Kde bi treba bilo varčnosti? Varčnost je lepa in potrebua reč, poaebno sedaj, ko vse toži o velikib dačab in jibovem trdem iztrjevanju. Tako na primer Gračani tožijo, kako da jim davkarije preveč nalagajo in davkarijske postave krivo razlagajo. Gračka obitnijska banka je 1. 1870. plačala 47 gld. dobodnine (Einkomraensteuer), letos pa, .35 fl. Predlanskim je od 14.436 fl. pla.ala*309 fl. dačc, lani pa od 3531 fl. celib 1370 fl. Gračka srenjska hianilnica je od 12.797 fl. dobička morala plačati 11.280 fl. dace, tedaj 88° /„. Od nekega podvzetja s 2122 fl. se je terjalo 6708 fl. davka, tedaj 4585 fl. več, kakor je vse skupaj bilc vredno. To so strabovite šcevilke. Ali tudi ua deželi ni boljše. Zaporedom hodijo ljudetn živine in orodja cenit zavolj zaostalih dač. Zetnljiščno dačo so od 16°/'o vzdignili na 21°/o ter jej navrgli vojnih doklad (Kriegszuscblage); došlo je ae pri naa 38% deželne doklade in (v mariborskem okraju) 19°/0 okrajnib stroakov; mnogo srenj ima še velike sreujske doklade itd. Opravičeno je tedaj, ako se od V8eb strani zabteva več varčnosti! Vendar tukaj ae je varovati napačne vaičnosti. Ta bi uas zavlekla v še večje zadrege. Zato konservativci nismo piitidili tistirn liberalcem, ki so pri svoji glaaoviti zapravljivosti vendar nagloma postali stiogi atedIjivci, ter hoteli nakup uovih Uhacijevih kanonov zabraniti. Hvala Bogu, da se jim to ni posrečilo. Kajti to bi bila silno draga in nesiečna varčnost. Bili bi sred grabežljivih sovražnikov brez primernega orožja in brambe. Leta 1859. nismo imeli dovolj vojue piiprave in zato smo zgubili bogato Lombardijo. Leta 1866. nismo imeli novih pušek in vzela se nam je Venecija in Holstein, iu 30 milijonov srebrnjakov, katere smo Piuaom plačali. Tukaj bi tedaj vaičnost ne bila na pravem mestu, pač pa vemo za mnogo diugib reči, pri kateiib bi se zamoglo in smelo varčno postopati; le skoda, da so liberalci tukaj še pregluhi. V Gradcu so za prnsačke naravoslovce kakib 30.000 fl. zapili, zajedli, pozaavetili in potroaili; dunajska rastava je potegnila 20 milijonov; dunajaki državni zbov nas stane že mnogo milijonov in sedaj mu stavijo zidano zboruico zopet za par milijonov, za gledališča (teatre) in druge enake atvaii se precej denarjev pometuje, prevelika okrajna glavaratva, nepotiebni okrajni zastopi itd., delajo mnogo stroškov, železnicam v podporo plačujemo leto na leto veliko milijonov, letos 19 mi Iijonov srebra. Ali bi se ne dalo tukaj mnogo prihraniti in bremena državljanov polajšati? itd.. Še nekaj! Sedaj imariio 330 penzijoniranih generalov, rued njiini 29 feldzeugmeistrov. Le 3 iznied teb dobivajo 4—5000 fl. na leto; drugi vsi več, namiee po 6, 7, 8, 10 in 12.000 fl. Dalje štejemo 129feldmaršal-leutenantov, 172 general-inajoiov. Ti potrebujejo skupaj 1,314,677 fl. Potem 1908 štabnih oficirjev, kojim se izplača na leto 2 mil. 220.925 fl. in naposled je še 5110 oficirjev, ki vlečejo na leto 2,618 578 fl. Vse penzije skupaj znasajo blizo 10 milijonov. Opomnimo še, da je med penzijoniianimi oficirji mnogo krepkib mož, ki bi še lebko ccaarja služili, n. pr. gotovo ae močni in airoko-plečasti g. Seidl, ki oakrbljuje sedaj 15 služeb, ter že kakih 10 let penzijo uživa med tem, ko država na mestu njega drugega atotnika imeti in plačevati mora! Varčnost je že prav, toda na pi avem mestu se naj ž njo začne!