bodo pridobili približno 20.000 kvadratnih
metrov opremljenega skladiščnega pro-
stora.
Svečana otvoritev bo jutri, v petek, 28.
novembra 1980 ob 11. uri. Zbor gostov bo
ob 10.30 uri pred poslovno zgradbo na Ma-
riborski cesti 7, v Celju.
Del novih skladiščnih prostorov Kovinotehne na Zgornji Hudinji v Celju med gradnjo.
NEPRIPRAVLJ&
VOZNIKI
Med priprave avtomo'''
na zimske razmere sodi ti^
zamenjava letnih gum-
tošnje sneženje je mnog^^
tomobiliste zateklo
{jravljene, zato je bilo P^
dni na cestah mnogo
jev. Vulkanizer Jože Meo^^,
iz Šempetra je to nepriP"^.
Ijenost močno občutil v
delavnici. Kar vsi naenJ|
bi radi zamenjali gurne-^
veda so morali počakat'- ,
Jože kljub temu, da je
kot strokovnjak na svojj
področju, vsem naenkr^
mogel ustreči.	^
Vsekakor bi bilo rtr^^^J
manj slabe volje in je^ |
cestah in v delavnicah, j
na bližajočo se zimo vo
pomislili pravočasno, »i
T. TAV^
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
/a ilustracijo k zapisu ob 60 letnici NK Kladivar smo izbrali sliko, kjer je ekipa, ki je
posegla največji uspeh - uvrstitev v II. zvezno ligo po zmagi na Glaziji nad Karlovcem
Takrat se je na stadionu zbralo rekordno število gledalcev - 80001 Od leve proti
jgsni: Marinček, Bauman, Ferme, Čoklič, Letner, Binkovski, Devčič, Hribernik, Koko-
[fc, Pere, Perpar, Vodeb in Cafuta. Do vstopa v 11. zvezno ligo sta moštvo trenirala v
jfgenskem delu Radko Dobrajc in spomladanskem Branko Paviša.
i ssk celje - nk kladivar
MBNI NOGOMET
>Hei, bratje čili, zidane volje,.,«
v nedeljo, 16. novembra
980 so društveni delavci
VK Kladivar na Glaziji pri-
pravili proslavo, ki bi mo-
rala biti vsaj že dobro leto
prej. »Prej zato, ker rojstvo
celjskega nogometa sega v
leto 1919, ko so napredni
Slovenci 24. aprila 1919
ustanovili I. slovenski šport
klub Celje, ki je ob trdni
slovenski upravi združeval
vse zavedne slovenske
športnike.« (Kari Jug: Šest-
deset let nogometnega druš-
tva v Celju, spominska bro-
šura, stran 9)!
Torej je celjsko nogomet-
no društvo ob praznovanju
štelo že več kot 61 križev, kar
pa sploh ni bistveno. Skro-
mna proslava (morda je bila
prav zaradi tega učinkovita?)
je minila z nogometno tek-
mo med ljubljansko Olimpi-
jo in celjskim Kladivarjem
ter srečanjem nekdanjih in
sedanjih nogometašev in no-
gometnih ter drugih delav-
cev v dvorani Tehničnega
centra.
Čeprav smo o NK Kladivar
poročali v besedi in sliki že v
prejšnji številki Novega te-
'inika pa je prav, da nekaj
dorečemo tudi tokrat iz pri-
ložnostno izdane obletniške
brošure, za katero je s po-
f^očjo sodelavcev zbral in
uredil gradivo bivši Kladi-
\'arjev nogometaš, zdaj dela-
v celjskem Aeru, Rudi
Skedelj, pomagali pa so mu
'^eter Jože Koželj, knjigoti-
skar Polde Starovasnik, kli-
^r Slavko Kos, korektor Ti-
Stor in lektorica Marjana
'Zupančič.
Uvod je prispeval MAR-
JAN PRELEC, direktor GIP
")grad Celje, ki je bil pokro-
vitelj Kladivarjeve prosla-
va in med drugim zapisal:
"Obdobje šestdesetih let
^ganiziranega igranja tako
'Množičnega in priljubljene-
p športa kot je nogomet, je
^P in pomemben jubilej. Vsi
Celju čutimo ob tem praz-
J^ovanju globoko spoštova-
saj so pri nas redke
Portne panoge, ki se pona-
jpjo s tako visokim jubile-
• •. Tudi v delovnih orga-
Q^^acijah na širšem območju
je ta igra z žogo zelo
'^'■{jlubljena.«
J .'"skamo po jubilejni bro-
izbiramo najzanimi-
e podatke:
1. SKK Celje je v tek-
i^ovalnih sezonah 1921/22
tel ^923/24, 25 26 do 30/31
. jmoval v I. celjski skupini
v letih 23/24, 25'26, 28 29
. 29/30 zasedel tudi prvo
'®sto. V ostalih letih tekmo-
vanja je bil na drugem oz.
tretjem mestu.
•	Klub je vse do usta-
novitve uporabljal igrišče
Glazija. To igrišče je prvotno
do leta 1923 imelo lego »jug-
sever«, tako da je en gol stal
ob Ljubljanski cesti, drugi
ob bolnišnici. Za golom ob
Ljubljanski cesti je bila po-
stavljena visoka lesena ogra-
ja, tako da žoge prevečkrat
niso letele na Ljubljansko
cesto. Okrog igrišča so bile
njive. Ob igrišču ni bilo sla-
čilnic, le ob severni strani
proti novi šoli je stala maj-
hna lesena baraka, kjer so se
ponavadi nogometaši preo-
blekli. Ob slabem vremenu
so se vsi do domačinov do
gostov preoblačili v bivšem
»Batičevem kopališču« ob
Ipavčevi ulici.
•	Prvi predsednik 1. SSK
Celje je bil bančni uradnik
Oskar Cernelč, njegovi na-
sledniki pa dr. Milko Hrašo-
vec, lesni trgovec Jože Bor-
lak, trgovec Božidar Ravni-
kar ...
Po vojni so se športniki
zbrali že 16. junija 1945 in
ustanovili društvo »Celje«, v
katerem je bilo več športnih
panog in iger, med njimi tudi
nogomet. Novemu društvu
je predsedoval Janko Wag-
ner. Z reorganizacijo društev
v celjski občini pa je že jese-
ni leta 1947 bilo ustanovljeno
enotno sindikalno fizkultur-
no društvo Kladivar, katere-
ga prvi predsednik je bil An-
drej Svetek. Društvo se je le-
ta 1948 preimenovalo v SŠD
KHadivar Celje in je to ime z
novim nazivom NK Kladivar
ohranilo do danes.
Nekaj podatkov o igralcih:
Takoj po ustanovitvi klu-
ba so za 1. SSK Celje igrali:
Božič, Cizelj, Cančar, Erha-
tič, Hikl, Krušnik, Kveder,
Mahkovec, Ogrizek, Polako-
vič. Šoti, Šribar, Vrečko,
Wagner.
V letih od 1924 pa vse do
vojne 1941 so igrali: Polde
Ahtik, Radko Dobrajc, Al-
fred Flis, Karel Gerdina,
Ivan Gol^c, ing. Anatolij
Goričan, Rudi Goršek, Jože
Koprivšek, Franjo Kunej,
Stane Mikuš, Anton Novak,
Anton Omerza, Lado Pavšar,
Mirko Presinger, Riko Pre-
singer, Herman Slamič, Ce-
do Stojanovič, Miloš Škerl,
Avgust Špat, Božo Trufuno-
vič, Alojz Volkar, Janko
Wagner, Viljem Koren, San-
di Krajnc, Jože Lavrinc, Ka-
rel Polutnik.
Zvesti klubu so ostali na-
slednji preminuli igralci in
športni delavci: Viktor
Brunšek, Erik Flak, Franjo
Gobec, Zdravko Gobec,
Franc Hilinger, Ruda Jedre-
tič, Karel-Jokl Koprivšek,
Mirko Krempuš, Franjo Kri-
vec, Dimitar Maric, Polde
Opravš, Mirko Pfeifer, Dolfe
Presinger, Ferdo Skok (sicer
odličen atlet!), Franc Suho-
ležnik, Ludvik Suholežnik,
Jože Veble, Franjo Zupane,
Drago Žabkar, Tone Koren,
Tone Lah, Maks Štern, Jure
Tofant, Franto Natek, Vladi-
mir Mikuš.
V povojnem obdobju so
na Glaziji igrali in želi lepe
uspehe: Albin Bernard, Jože
Coh, Vili Cater, Jože Zidar,
Mirko Firm, brata Tomšič,
Milan Florenini, Franc Posi-
nek. Vili Belcer, Vojin Božič,
Karel Polutnik, Jože Pavlič,
Ivan Mauer, Petelinek, Bran-
ko Stamejčič, Slavko Marin-
ček, Cveto Mahkovec, Janko
Cencen, Veličkovič, Franc
Bencik.
Sledila je generacija mla-
dine, ki je največji dosežek
celjskega nogometa dosegla
v sezoni 1963/64 z vstopom v
II. zvezno nogometno ligo:
Ivan Bauman, Lado Gobec,
Jože Brežnik, Marjan Leban,
Marjan Goleš, Anton Vodeb,
Polde in Edo Coklič, Rudi
Škedelj, Božo Perpar, bratje
Kvartič, Rihard Rojnik, Ivan
Piki, Anton Pere, Ivan Hri-
bernik, Jože Kokotec, Štefan
Štor, Marjan Radič, Rajko
Šildelfeld, Puba Šega, Ivan
Virant, brata Cafuta, brata
Zaje, Ivan Lipovšek, Vili in
Erik Golob, Stanko Glasenč-
nik, Miro Telič, Ivan in Ri-
hard Rataj, Oto in Laci Ku-
jan, Peter Held, Valter Le-
ben, Lojze Kovačič, Karel
Vrunč, Rado Šarlah, Valter
Cretnik, Ignac Dvornik, Bo-
židar Kotnik, Boris Binkov-
ski, Zlatan Vesič, Marko Ho-
čevar, Drago Devčič, Janko
Ferme, Mirko Krajnc, Pleter-
ski, Marjan Snedič, Muršič,
Skale, Vlado Zupane, Ernest
Letner, Edvard Dobrajc, Pic-
ko Koren, Roman Seničar,
Mičo Januš, Rudi Franc, Ja-
smin Priganica, Franc in Vili
Reberšak, Ivan Kačičnik.
K vsem tem lahko doda-
mo še najmlajšo, današnjo
generacijo, ki pod skrbnim
vodstvom poskuša vrniti
Celju nekdanji nogometni
sloves. V jubilejni brošuri
so s teksti sodelovali Mirko
Presinger, Karel Jug, Janko
Wagner in s spominskim
tekstom Stane Terčak. Iz
zbranega gradiva je skro-
men delček za širšo objavo
pripravil
TONE VRABL
CELJANI PONOVNO
TRETJI
Drugi krog državnega prvenstva se končuje. V
13. kolu so Celjani igrali proti Medveščaku v Celju
namesto v gosteh, ker gostje niso imeli prostega
drsališča. Tako bosta preostali dve tekmi med Me-
dveščakom in Celjem v Zagrebu.
Vsi tisti, ki so v soboto prišli v Mestni park, so
lahko samo uživali. Domačini so fiokazali eno svo-
jih boljših iger in popolnoma nadigrali goste ter
zmagali s 5:1 (2:0, 3:1, 0:0). Trener Medveščaka Ivo
Ratej je tudi tokrat pripravil enako taktiko kot v
srečanju proti Crveni zvezdi, ko so Zagrebčani v
Beogradu zmagali 8:4. Gostje so namreč igrali
obrambno in poizkušali preko hitrih protinapadov
doseči prednost v zadetkih. Toda pri tem niso
računali na pazljivo igro celjskih igralcev, ki so
onemogočili vse prodore, vratar Tone Gale pa je
bil izvrsten. To, kar ni uspelo gostom, pa je dose-
gel Silvo Poljanšek, ki je v dveh prodorih prema-
gal Crnkoviča in povedel Celje z 2:0.
Po tem vodstvu Celja so se morali gosti v drugi
tretjini odpreti. Sedaj pa so prišli do veljave celjski
igralci drugega napada. Bratec, Lesjak in Vrtov-
šek so skupaj z branilcem Janom dosegli še dva
zadetka in vprašanje zmagovalca je bilo rešeno. V
zadnji tretjini igre so sledile številne izključitve, ki
so onemogočile boljšo igro. Gostje pa so dobili
nekoliko več moči in so izenačili razmerje na ledu.
Strelci za Celje so bili Poljanšek dva, Jan, Ograjen-
šek in Vrtovšek. Zelo dobro igro sb pri Celju pri-
kazali tokrat v prvem delu srečanja Felc, Poljan-
šek, Ograjenšek in Filipovič, v drugem pa Bratec,
Lesjak, Vrtovšek, Jan in Gale.
Celjani so na lestvici tretji in imajo 14 točk. Za
točko »bežijo« Partizanu in Crveni zvezdi ter za tri
Medveščaku. Vodeča Jesenice in Olimpija sta se
že močno odmaknila. Prihodnja tekma bo 3. de-
cembra v Celju med Celjem in Tivolijem.
J. KUZMA
DOMAČINI
ZMAGOVALCI
Marljivi člani judo kluba Celje so ponovno pri-
pravili tradicionalno memorialno tekmovanje v
spomin na ustanovitelja celjskega judo kluba in
prvega mojstra juda pri nas ing. Iva Reyo. Letos je
nastopilo pet ekip. Zal ni bilo Impola iz Slov.
Bistrice, kajti s tem bi turnir samo še pridobil na
veljavi in kakovosti.
Kljub temu pa smo videli nekaj izrednih borb,
zlasti v dvoboju med Celjani in Mladostjo iz Zagre-
ba. Celjani so bili boljši in so v tem odločilnem
srečanju zmagali 10:4. Mimo tega pa so premagali
še Ljubljano 9:5, drugo vrsto Celja 12:2 in drugo
vrsto Ljubljane 14:0.
V	celjski ekipi smo videli izvrstne borce. Mimo
mladega Čuka in rutiniranega Fabjana so tokrat
presenetili Oštir, ki se razvija v odličnega borca
lažje kategorije ter Imanoviča, ki je nudil državne-
.mu reprezentantu Markaču močan odpor. Premo-
čen je bil v svoji kategoriji tudi Anderle. Najbolj
zanimiva je bila borba med Fabjanom in mnogo
težjim Sojatom, v kateri je zmagal Celjan s 3:0.
V	drugi celjski ekipi so se odlikovali Pungeršič,
Salamon, Počivalšek, Majoranc in Korošec, ki so
osvojili četrto mesto z zmago nad Ljubljano II, 8:4.
Končni vrstni red: Celje I. 8 točk, Mladost 6,
Ljubljana I. 4, Celje II. 2 in Ljubljana II. brez točk.
J. KUZMA
USPELI TURNIR
VETERANOV
Celjski rokometni klub Trim team je tudi letos
pripravil zanimivo in že četrto odprto prvenstvo
veteranov Slovenije v rokometu. Nastopilo je kar
18 ekip, ki so igrale v Žalcu in Celju. V sklepnih
srečanjih so se pomerili najboljši, med njimi tri
ekipt iz našega območja, in to Minerva iz Griž,
Celje in Trim team.
Zmagala je ekipa Inlesa iz Ribnice, ki je prejela
tudi prehodni pokal našega uredništva. Zmagova-
lec je namreč v četrtfinalu premagal Minervo 11':6,
v polfinalu Trim team 6:5 in v finalu veterane Celja
11:10.
Celjski Trim team je v četrtfinalu premagal Sev-
nico 11:7 in potem v borbi za tretje mesto Ormož
15:13. Veterani Celja pa so na poti do finala prema-
gali najprej v četrtfinalu Slovana 11:10, v polfinalu
pa Ormož 12:6.
Končni vrstni red:
Inles, Veterani Celja, Trim team Celje, Ormož,
Minerva, Slovan, Sevnica, Piran, Sevnica 64, Jelo-
vica, Radeče, Nova Gorica, Slovenjgradcc, Kovi-
nar Maribor, Vipava, Tržič, Ajdovščina in Rudar
Trbovlje.
Posebna komisija je izbrala tudi najboljšo sed-
merko prvenstva. V njej so bili igralci Inlesa Ivan
in Stane Kersnič ter Radič, Juvan (Slovan), Miško-
vič (veterani Celja), Povalej in Levstik (Trim
team). Najboljši strelec turnirja je bil Miškovič iz
Celja, najboljši igralec pa Radič iz Ribnice.
Organizacija turnirja je bila odlična. Svoj delež
pa so dodali tudi odlični sodniki Jug, Dorn, Plahu-
ta in Hlačar iz Celja, Kemperle iz Šoštanja ter
Hofer iz Šmartnega.	J. KUZMA
NA KRATKO
PUŠNIK IN ANDERLUH
V SZ IN FRANCIJI
Zvezni trener in selektor mo-
ške reprezentance Jugoslavije
Pokrajac je določil državno re-
prezentanco, ki bo od 5. do 10.
decembra igrala v Sovjetski
zvezi na turnirju Zarja Vastoka
v Tbilisiju. V reprezentanci sta
tudi dva igralca Aera Celje, in
to vratar Rolando Pušnik ter
napadalec Stanko Anderluh.
Oba pa bosta nastopila tudi v
naši študentski reprezentanci
od 28. decembra do 4. januarja v
Franciji na svetovnem prven-
stvu.
PIONIRJI NEPTUNA
ODLIČNI
Trener celjskih plavalcev Peter
Podsedenšek nam je posredoval
zanimive podatke o tekmovanju
celjskih pionirjev v plavalnem
mnogoboju Slovenije. Do sedaj
so že nastopili na šestih tekmo-
vanjih. Najboljše rezultate pa so
dosegli mlajši pionirji kategorije
B. Med pionirji je mladi Dejan
Tešov ič tretji s 1133 točkami, Bo-
rut Kramer peti 1040, Borut Zim-
šek enajsti 809 in Roman Hutinj-
ski trinajsti 679 točk. Med pionir-
kami pa je Zana Radojac peta
1323 točk, Katja Ažman šesta
1277, Lavričeva sedma 1181 in
Judita Tkavc osma 1144 točk.
Najboljši pa sta v svoji kategoriji
mlajših pionirk C - Mojca Ander-
le 1151 in Tanja Fermetin 986
točk.	J. KUZMA
VELIKO
PRESENEČENJE!
v Celju je bilo v počastitev
Dneva republike izvedeno tek-
movanje z zračno puško serijske
izdelave od 300 možnih krogov.
V konkurenci posameznikov je
za veliko presenečenje poskrbe-
la 15-letna dijakinja celjske gi-
mnazije Barbara Jager, ki je z
odličnim rezultatom 272 krogov
premagala vse nastopajoče,
med drugim tudi svojo sestro
Alenko, kar se ji doslej še ni po-
srečilo. Res pa je sicer, da na
tem tekmovanju ni sodelovala
prva ekipa Celja, ki se je ta čas
mudila na tekmovanju v Dobo-
ju.
To pa v ničemer ne zmanjšu-
je Barbarinega uspeha, saj je
dosegla tako dober rezultat, da
bi jo tudi člani prve ekipe le s
težavo premagali. Vrstni red po-
samezno: Barbara Jager 272,
Alenka Jager 271, Franc Rezar
267, Branko Malec 265, Ivan Ko-
čevar 265, Zoran Lah 261, Ingrid
Vreček 260 krogov itd. V ekipni
konkurenci so bili v odsotnosti
prve postave Celja, strelci »Ko-
vinarja« iz Štor veliki in edini
favoriti za zmago. Na splošno
presenečenje pa jim ni uspelo
zmagati, saj jih je prepričljivo
premagala druga ekipa Celja, ki
so jo sestavljali: Alenka in Bar-
bara Jager ter Zoran Lah in In-
grid Vreček.
Vrstni red najbolj-
ših ekip: SD »CELJE« 1064, SD
»KOVINAR« - Štore 1048, SD
»MILIČNIK« 996, SD »IN-
GRAD« 976, SD »BRATOV DO-
BROTINŠEK« - Vojnik 974, SD
»LIK« - Savinja 939 krogov itd.
CELJANI ZNOVA
ODLIČNI
Ekipa celjskih strelcev se je v
Doboju udeležila turnirja
»BRATSTVO JEDINSTVO«.
Tekmovali so z zračno puško se-
rijske izdelave od 400 možnih
krogov. Celjani so tudi to pot
zmagali in prejeli za ta uspeh dva
lepa pokala, od katerih je eden
prehodni, drugi pa v trajno last.
Sodelovalo je 9 ekip, ki so se uvr-
stile po naslednjem vrstnem re-
du: CELJE, SARAJEVO, MARI-
BOR, DOBOJ, TESLIC, ZENI-
CA, SLAVONSKI BROD,
SKOPJE in CUPRIJA. Celjani
so imeli pred drugouvrščeno eki-
po Sarajeva 12 krogov naskoka.
Vrstni red posameznikov: Esad
Serič 374, (Doboj), Tone Jager
362, Jože Jeram 362, Kasim Dju-
rič 361 - Sarajovo, Ervin Seršen
360 krogov itd. Za Celjane je na-
stopil še Marjan Dobovičnik, ki
je nastreljal 355 krogov. Celjski
strelci zmagujejo predvsem zara-
di izredne izenačenosti ekipe.
NOVINARJI PRIJELI
ZA PUŠKO
v Rečici pri Laškem so se
zbrali na tekmovanju z zračno
puško strelci iz občine Laško ter
kot gostje novinarji in strelci
Celja. Med novinarji je zmagal
Marjan Fortin - Radio Ljublja-
na, med aktivnimi tekmovalci
pa Celjan Tone Jager z 276 kro-
gi. Celjani so po pričakovanju
zmagali tudi med ekipami. T. J.
SAHOVSKA NAGRADNA IGRA 11
Celjski železničarji vsako leto ob svojem prazniku organizirajo veliko
tekmovanje v brzoturnirju. To tradicionalno tekmovanje, ki je bilo
letos že šestič, privabi vsako leto znane slovenske in tucdi druge
šahiste.
Vprašanje: kdo je bil zmagovalec brzoturnirja ob letošnjem praz-
niku železničarjev v Celju?
MILENKO ŠIBAREVIČ ZVONKO MEŠTROVIČ ROBERT CEGLAR
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite, nalepite na dopisnico in
pošljite najkasneje do 10. decembra v naše uredništvo. Tokrat
prispeva nagrade
TTG CELJE -TTG CELJE - TTG CELJE - TTG CEUE - TTG CELJE -
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
VČERAJ, DANES
IN JUTRI
Integracijska gibanja, samoupravni odnosi
Razvojna in proiz-
vodna pot delovne orga-
nizacij KONUS v zad-
njih tridesetih letih je bi-
la po razdobju povojne
obnovitve obstoječih us-
njarskih kapacitet tesno
povezana z dinamičnim
razvojem industrije v na-
ši družbi ter pogojena s
tržnimi gibanji in zahte-
vami v posameznih ob-
dobjih tako doma kot v
svetu. Značilnosti v ra-
zvoju so se odrazile v nje-
nih integracijskih giba-
njih v šestdesetih letih,
preusmeritvah v nekate-
rih njenih delih v prete-
klem desetletju ter v iz-
gradnji novih, modernih
proizvodenj v zadnjem
času, ki so ji dale neslute-
no rast in današnji polo-
žaj dobro organiziran in
napredno usmerjene sa-
moupravne delovne sre-
dine. Na njem temelje tu-
di načrti za delo in razvoj
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju.
PRVI VEČJI KORAKI
V prvih letih delavske-
ga samoupravljanja je Ko-
nus napravil tudi prve
večje korake iz svojih te-
danjih okvirov v poveča-
no proizvodnjo gornjega,
podplatnega in galanterij-
skega usnja v Usnjarni ter
se resneje pričel ukvarjati
s proizvajanjem raznih iz-
delkov tehniške konfekci-
je. Kljub začetkom daleč
nazaj je bilo leto 1955 ti-
sto, v katerem je stekla or-
ganizirana produkcija
umetnega usnja - konita.
Upravičenost te odločitve
pa je dopolnila v nasled-
njih letih izdelava opetnic
iz tega materiala, kar je
privedlo do investiranja
nove kontinuirane linije
za proizvodnjo konita v le-
tu 1961. ^
Zametki o predelavi
plastike segajo nazaj v le-
to 1985, ko so se pojavile
potrebe, da se klasične us-
njene in lesene utenzilije
nadomestijo z modernej-
šimi, nadaJjni dve leti pa
sta bili potrebni, da je pro-
izvodnja stekla. Kasneje
se je na tem področju uve-
ljavilo vse več različnih
proizvodov in proizvod-
nja se je preusmerila na
postopek ekstrudiranja.
INTEGRACIJE
. V obdobju koncem pet-
desetih let sovpada tudi
začetek procesa integra-
cij. V letu 1959 se je iz eko-
nomskih razlogov Konu-
su priključila tovarna us-
nja v Rečici ob Savinji, ki
se je potem specializirala
izključno na proizvodnjo
lak usnja in drobnice. TVi
leta kasneje sta se iz ena-
ke pobude pridružili tudi
usnjarni v Lenartu in Lju-
tomeru. Velika zmoglji-
vost usnjarn in takrat že
zelo prisotna nujnost
vključevanja v mednaro-
dno delitev dela, so v tem
obdobju terjali, da se je
tudi Konus vključil v pla-
siranje svojih proizvodov
na tuja tržišča. Prodor na
tuje trge pa je zahteval tu-
di napredek na področju
kvalitete, specializacijo
proizvodnje v posamez-
nih enotah ter kontinuite-
to dela.
Jeseni 1962 se je priklju-
čil Konusu tudi 80-članski
kolektiv KOKO, ki se je s
tem organizacijsko utrdil,
postal finalist lastne pro-
izvodnje usnja ter svoje iz-
delke usmeril v izvoz. Ši-
rok asortiman usnja in
prisotnost usnjene kon-
fekcije sta vplivala na ra-
zmah lastne trgovske
mreže za prodajo na veli-
ko in drobno ter na usta-
navljanje specializiranih
prodajaln. Prvo trgovino
je imel Konus v Beogradu
leta 1952, leto kasneje sta
se pridružili še dve v No-
vem sadu in Ljubljani,
dve leti za tem še v Ptuju.
Trgovsko podjetje Usnje
iz Celja se je priključilo le-
ta 1964.
Integracije so se nada-
ljevale. Konusu so se v le-
tih 1963-1964 priključili
taninki iz Majšperka in
Sevnice ter usnjarna v
Mirnu pri Gorici.
NOVI PROIZVODI
Ko so se v svetu pojavili
na področju gonilnih jer-
men povsem novi proiz-
vodi, neprimerno boljši
od klasičnih, so v Konusu
po licenci pričeli proizva-
jati večplastne ploščate
jermene Extremultus. Le-
ta 1964 so se odločili tudi
za proizvodnjo lahke obu-
tve v Ločah, nato pa še za
novo proizvodnjo talnih
oblog. Proizvod so imeno-
vali koson.
KONUS SE
PREUSMERJA
V sedemdesetih letih so
se spremenili pogoji go-
spodarjenja zaradi selitve
usnjarske industrije k su-
rovinski bazi. V Jugosla-
viji so bile kapacitete za
proizvodnjo usnja preveli-
ke. Tako so v Konusu leta
1971 oblikovali nov kon-
cept dolgoročnega razvoja
delovne organizacije. Te-
meljil je na postopni uki-
nitvi izdelave usnja in v
usmerjanju k proizvodnji
nadomestkov za naravno
usnje ter pospeševanje
predelav odpadnih pro-
duktov iz naravnega usnja
in nekaterih drugih proiz-
vodov s področja kemij-
ske predelovalne industri-
je ter zadrževanju konfek-
cijske proizvodnje na ob-
stoječi ravni.
Opustili so proizvodnjo
krzna v Mirnu, prenehali s
proizvodnjo v Rečiči, opu-
stili izdelavo podplatnega
usnja. Namesto tega so
pričeli z izgradnjo dveh
kapitalno intenzivnih pro-
izvodenj: Celtex in Ko-
term. Stekli sta jeseni
1976 in že v dobrem letu
pričeli dajati načrtovane
rezultate.
Najglobje posege so
izvedli v letih 1978 in 1979,
ko so prenehali s proiz-
vodnjo usnja v srži delov-
ne organizacije - v TOZD
Usnjarna v Slovenskih
Konjicah, prav tako pa tu-
di v usnjarni v Lenartu.
Sočasno so pričeli z razve-
jano investicijsko dejav-
nostjo.
RAZVOJ V
NASLEDNJIH PETIH
LETIH
Investicijska vlaganja v
letu 1980 in nadaljevanje
vlaganj v letih 1981-1985
bodo omogočila letni
trend povečanja fizičnega
obsega proizvodnje za
11,9 odstotkov, največ v
TOZD Tehnična konfek-
cija, Koterm in Lahka
obutev Loče. Zaradi vse
bolj intenzivnih in polav-
tomatiziranih proizvodenj
se povečuje delovna sto-
rilnost, tako da ob toliko
povečani proizvodnji na-
črtujejo letno le 0,7 od-
stotno povečanje števila
zaposlenih. Pri zunanjetr-
govinski izmenjavi pa že-
lijo vrednost izvoza v ce-
lotnem prihodku povečati
na 20 odstotkov in doseči,
da bi uvoz s konvertibil-
nega področja segal naj-
več do 70 odstotkov
izvoza.
V naslednjem srednje-
ročnem obdobju namera-
vajo povečati celotni pri-
hodek za '55 odstotkov,
dohodek za 42, čisti doho-
dek za 38, del sredstev či-
stega dohodka za razširi-
tev materialne osnove de-
la za 79 odstotkov, ostali
del čistega dohodka za
sklade pa za 57 odstotkov.
INVESTICIJSKA
VLAGANJA
Vlaganja, ki so omogo-
čila preusmeritev iz us-
njarske industrije in dose-
go dobrih poslovnih re-
zultatov, bodo še nadalje-
vali. Prihodnje leto name-
ravajo narediti rekon-
strukcijo usnjarne v Lju-
tomeru, preselitev proiz-
vodnje opetnic in posodo-
bitev proizvodnje, moder-
nizacijo kotlarnice, pro-
dajno skladiščne prostore
v blagovni hiši v Novem
sadu in rekonstrikcijo je-
dilnice.
V letu 1982 bodo poleg
že začetih del v letu 1981
še modernizirali proizvod-
njo extremultus in pro-
gram prenosnih elemen-
tov v TOZD Tehnična
konfekcija. V letu 1983
predvidevajo rekonstruk-
cijo konita, novo proiz-
vodnjo jermenov, razširi-
tev programa črpalk in
ventilov, čiščenje odpa-
dnih vod, centralno skla-
dišče in poslovno skladi-
šče in opremo v blagovni
hiši v Beogradu. V letu
1984 žele uvesti nov pro-
gram v TOZD Umetno us-
nje, razširiti delovno eno-
to Netkani materiali, pro-
izvodnjo folij v Kotermu
in računalnik. V zadnjem
načrtovanem letu žele še
turboagregat, razširitev
konfekcioniranja netka-
nih materialov, razvojni
laboratorij in upravno
zgradbo.
Za vse predvidene inve-
sticije bodo uporabili last-
na sredstva za razširjeno
reprodukcijo, bančne vire
in inozemske kredite. Za
TOZD, ki nimajo na raz-
polago ^dovolj sredstev,
bodo rentabilnejše TOZD
združevale preostala pro;
sta sredstva na podlagi
posebnih samoupravnih
sporazumov in uveljavlja-
le dohodkovne odnose
Za infrastrukturne inve-
sticije bodo sredstva zdru;
ževale brez obveznosti
vračanja.
Se je vrsta elementov,
ki jih prid videvaj o za na-
slednje srednjeročno ob-
dobje. Omenimo samo to.
da bodo sovlagali v inve-
sticije temeljnih organiza-
cij drugih delovnih orga-
nizacij, ki bodo poveč^^
proizvodnjo ali pa osvoji)^
novo proizvodnjo tistih
materialov, ki predstavlja-
jo osnovne reprodukcij'
ske materiale za proizvod-
njo TOZD Konusa. Pr^'
spevali bodo tudi sredstva
za samoupravne interesni
skupnosti družbenih d^'
javnosti in materialni
proizvodnje predvidoma
na stebilizacijski ravni
leta 1980.
Za vso preobrazbo, ki jo je Konus doživel v preteklih desetletjih, predvsem pa v zadnjih letih, je posebej
pomembno, da je bila prehojena pot mogoča samo s sočasnim razvojem produkcijskih sil in samoupravnega,
družbenopolitičnega in organizacijskega sistema v delovni organizaciji. Razviti samoupravni odnosi in pod-
pora vseh subjektivnih sil so omogočali, da so se delavci odločali zavestno za vse narekovane spremembe. Zato
so tudi delovno in slovesno proslavili tridesetletnico samoupravljanja.
L> 47 - 27. november 1980
ISt^ZU--
NOVI TEDNIK-stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
Hotel Merx v Celju
Blagovnica Merx v Šentjurju
Silos-pražarna - skladišča Merx v Trnovljah v Celju
Pekarna Merx v Rogaški Slatini
NA PRAGU NOVIH
NALOG IN NOVE
UVELJAVITVE
Začetki veletrgovskega
podjetja Merx v Celju se-
gajo več kot trideset let
nazaj, v čas, ko so nastaja-
li kolektivi in trgovske
delovne organizacije, ki
so se 1958. leta in pozneje
odločale za povezovanje
dela in sredstev, skratka
za skupno pot, za usta-
novitev Merxa, ki je sča-
soma postal ne le pojem
trgovine, marveč še dru-
ge dejavnosti na področju
preskrbe prebivalcev.
Zato je bližnja proslava
dvajsetletnice Merxa in
tridesete obletnice sa-
moupravljanja le nov ko-
rak pri obujanju spomi-
nov, priložnost za oceno
dosedanjega dela, zlasti
pa čas za sprejemanje no-
vih nalog. In spet je Merx
tisti, ki prevzema glavni
delež nalog. Zlasti v okvi-
ru nove sestavljene orga-
nizacije združenega dela,
ki bo formalno in pravno
zaživela prvega januarja
1981. leta.
Dne 25. novembra 1958.
leta sta delavska sveta ve-
letrgovskega podjetja
»Potrošnik« in veletrgov-
skega podjetja »Kolonia-
le-živila« Celje sprejela
sklep o združitvi v novo
podjetje z imenom V6le-
trgovsko podjetje MERX
Celje. MERX je zaživel
prvega januarja 1959. leta.
Kljub združitvi dveh
kolektivov je bila mate-
rialna osnova nove delov-
ne organizacije relativno
slaba. Vseh zaposlenih je
bilo 145. Ker ni bilo
ustreznih in sodobnih
skladišč, niti primernih
tehničnih priprav, je bila
kot prvenstveno sprejeta
odločitev o gradnji grosi-
stičnega skladišča na Sp.
Hudinji, ki je pozneje po-
stalo jedro nadaljnjega ra-
zvoja.
Okrepitev grosistične-
ga jedra je seveda povzro-
čila nadaljnje povezova-
nje maloprodajne trgovi-
ne, saj je šlo predvsem za
to, da bi izkoriščanje gro-
sističnih zmogljivosti po-
tekalo predvsem preko
lastne maloprodajne mre-
že trgovin.
Tako se je 1962. leta
sprožil plaz, ki se ni usta-
vil in je trajal vsaj v dose-
danji fazi razvoja in dela
MERX vse do lanskega
leta. Poleg Potrošnika in
Koloniale-živila, ki sta se
prva odločila za skupno
pot pod imenom MERX
se je v letih do 1979. odlo-
čilo za isti korak še 28 tr-
govskih in drugih delov-
nih organizacij širom po
Sloveniji.
Razvoj, združevanja in
pripojitve lahko razdeli-
mo v dve posebni obdob-
ji, prvo od 1959. do 1963
in drugp po letu 1968. Za
prvo obdobje je bilo zna-
čilno, da so se okrog gro-
sistične trgovine združe-
vale enote maloprodaje.
In tako je MERX že 1967.
leta postal v stroki živil
tretje največje podjetje v
Sloveniji.
V letih od 1962. do 1967.
je bilo veliko napravlje-
nega na področju razvoja
maloprodajne mreže, ta-
ko v smislu nove tehnolo-
gije prodaje, kot pri grad-
nji novih prodajnih
zmogljivosti. V tem času
je MERX zgradil več so-
dobnih samopostrežnih
trgovin in marketov,
mnoge klasične trgovine
pa so bile preurejene.
Samoizbirna in samo-
postrežna tehnika proda-
je je terjala predpakirano
blago in pakiranje v dolo-
čene komercialne enote.
V MERXU segajo začetki
embaliranja blaga v 1959.
in 1960. leto. Sodobna pa-
kirnica za živilsko blago
pa je bila formirana 1962.
leta. Razvoj lastne emba-
lirnice je spodbudila tudi
lastna pražarna kave in iz-
delovalnica bonbonov.
Nabavljeni so bili prvi
večji avtomatski univer-
zalni pakirni stroji, dozir-
na tehtnica in druga opre-
ma. V tehnologiji embali-
ranja je MERX dosegel
evropsko raven.
Na področju kave je bi-
la konkurenca na jugoslo-
vanskem tržišču zelo hu-
da, zato je MERX iskal
možne rešitve za izboljša-
nje kakovosti praženja in'
mletja kave z nabavo no-
vih strojev. Nemški proiz-
vajalec je v tistem času
izdelal za MERX največji
mlin za kavo v Evropi.
Pozneje je prišel še večji.
Mlina še zdaj služita svo-
jemu namenu. Uspeh ni
izostal: kava MERX si je
na celotnem jugoslovan-
skem tržišču pridobila
sloves kvalitetne kave!
Z uvajanjem samopo-
strežne tehnike prodaje
in s povečevanjem pro-
dajnih zmogljivosti so bili
doseženi pogoji za kom-
pleksno ponudbo živil ter
posebej delikates, sveže-
ga mesa, mleka in mleč-
nih izdelkov, sadja, zele-
njave, kruha in peciva. To
so lahko MERXOVE pro-
dajalne nudile na enem
mestu!
Nov korak naprej je bil
napravljen s prevzemom
živilskih skladišč v
Krškem in Brežicah. Zdaj
je MERX lažje obvlado-
val tržišča tudi v sosed-
njih republikah.
Uspehi, doseženi v letih
1962 do 1967, so omogoči-
li nadaljnja povezovanja
na trgovinskem in drugih
področjih med celjsko in
koroško regijo. S takrat-
no Kreditno banko Celje
je bil sklenjen dogovor o
financiranju razvojnega
programa MERX za ob-
dobje 1968-1972. Tako je
MERX v tem.času zasta-
vil gradnjo žitnih silosov
za 7800 ton žit, mlina z
dnevno zmogljivostjo 80
ton, zatem hotel Merx v
Celju in celo vrsto drugih
trgovinskih objektov. Z
integracijami v letih 1968
in 1969 je MERX razširil
svoje dejavnosti na mlin-
sko predelovalno indu-
strijo, pekarstvo, gostin-
stvo in turizem. Zato je
bila dopolnjena tudi fir-
ma. Od takrat dalje gre za
Veletrgovsko, gostinsko,
turistično in proizvodno
podjetje MERX, Celje.
Spet korak naprej. Priš-
lo je 1973. leto, ki je pote-
kalo v znamenju priprav
na formiranje temeljnih
organizacij združenega
dela.
Združevanje sredstev,
pojem medsebojne soli-
darnosti, je teklo naprej.
2e 1975. leta so bili zgra-
jeni nekateri pomembni
objekti. Tako hotel Koz-
jak v Radljah, blagovna
hiša v Šoštanju, market v
Šmartnem ob Paki, mar-
ket v Dramljah in ne na-
zadnje nova pražarn^ ter
embalirnica. Ob teh pa je
bilo zgrajenih še nekaj
manjših objektov in
opravljenih več adaptacij.
Četudi so se pogoji v
poznejših letih za nove
naložbe zelo zmanjšali, so
bili tudi v zadnjih letih
zgrajeni prenekateri po-
membni objekti, žal pa ne
vsi iz srednjeročnega pro-
grama. Zrasle so nove
blagovnice v Šentjurju,
Rušah, Vitanju, Novi va-
si, Bevčah v Velenju, za-
tem več marketov in sa-
mopostrežnih trgovin,
hotel v Ravnah, motel v
Šentjurju, restavracija na
Hudinji v Celju, restavTa-
cija v Dravogradu, nova
industrijska pekarna v
Rogaški Slatini, opravlje-
na je bila rekonstrukcija
mlina, kupili so pekarno
Fidelinko v Velenju ter
sovlagali sredstva v ob-
jekte mnogih proizvo-
dnih delovnih organizacij
živilske smeri.
MERX posluje s svoji-
mi enotami v devetnaj-
stih občinah, medtem ko
ima v štirih počitniške
domove in predstavniš-
tva.
MERX se je kot delov-
na organizacija 1975. leta
povezal v SOZD Dobrina,
zdaj pa je nosilec novih
na)og v okviru nove se-
stavljene organizacije
združenega dela, ki nosi
njegovo ime, torej SOZD
MERX.
Glavne naloge nove se-
stavljene organizacije so
predvsem v zagotovitvi
čim boljše oskrbljenosti
prebivalcev celjskega in
širšega območja s hrano.
Pot do tega cilja pa bo vo-
dila preko združevanja
dela in sredstev, skupne-
ga planiranja zaradi zago-
tovitve večje in bolj kon-
tinuirane proizvodnje ter
prodaje, preko skupnega
nastopanja do proizvod-
nje in kupcev zaradi uve-
ljavitve dolgoročnih do-
hodkovnih odnosov in še
in še. MERX, zdaj SOZD
MERX, na pragu novih
nalog, nove uveljavitve'
št. 47 - 27. november 1980
NOVI TEDNIK - stran 27
POT y DRUŽBO
Skupščina zveze združenj za penolo-
gijo Jugoslavije, kakor tudi republiška
in pokrajinska združenja za penologijo,
so letos sklenili, da bo 27. september
Dan službe za izvrševanje kazenskih
sankcij. Tega dne leta 1945 je bilo na-
mreč izdano začasno navodilo o izvrše-
vanju kazni z osnovnimi principi ravna-
nja do oseb, obsojenih na odvzem pro-
stosti. Gre za human postopek z njimi in
za njihovo vrnitev družbi kot prevzgoje-
nih ljudi.
S tem je bila prekinjena praksa stare
Jugoslavije o izvrševanju kazni odvze-
ma prostosti osebam in povzročanje fi-
zičnih in psihičnih bolezni zapornikom,
brez perspektive, da se povrnejo v druž-
bo. T^di minimalna pravila za posto-
panje z zaporniki, sprejeta na 1. kongre-
su Združenih narodov za preprečevanje
zločina in za postopanje s prestopniki,
vsebujejo poleg drugih tudi pravila, vse-
bovana v tem začasnem navodilu, kar je
še en dokaz, da je bil naš sistem izvrše-
vanja kazenskih sankcij že na samem
začetku izgrajevanja zasnovan na so-
dobnih dosežkih penološke znanosti in
prakse.
DAN SLUŽBE IZVRŠEVANJA KA-
ZENSKIH SANKCIJ bodo'delavci ka-
zensko-poboljševalnih ustanov izkori-
stili predvsem za medsebojno izmenja-
vo izkUšenj in za seznanjanje z znanstve-
nimi dosežki. Pregled del kazensko-po-
boljševalnih ustanov (na zvezni ravni),
razstave del obsojenih oseb, predavanja,
posvetovanja in druge oblike organizi-
rane ob Dnevu službe, naj bi prispevale
k nadaljnji afirmaciji in podružbljanju
funkcije izvrševanja kazenskih sankcij
kot zelo pomembne sestavine za od-
pravljanje kriminalitete.
Tudi republiški in pokrajinski sekre-
tarji za pravosodje, so 10. julija 1980
preučili predlog Zveze združenj za pe-
nologijo Jugoslavije, ga potrdili in oce-
nili, da bo to pozitivno vplivalo na na-
daljnji razvoj izvrševanja kazenskih
sankcij.
S tem se je uresničila želja vseh peno-
loških delavcev v domovini, da se vloga
in pomen njihovega odgovornega po-
klicnega dela enakovredno družbeno
vrednoti, kakor dejavnost pravosodnih
organov in organov za notranje zadeve,
ki takšen dan že imajo ter z njim po-
družbljajo svojo funkcijo ter krepijo pri-
padnost in predanost svojih delavcev
pri uresničevanju ciljev in nalog družbe-
ne samozaščite.
Tako so torej penološki delavci dobili
tudi večje možnosti in priložnosti za kri-
tično oceno doseženega in za pogled v
prihodnost, za oceno naporov in načrto-
vanih akcij na področju uresničevanja
podružbljanja prestajanja kazni, reso-
cializacije in pomoči osebam po presta-
ni kazni kot pomembne sestavine naše
družbene samozaščite.
PODRUŽBLJANJE KPD
Za izvajanje podružbljanja KPD so
najbolj pomembni sveti kazensko-po-
boljševalnih zavodov, ustanovljeni na
podlagi zakona, samoupravna organizi-
ranost KPZ in sodelovanje obsojencev.
Za izvajanje podružbljanja pa so po-
membni tudi družbeni sveti za pravo-
sodje in izvrševanje kazenskih sankcij,
ki so se začeli ustanavljati v občinah. V
njihovo dejavnost je vključeno tudi
spremljanje in obravnavanje problema-
tike izvrševanja kazenskih sankcij, or-
ganizacija pomoči obsojencem po pre-
stani kazni in skrb za njihovo nadaljnjo
resocializacijo.
Naloge družbenih svetov v občinah
so, da v povezavi z izvršnimi sveti občin-
skih skupščin in upravnimi organi us-
klajujejo dejavnost vseh družbenih de-
javnikov na tem področju, predvsem sa-
moupravnih skupnosti in*organizacij ter
družbenih organizacij in društev. To de-
javnost morajo povezovati z dejavnostjo
za preprečevanje kriminalitete, zlasti
mladoletniške in povratništva ter
spremljati izvrševanje sklepov in usme-
ritev skupščin družbenopolitičnih
skupnosti na področju kaznovalne poli-
tike.
Svete kazensko-pobol jševalnih zavo-
dov sestavljajo zastopniki družbenopo-
litičnih skupnosti in organizacij, uprav-
nih organov, OZD, SIS na področjih
vzgoje in izobraževanja, zdravstva, so-
cialnega varstva, zaposlovanja ter dru-
gih ustreznih družbenih in strokovnih
organizacij ali društev.
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
KPZ skrbijo, da se kot družbene insti-
tucije kar najbolj samoupravno organi-
zirajo. Med splošnimi akti, ki so jih spre-
jeli, so tudi tisti, ki so pomembni za
urejevanje življenja in dela obsojencev.
To so: hišni redi, osnove in merila o
načinih odmerjanja plačila za delo obso-
jencev, pravila o sodelovanju obsojen-
cev pri organizaciji in izvajanju svobo-
dnih dejavnosti in del skupnega pome-
na, načrti zavarovanja KPZ in samou-
pravni splošni akti o nagrajevanju in-
ventivne dejavnosti med delavci doma
in obsojenimi osebami na prestajanju
kazni.
Poleg samoupravnih splošnih aktov
za potrebe delovne skupnosti je po-
membno, da so v kazensko-poboljševal-
nem domu za mladoletnike v Celju spre-
jeli tudi številne samoupravne sporazu-
me o urejanju odnosov z zunanjimi or-
ganizacijami združenega dela ter SIS na
področju proizvodnje in menjave dela.
Za podružbljanje izvrševanja kazenskih
sankcij pa je pomembno, da se KPZ v
Celju vse bolj povezuje s KS in občino, v
kateri se nahaja in da obravnava tudi
konkretne probleme, ki se tu pojavljajo,
da se povezuje s krajevnimi in občinsko
konferenco SZDL, ZSMS, kulturno-
prosvetnimi in športnimi organizacija-
mi v obliki skupnih nastopov, tekmo-
vanj, predavanj, da se povezujejo z
osnovnimi in poklicnimi šolami, nave-
zujejo stike z OZD, delegirajo zastopni-
ke v SIS, sodelujejo pa tudi s skrbstve-
nimi organi pri reševanju zaposlitve in
nastanitve odpuščenih obsojencev, z or-
gani UJV, s strokovnimi društvi in orga-
nizacijami ter s publiciranjem dela in
problemov zavodov.
ZAKLJUČNE MISLI
Z revolucionarno idejo podružbljanja,
izgublja zaprtost KPD nakdanji smisel
in pomen, ki je bil v tem, da se obsojenci
izločijo iz družbe. V naši samoupravni
socialistični ureditvi se uvršča delo
KPD med tiste družbene obveznosti, ki
ne zahtevajo le humanega postopka z
osebami, ki jim je odvzeta svoboda, am-
pak tudi skrb za njihovo rehabilitacijo
in resocializacijo. Jamstvo za izvajanje
te naloge je podano s kodeksom penolo-
ške etike, ki so ga sprejeli penološki
d&lavci in velja za vse delavce na po-
dročju izvrševanja kazenskih sankcij.
Za uspešno uresničevanje vseh nalog
na tem področju, pa bo potrebno v celj-
ski občini čimprej pristopiti k usta-
novitvi družbenega sveta za pravosodje,
preprečevanje prestopništva in izvrše-
vanje kazenskih sankcij. S tem bo zago-
tovljen usklajen pristop odgovornih
strokovnih samoupravnih in družbeno-
političnih dejavnikov, s ciljem učinko-
vitejšega obravnavanja in preprečeva-
nje mladoletniškega prestopništva in
drugih družbeno negativnih pojavov.
Zaradi neustreznih de-
lovnih prostorov je GE
Rinka v letošnjem letu
pridobila novo proiz-
vodno halo, v katerih iz-
delujejo naslednje: Fa-
vorit, Maraton, hodalke,
toaletne stolčke, nahrbt-
na nosila, zidna sušila
(60, 80, 100 in 120 cm) ter
opravljajo storitve mi-
zarskega in pralnega ser-
visa. Ob delu pa izobra-
žujejo kovinostrugarje,
kovinorezkalce, mizarje,
obratne elektrikarje,
orodjarje, elektrovaril-
ce, kuharje in kurjače
parnih kotlov.
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
27. november 1980
----
NOVI TEDNIK - stran 29
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 27. november "U
- 27. november 1980 ^
41. __
NOVI TEDNIK - stran 31
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
utrinki s poti po skandinaviji
LEPOTE IN
ZANIMIVOSTI OSLA
Po dobro prespani noči v
spalnikih, smo v nedeljo 6.
julija ob 9. uri izstopili na žel.
postaji v Trondheimu, ki je
po velikosti tretje največje
mesto na Norveškem. Mesto
leži na obeh bregovih reke
Nidele, ki se izliva v globoko
zajedeni	Trondheimski
fjord. Katedrala v mestu je
najmogočnejša in najlepša v
celotni severni Evropi, me-
sto pa je zelo lepo in snažno,
kot vsa skandinavska mesta.
Ves popoldan smo se z vla-
kom vozili po izredno lepi in
razgibani gorski pokrajini s
prelepimi gozdovi, delno ob
rekah, na katerih je vrsta
elektrarn, mimo lepih gor-
PIŠE:	12
ERNEST REČNIK
skih kmetij, večjih in manj-
ših naselij vse do Osla, glav-
nega mesta Norveške. Po-
sebnost mesta je, da zavze-
ma zeleni pas tri petine,'zazi-
dani pa sta le dve petini ce-
lotne površine.
Ogled Osla, za katerega
smo imeli dan in pol časa, je
bil izredno zanimiv. Vsem
članom skupine je ostal v
izredno lepem spominu
park, ki ga je s svojimi kipar-
skimi deli ustvaril velik ki-
par Vigeland. Trideset let je
veliki mojster kiparstva
ustvarjal ta park v katerem
vas izredno pritegnejo Stadi-
ji človekovega življenja od
rojstva do smrti, razvoj otro-
ka, krog življenja itd. Vige-
land je zelo ljubil otroke, za-
to jih je tudi neštetokrat upo-
dabljal. V spominu mi je
ostala skulptura matere, ka-
teri sedita na hrbtu dva otro-
ka, katerima služijo kot vaje-
ti materine kite - mati je na
vseh štirih kot konj. Izraz lic
razigranosti otrok in notra-
njega zadovoljstva matere je
enkraten.
Smučarska skakalnica,
Holmenkollen do katere pe-
lje iz mesta posebna železni-
ca je pojem smučarskih ska-
kalnic v svetu, saj so tu pri-
čeli s tekmovanji že leta
1883. Veliki skakalci Birger
in Sigmund Ruud so bili tam
v petdesetih letih redni gost-
je naše Planice. Nasploh so
Norvežani mojstri v smučar-
skih skokih.
Norveška je domovina ve-
likih polarnih raziskovalcev,
med katerimi bi omenili le
dva in sicer Fridtjofa Nanse-
na in Roalda Amundsena.
Ob ogledu muzejev, v kate-
rih so razstavljene vikingške
ladje, polarno raziskovalna
ladja »Fram«, kar po naše
pomeni »Naprej« in splavov
KONTIKI in RA, smo dou-
meli, da so Norvežani v vsej
zgodovini bili in so še res ve-
lik pomorski narod. Fridtjof
Nansen je s smučmi prekri-
žaril Grenland, z ladjo Fram
pa je zaplul v severno ledeno
morje, odkoder je s še enim
spremljevalcem s pasjo
vprego pripotoval do 86° se-
verne zemljepisne širine - do
tečaja ni več mogel. Ladja
Fram je služila tudi razisko-
valcu Roaldu Amundsenu,
ki je z njo odplul v morja
južne zemeljske polovice,
kjer je v Rossovem morju za-
sidral ladjo Fram in se z
dvajsetimi sanmi, ki jih je
vleklo 52 eskimskih psov,
napotil še s štirimi člani ek-
spedicije na Južni tečaj, ki
ga je dosegel leta 1911. in ka-
mor je kot prvi človek zapičil
norveško zastavo.
Thor Heyerdahl je s svojim
splavom Kontiki odplul iz
Peruja v Polinezijo, drugič
pa s splavom Ra iz Maroka v
Afriki v Srednjo Ameriko. O
teh svojih ekspedicijah je
Heyerdahl tudi napisal
knjige.
Našo dvanajstdnevno po-
tovanje po skandinavskih
deželah smo v Oslu končali.
Z vsem kar smo videli, in do-
živeli smo bili izredno zado-
voljni. Pohvaliti moramo tu-
di brezhibno organizacijo tu-
ristične agencije Kompas in
vodiča Franja Lazarja iz Ma-
ribora.
VINSKI OČENAŠ
V kleti Josipa Guliša,
bivšega kovača iz Bra-
slovja v samoborskem
območju je zapisano tudi
besedilo tako imenovane-
ga vinskega očenaša. Ta-
kole se glasi: »Oče naš, ki
si v kupi, pridi v grlo na-
še, pridi k nam tvoj duh,
bodi dobre volje, kakor
doma, tako v kleti. Kruha
našega' vsakdanjega daj
nam danes kakor tudi ju-
tri. In ne odpusti nas od
polne čaše, kakor se tudi
mi ne odpuščamo od vin-
ske majolike. In osvobodi
nas od vsakega zla, ki bi
vinskemu želodcu lahko
kaj hudega storilo. Amen
za vse.«
LESENA VERIGA
Mestni muzej v Križev-
cih je nameščen v zanimi-
vi stavbi iz 17. stoletja, v
kateri je bila leta 1796 od-
prta prva lekarna v Kri-
ževcih. V muzeju je raz-
stavljena tudi lesena veri-
ga, ki jo je naredil kmet iz
bližnjih Mokric. Veriga
ima 40 členov, izrezljana
pa je iz lipovine. Vlado
Srimšek, direktor muze-
ja, vam bo pokazal še dru-
ge zanimivosti, ki jih v
muzeju ne manjka.
MATOŠ KOT ŽUPAN
V Samoboru je nekaj
časa živel tudi Antun Gu-
stav Matoš, kar potrjujejo
številni dokumenti. Mo-
ral bi postati celo samo-
borsku župan. »Toda jaz
nisem Samoborec, nihče
me kot pritepenca ne bi
želel videti na županskem
sedežu,« se je branil Ma-
toš. »In kdo bi poznal vse
te zakone? Jaz sem samo
literat.«
Matoš je še naprej ostal
Matoš - pisatelj, kronist
svojega časa pa tudi Sa-
mobora, kamor je zelo
rad prihajal in ga imel ze-
lo rad.
PROTI RIBAM IZ
RIBARNICE
Ko so imeli v Prijepolju
delavske športne igre, se
je v središču mesta poja-
vil plakat z naslednjo vse-
bino: OB PRILOŽNOSTI
DELAVSKIH ŠPORT-
NIH IGER SE PRIREJA
TUDI TEKMOVANJE
PRIJEPOLJSKIH RIBI-
ČEV NA LIMU - PRE-
POVEDANO JE V ŽE-
PIH PRINAŠATI RIBE
IZ SAMOPOSTREŽB.
GOSPODINJE, PRI-
PRAVITE PONVE, PE-
KLO SE BO. KOMISIJA
ZA DELAVSKE IGRE.
Tekmovanje je uspelo.
Ribiči so upoštevali pred-
pise: rib niso prinašali v
žepih, ampak v konzer-
vah.
»POMAGAMO«
REPREZENTJiNTOM
Dvorana Golovec že dolgo ni bila tako polna kot v
ponedeljek, ko je bil v njej koncert z naslovom »PO-
MAGAMO«. Ves čisti dobiček s te prireditve je šel
namreč za jugoslovansko smučarsko reprezentanco, ki
se, kljub izrednim uspehom, še vedno srečuje s po-
manjkanjem sredstev za treninge in tekmovanja.
Solidarnost naših ljudi se je še enkrat pokazala v vsej
svoji veličini. Tako nastopajoči, ki so svoj honorar
odstopili reprezentantom, kot številni obiskovalci v
dvorani Golovec so primaknili svoj delež k uspehu
koncerta.
Ker bomo o tej prireditvi več pisali v prihodnji šte-
vilki naj omenimo, da so v ponedeljek v dvorani Golo-
vec nastopili: New Swing Quartet, Tatjana Dremelj,
Janko Ropret, Ditka Haberl, Pepel in kri. Dvanajsto
nadstropje, Milanka Bavcon, Nataša Dolenc, Vili Vo-
dopivec, Dare Milič, Marjan Kralj, Tone Fornezzi-TOF,
Marta Pestator in seveda člani reprezentance.
F. P.
PET MINUT,
PETDESET
DINARJEV!
Da lahko marsikateri da^
prištediš, če greš od trgovin
do trgovine, je že znano. D|
pa lahko prihraniš pri luj
kah za novoletno jelko sko
raj petdeset dinarjev v slabi
petih minutah, pa najbrž i
ne vedo vsi.
Smo v času, ko mnogi i
kupujejo okraske in luči J
jelke ob bližajočem se No
vem letu. Seveda jih mnoj
kupijo šele takrat, ko jih a
gledajo na pultu v prodajali
ali v izložbi. Le malokdo p
si vzame čas, da bi za taii
»malenkost« pogledal za a
no v nekaj trgovinah. Pas
izplača. Za dvajset lučk rac
rate na primer v blagovnici
odšteti 233,18 dinarjev,
prodajalni Elektrotehne p
samo 186,36 dinarjev. Vobd
primerih gre za enak izdelej
uvožen iz Kitajske.
Pa naj še kdo reče, da se a
poplača pot od trgovine 4
trgovine. V opisanem prini
ru razdaljo med obema trgs
vinama prehodimi v n®
kot petih minutah. Razlika^
času je nadvse dobro popli
čana.
MILAN BRECl
KONDOR JE
VZLETEL
v nedeljo so maloštevilc
a marljivi člani OO ZSJ-
Polzela priredili zabava
glasbeno popoldne. Predi*
bito polno dvorano pretei^
mlade publike so se prai^
vili Atomi, Breški fantje, ^
sambla Kondor in Sidro'
skupina Pam iz Celja.
V vseh ansamblih so f
vladovale kitare in bobni'
malo starejši breški mladf
so, s harmonikama v Pj
gram vnesli nekaj sprem«^
be. Najboljšo zasedbo '
imeli Atomi, najboljšo ui^
nost pa je pokazal kvintet
dro. Kondor je uspešno^
pravil prve korake in vzl^
Prijetno je delovala ^
skupina iz Celja z akusti^^'
ma kitarama in pevko, j
Polzelska dvorana je J
hna. Izvajalci so jakost ^ ,
priredili tako, da so
menti zveneli ubrano
lovali prijetno. Skoraj dv^
ni program je bil nagra' •'
bučnimi aplavzi. ^
Mladi so ponovno dol^
li, da so delavni in
ni, kljub skoraj nerno^r'
pogojem za delo. .^jii
VILI
USPELA 8. REVIJA V LIBOJAH
Tudi osma revija narodno zabavnih ansamblov je uspela tako, kot vse prejšnje. Prišlo je
23 ansamblov in vokalnih skupin ter posameznica, ki so v veliki večini prav vsi pokazali
zvrhano mero glasbenega znanja in vedrih, prijetnih melodij. Bila je to prava parada
domačih pesmi in napevov, kjer so se v dveh koncertih, od katerih je vsak trajal po skoraj
tri ure, vrstili ansambli iz vseh koncev Slovenije: iz Izole in Pirana pa Brežic, Zagorja in
Dobja, pa Šoštanja, Velenja in Vojnika, Celja, Griž, Žalca, Polzele in še kod. Tudi tokrat je
bila organizacija revije odlična, vsi ansambli, ki so ob koncu obeh koncertov zaigrali skupaj
»Od Celja do Žalca« pa so obljubili, da prihodnje leto ponovno pridejo na 9. revijo, ki bo 22.
novembra. Organizator je bifa DPD Svoboda Liboje, pokrovitelj Keramična industrija
Liboje, soorganizatorji pa Kulturna skupnost Žalec in Zveza kulturnih organizacij Žalec.
Pred revijo so spregovorili Darko Šuler, Zoran Razboršek in Janez Meglič.
Obširneje bomo o reviji pisali v prihodnji številki Novega tednika ter seveda objavili tudi
več zanimivih fotografij. Na zgornjem posnetku pa so fanfaristi, člani domače godbe na
pihala, ki vsako leto s fanfarami naznanijo začetek prireditve, ki je že dodobra osvojila
slovenski glasbeni prostor.	TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stame) ^^
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka StoP
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljublja
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna- »
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. ^