Varnost in družbena samozaščita
Kdo natolcuje?
Iz ust redkih in samoupravni skupnosti ne preveč naklonjenih posameznikov je kdaj pa kdaj slišati »zaupne« ugotovitve o naši družbi, ki se »utaplja u tokove policijske države«. Po-borniki takih mnenj in pomislekov — vse prej kot znanstveno in dobronamerno — razpredajo jalove teorije o tako imenovanem »gledanju v sosedovo dvorišče ali lonec« in sprašujejo Le-mu množična zaščita, ko je znano, »da je var-nost zadeva in skrb le določenih specialistiov!«
Očiino je, da gte piedvsem za neko čudno in dokaj nerazumljivo »pametovanje«, ki izha-ja iz totalne vamoslne nepismenosti. Pomisleki o varnosti in družbeni samozaščiti so toiej od-sev neke globoko zasidrane in okamenele za-vesti. Svoje korenine vlečejo jz časov, ko so vprašanja in problemi naše varnosti manj ali več bili !e skrb države, njenih oiganov in po-sebnih institucij. Vse to je davna pieteklost, zato danes lahko govorimo o novih oblikah in podiužbljanju varnosti in samozaščite, kai je pač imperativ časa v kateiem živimo.
Drugače povedano, delovne razmere, sied-stva in rezultati dela niso in ne moiejo biti brez vsakdanjega vpliva delovnega človeka ali občana. Razvejanost samoupravnih, dmžheno-ekonomskih in poliličnih odnosov koraka na-prej, da tako rečemo, v spiemstvu določenih samozaščitnih in vamostnih ukiepov. Varova-nje pravic in svobode delovnega človeka posta-ja torej neločljiva sestavina boja za nadaljnjo uresničevanje in krepitev naših samoupiavnih odnosov. To pomeni odločilni boj proti vsem oblikam in poskusom odtujevanja odločanja in delovnih rezultalov. Mar tudi o tem ni bilo govora na nedavnem VHl. kongresu Zveze ko-munistov Slovenije?
Z vsakdanjo in organiziTa.no samozaščitno dejavnostjo, ki je le politična akcija zavestnih in ljudski revoluciji predanih množic, resnično nadaljujemo, krepimo in dograjujemo iziočilo našega narodnoosvobodilnega boja. Zalo ne bo odveč, da se spomnimo na čase, ko je Osvobo-dilna ironta s Komunistično partijo na čelu mo-biliziiala celolno prebivalstvo za zaščito in va-rovanje tokov revolucije in boja delavskcga razreda, kmetov in našega naioda sploh. Danes ne bi smeli pozabili, da so naše revolucionaine vrednote, predvsem pa naš samoupiavni soci-alizem, mnogim vzgled, nekateiim pa niso všeč. Ce k temu dodamo še politiko neuvrščenosti in ugled Jugoslavije, je potem na dlani, da diuž-beno zaščito kiepimo zastran tega, da se oiga-nizirano, učinkovito in tudi pravočasno upze-mo vsem poskusom omalovaževanja in ogro-žanja našega včeraj, danes in jutri.
In če se ob koncu povmemo k »teoietikom«, nam ne bo težko ugoloviti, da njihova natol-cevanja spominjajo le na glas vpijočega. Kajti našo varnost in družbeno samozaščito obliku-jejo in tvorijo delovni ljudje in občani — po-samezniki in njihove dmžbenopolitične organi-zacije, samoupravne skupnosti, državni organi tei specializiiane in strokovne službe. Gre to-rej za ogiomno množico zavestnih in zavednih, ki z vztrajnostjo in vnemo naši socialistični in samoupravni ureditvi gradijo tudi za današnje čase ustrezen sistem varnosti in družbene samo-zaščile. In kdo potem natolcuje?
Jaka Brankovič