GozdVestn 77 (2019) 2 54
Uvodnik
Vredni sortimenti listavcev niso pomembni zgolj 
zaradi visokih doseženih cen na trgu, ampak 
tudi zaradi zagotavljanja vrstne pestrosti in večje 
stabilnosti gozdov
Že trinajsto leto zapored so se v Slovenj Gradcu zbrali prodajalci in kupci vrednejšega 
lesa. Dražba je dobrodošlo nasprotje trenutno »prepogostim« sanitarnim sečnjam, 
katerih rezultat so ogromne količine razvrednotenega lesa. Podobno kot v prejšnjih 
letih je bilo tudi tokrat največje zanimanje po hlodovini hrasta, macesna, javorja 
in oreha. Na dražbah lesa so navadno izpostavljene visoke cene, a hkrati se je treba 
zavedati, da so potrebna desetletja za nastanek takega dragocenega lesa. Nekatera 
drevesa z visokokakovostnim lesom so verjetno zrasla naključno, gozdarji pa verja-
memo tudi, da je večina posledica dolgoletnega načrtnega in strokovnega sodelovanja 
med lastniki gozdov in gozdarskimi strokovnjaki. Pri vzgoji kakovostnih sortimentov 
je ključna prava izbira drevesne vrste in njenega optimalnega rastišča ter kasneje 
pravilno izvedena nega in z redčenjem prenos prirastka na tako imenovane izbrance 
oz. najbolj kakovostna drevesa. Naloga naslednje generacije lastnikov in gozdarjev 
pa je prepoznati taka izbrana drevesa in jih namesto na navadne žage usmeriti na 
tovrstne licitacije. Na licitaciji na Koroškem je vsako leto več hlodov, kar kaže na velik 
potencial slovenskih gozdov. Truditi se moramo, da ne bomo samo poželi dobrega 
dela prejšnjih generacij, ampak da zanamcem zagotovimo v gozdu vsaj toliko ali še 
več novih kosov vrednejših dreves.
Na licitaciji so se kupci ponovno zanimali tudi za kakovostne sortimente sadnih vrst, 
kot so hruške, jablane in slive. Žal se še dandanes prepogosto zgodi, da po obnovi 
visokodebelnih sadovnjakov večina lesa konča v domači peči, namesto pri mizarskih 
mojstrih. Zaradi reliefnih značilnosti Slovenije je glede tega še veliko možnosti. Dre-
vesno-pašni podsistemi ali visokodebelni sadovnjaki so zanimivi za območja, ki ne 
omogočajo intenzivnega kmetijstva. Lahko pa na takih površinah sočasno potekata 
paša drobnice ali avtohtone pasme domačega goveda ter vzgoja visokodebelnih sadnih 
dreves, katerih les bo po obnovi zanimiv za »butične« lesene izdelke.
Pomlad je pred vrati in kmalu se bodo olistale vse domače in hkrati tudi tujerodne 
rastlinske vrste. V tej številki predstavljamo invazivno tujerodno vrsto kudzu, ki so 
jo leta 2018 odkrili na dveh lokacijah na Primorskem. Za svojo rast potrebuje oporo 
in je podobna fižolu, vendar lahko na dan zraste tudi do 25 cm in tako preraste 
številne avtohtone vrste.
T okratni znanstveni prispevek ponuja razmislek o optimizaciji v gozdu redno izkrčenih 
površin zaradi daljnovodnih presek. Glede na Zakon o gozdovih te površine spadajo 
v kategorijo druga gozdna zemljišča. Zaradi nevarnosti poškodb žic je treba na vsake 
toliko let znotraj določenega koridorja posekati vsa drevesa. Če bi širino koridorja 
prilagajali glede ne reliefne značilnosti in poves žic, bi lahko za gojenje vrednejšega 
lesa pridobili dodatne površine gozdov.
Dr. Mitja SKUDNIK