PLANINSKI VESTNIK seveda ne morem govoriti. Moje spanje se je celo poslabšalo, saj se je lesenim tlom pridružila še moja moralistična slaba vest: s tipično "nočno« logiko sem se žrla, ker je tu prepovedano spati. Glavna zabava pa so bile miši, ki so do jutra veselo plezale po vrveh in lezle v vrečke (vsa hrana je bila ravno zaradi tega varno spravljena v posebnih škatlah); neka predrznica je celo tekala med nama. KONČNO SESTOP____ Ob šestih sva le Izsilila jutro, z njim pa ni prišlo nič dobrega: dež, veter, megla, mraz... Opustili smo vse upe na kakršno koli razgledovanje po okolici, pospravili mokre cunje In se kot kupi nesreče odpravili proti dolini. Ob našem oblačenju pelerin na najvatrovnejšem delu poti so se morebitni skriti opazovalci verjetno zelo zabavali - nakar je dež seveda ponehal. Ampak naša lakota ni, saj ena vrstica čokolade zelo malo zaleže. Tako je tistih enaindvajset kilometrov trajalo celo večnost in vsi sesuti smo prišli do avta. Bungalov v Jasperju, turističnem mestu v slogu Kranjske Gore, kamor smo se zatekli pred ponovnim dežjem, se nam je zdel rajski. Med utrujenim valjanjem po posteljah smo občudujoče razmišljali o Američanih, ki z omarami na hrbtih hodijo po celó sto kilometrski h poteh! Še danes mi ni jasno, kako to sploh opravijo. Mi smo seveda sklenili tih dogovor, da v hribe po ameriško ne gremo več - na enodnevne ture smo pač bolj navajeni. MODEREN MEDIJ, NA KATEREM SE PREDSTAVLJA TUDI SLOVENSKO GORNIŠTVO_ INTERNET IN PLANINSKA DEJAVNOST - 1 BOJAN ROTOVNIK Internet je medij, ki se razvija z daleč največjo hitrostjo. Vsak dan ima dostop do interneta več ljudi in vedno več računalnikov je povezanih v ta mega sistem. Kaj je torej internet? V najširšem smislu so to ljudje, računalniki in informacije, ki so elektronsko povezani s skupnimi protokoli za medsebojno komunikacijo. To je strokoven izraz. Splošno bi lahko dejali, da je internet največji informacijski sistem na svetu, ki je razdeljen na več delov, Najpomembnejši deli so vsekakor svetovni splet, elektronska pošta, prenos datotek, novička rs ke skupine, internetni telefon, video konference ter neposredno komuniciranje. Vsekakor obstajajo še druge veje Interneta, a so večinoma izpeljanke omenjenih sestavin. SEZNAM NE BO NIKOLI POPOLN_ Zgodovina interneta sega v leto 1961, ko je L. Kleinrock prvi predstavil koncept »preklapljanja paketov za prenos podatkov in povezovanje računalnikov, kar je še sedaj osnova ¡ntemeta. V letih 1970 do 1972 je v ZDA začela delovati in prenašati podatke prva geografsko porazdeljena mreža Arpanet, ki jo je financiralo ameriško obrambno ministrstvo. Tako se je začela zgodovina Interneta, ki je v razmeroma kratkem obdobju in s pomočjo tehnološkega razvoja postal glavni vir informacij na našem planetu. Med ljudmi, ki uporabljajo Internet za zabavo, dele, učenje, iskanje informacij in komuniciranje, so tudi takšni, ki zahajajo v hribe. To so planinci, gorniki, alpinisti in še kdo (za lažje pisanje sem vse omenjene ljudi združil pod imenom planinci, njihovo dejavnost pa pod planinstvo). Zato je na Internetu veliko informacij in podatkov, ki sodijo na področje planinstva v najširšem smislu besede. V svetu interneta obstaja mnogo spletnih strani, ki so namenjene nam, planincem. Zelo veliko je strani tujih 496 avtorjev, vendar tudi Slovenci na tem področju ne za- ostajamo mnogo za vodilnimi svetovnimi silami. Le reklama nam gre še bolj težko od rok, tako da mnogo strani in informacij ostaja neopaznih in skritih ravno tistim, ki so jim najprej namenjene. Ravno zato sem se odločil, da pripravim pregled slovenskih spletnih strani, ki neposredno alt posredno vključujejo tudi planinske vsebine. Potrebno je poudariti, da večina spletnih strani ni shranjenih na slovenskih strežnikih (zmogljivi računalniki, povezani v internet), ampak so lokacijsko raztresene po vsem svetu, večina pa je lociranih v Združenih državah Amerike, Vsekakor mi nI uspelo zajeti vsega, kar je objavljeno na internetu, saj je to nemogoče. Zakaj je to nemogoče, vedo tisti, ki vsaj nekaj časa preživijo ob uporabi interneta. Priporočam se za dopolnila napisanega, saj seznam spletnih strani ne bo nikoli popoln, lahko pa zajema velik del dostopnega. Spletne strani so si zelo različne, a hkrati tudi zelo podobne, tako da je težko vse spraviti v smiselno preglednico, ki bi zadovoljevala mnogim kriterijem. Z izbiro vsebinsko sklenjenih celot sem poskušal zajeti vse, kar je na določenem področju na internetu. Vsaki spletni strani sem poleg uradnega naziva, ki je v mnogih primerih naslov prve strani ali le plod mojega razmišljanja, dodal tudi internetni naslov (http://) ter kratek nesistematičen opis. Spletne strani sem iskal s pomočjo najboljših slovenskih spletnih iskalnikov (EON, Mat'kurja in Siowwwe-nija) ter preko nekaterih planinskih spletnih strani, ki so omenjene na koncu prispevka. Vse navedene strani so bile aktivne v času pisanja prispevka, to je septembra 2000. Bralec se bo sam odločil, katera stran je zanj zanimiva in vredna njegovega obiska. A vseeno vedite, da večina urednikov oz. administratorjev spletnih strani opravlja svoje delo popolnoma prostovoljno in največja nagrada vsakemu od teh je gotovo množičen obisk njegovega ustvarjanja. Zato si le vzemite čas In po- PLANINSKI V E S T N t K glejte, kaj vam s planinskega področja nudi internet. Presenečeni boste, koliko zanimivosti in uporabnih podatkov ter informacij je na tem modernem mediju, ki iz dneva v dan pridobiva nove uporabnike. Vseh 149 objavljenih povezav je dostopnih na posebni spletni strani http://mypage.gop1ay.com/planinske-p o veza ve/. SPLOŠNE SPLETNE STRANI_ V to skupino sem uvrstil tiste slovenske spletne strani s planinsko vsebino, ki imajo veliko obiskovalcev in hkrati vsebujejo splošno zanimive informacije. • Planinska zveza Slovenije (http://www.pzs.si): Uradne spletne strani osrednje slovenske planinske organizacije, kjer lahko najdete mnogo aktualnih novic In drugih splošno koristnih informacij, kot so koledar akcij PZS ter seznam planinskih društev z naslovi. Lahko se vključite v razprave o razmerah v gorah in stanju poti ter greste po nakupih v Planinsko založbo (žal nI možen on-line nakup) in izveste marsikaj zanimivega o planinski opremi. Poleg vsega tega so na teh spletnih straneh še samostojne predstavitve planinskih postojank, zavarovanih rastlin in Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Strani za PZS od leta 1995 izgrajuje in ureja podjetje Tris-a d.o.o. iz Ljubljane z administratorjem Matjažem Wiegeletom na čelu. • Gore... ljudje (http://www.planid.eranova.si/): Na* menjene planincem, gornikom, alpinistom-vsem, kijih zanimajo gore in aktivnosti v njih. Dnevno sveže novice, aktivnosti, leksikoni, zgodovina in povezave na sorodne strani. Strani gostujejo na strežniku podjetja Era- nova d.o.o. iz Ljubljane, glavni urednik in hkrati duša strani je Franci Savenc, V tem času so to najaktualnejše planinske spletne strani v slovenskem jeziku. • Večer - rubrika Gore in ljudje (http://bog.czp-vecer.si/vecer99-1/0.asp?kaj=6B): Slovenski dnevnik Večer celotno vsebino iz tiskanega medija objavlja tudi na svojih intemetnih straneh (http://www.vecer.com). Vsak četrtek je v Večeru rubrika Gore in ljudje, ki jo ureja Urška Šprogar Rubrika prinaša veliko zanimivega branja z vseh področij planinstva, saj pri ustvarjanju sodeluje širok krog dopisovalcev. • Slovensko športno plezanje (http://www.slo-climblng.com/): Strani so center internet nega dogajanja na področju športnega plezanja v Sloveniji. Novice dodajajo dnevno, tako da strani pokrivajo širok de! tega športa. Na straneh lahko najdete različne informacije in novice, fotogalerijo, teste opreme, intervjuje, male oglase ipd. Strani ureja Klemen Demšar. • Vremenska napoved za Julijske Alpe (http:// www.rzs-hm.sl/napoved/gorski svet.html): Poleg običajne vremenske napovedi, ki je na intemetu dostopna te kar nekaj časa, od avgusta 2000 dalje pripravlja Hidrometeorološki zavod Slovenije še posebno vremensko napoved za Julijske Alpe. Vremensko napoved dnevno osvežujejo in je v veliko pomoč pri načrtovanju obiska gora na severozahodu Slovenije. • Slovenske planinske koče (http://www.pzs.si/pzs/ koce.nsf): Čeprav so vse slovenske planinske koče predstavljene na Internetu kot del spletnih strani PZS, je te strani vsekakor potrebno omeniti, saj je predstavl- Plaz odnesel smučarja v jezero Gore vsako leto po vsem svetu zahtevajo med gorniki smrtni davek, zimske gore ga velik del odnesejo s plazovi. Pogosto gre za nesreče, ki jih ni mogoče predvideti ali ki se jim je komajda mogoče izogniti, pogosteje pa so take nesreče rezultat premajhne pazljivosti. Smrt Michela Trudeauja na jezeru Kokanne v Britanski Kolumbiji je treba pripisati nenavadnim okoliščinam In je zato redkost tako glede vzrokov kot posledic. Bilo je 13. novembra 1998, snega še ni biio veliko in zato trije mladi smučarji pri dvajsetih letih najverjetneje niso niti pomislili, da bi jih lahko ogrožali snežni plazovi. Vendar se je zgodilo prav to. Ko so mimo jezera sestopali z gore, jih je zajel plaz, ki jih je vrgel v jezero. Dva od njih sta bila čisto na jezerskem bregu in jima je uspelo odplavati na kopno, Michela, ki je imel na nogah smuči, poleg tega pa na ramenih še težak in do vrha potn nahrbtnik, pa je vrglo v globljo vodo. Na nesrečo je to jezero zelo globoko, na njegovi površini pa se je že začela delati zimska ledena skorja. Michel se je nekaj časa poskušal obdržati na površini, svoja tovariša je klical na pomoč, vendar se /tako opremljen dolgo nI mogel upirati mrzli vodi In je potonil. Ker je jezero v divjih in redko obiskovanih predelih, je pomoč prišla prepozno, jezero pa je bilo takrat že precej na debelo zamrznjeno. Morda zaradi teže ali pa zaradi smuči na nogah in zaradi globine Michelovega trupla niso našli niti takrat niti naslednjo pomlad, ko se je led stalil. Potapljači so lahko Trudeaujeve samo obvestili, da trupla pač niso našli. Primer je bil v Kanadi dolgo časa v središču pozornosti tamkajšnje javnosti, kajti Michela je bil najmlajši sin Plerra Eliota Trudeauja, ki je bil ugleden in izredno priljubljen kanadski politik In dvajset let predsednik kanadske vlade. V nesreči, ki je zadela družino Trudeau, so njeni člani prosili medije in javnost, naj ne raznašajo alarmantnih vesti in pišejo senzacionalnih komentarjev. Letos so starši In bratje Michela Trudeauja sprožili akcijo, da bi zbrali 900.000 kanadskih dolarjev prostovoljnih prispevkov In ob jezeru Kokanne zgradili planinsko kočo v spomin na umrlega planinca in turnega smučarja. S tem denarjem naj bi hkrati obnovili bivak, v katerem je Michele s svojima tovarišema preživel nekaj dni, preden je odsmučal v smrt, fiatimlr Stetanouli, Kanada 497 PLANINSKI VESTNIK tev narejena kot samostojna celota. Mnogo povezav z drugih spletnih strani je izdelanih direktno za predstavitve planinskih koč. Eden izmed najbolj obiskanih slovenskih portalov (EON) ima povezavo na te strani direktno s svoje prve strani. • Slovenske gore (http://www.rzs-hm.si/people/ Metod. Koze I j/m o u nt/): To so prve spletne strani s planinsko tematiko v slovenskem jeziku. Čeprav te strani niso več množično obiskane, si kot prve na svojem področju vsekakor zaslužijo uvrstitev v to skupino. Strani ureja Metod Koželj. SPLETNE STRANI PLANINSKIH DRUŠTEV Planinska društva so dokaj skromno predstavljena na internets, saj jih ima manj kot 10 odstotkov svoje spletne strani. A stanje na tem področju se močno izboljšuje, saj se povečuje tudi potreba po celovitejšem informiranju članstva in druge planinske javnosti. Mnoga društva novice o svojih aktivnostih posredujejo na ¡NDOK PZS, ta pa jih redno objavlja na spletnih straneh PZS, kar povečuje informiranost društvenih članov. Strani so razvrščene po abecedi, saj je zelo težko priti do podatkov, kdaj je nastala kakšna spletna stran. Najstarejše med njimi so spletne strani PD Gornja Radgona, PD Tržič in PD Novo mesto. Spletne strani slovenskih PD • Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor (http://tomcat.izum.si/~apdkoz/) Lepo oblikovane spletne strani, kjer lahko najdete informacije o društvu, novice, podatke o odpravah in zanimivosti iz dela društva, • Obalno planinsko društvo in Planinsko društvo Alpemar (http://www.nnyfreehost.com/yurko/): Tudi na obali smo planinci - tako se začne predstavitev aktivnosti teh dveh planinskih društev. Poleg novic in podatkov o obeh društvih je možno priti še do informacij o Slavniku in o planinskih poteh v okolici Obale. • Planinsko društvo Celje (http;//www. plan ins koti rust vo-ce I je. si/>: Edine spletne strani planinskih društev z lastno domeno oz. spletnim naslovom! Strani so zelo lepo in profesionalno oblikovane in vsebina je predstavljena na preprost in pregleden način. Po moji osebni oceni so to trenutno najboljše spletne strani v tej skupini. • Planinsko društvo Cerkno {http: members.xo-om.com/-XOOM/pdcerkno/index.htm): Zelo neposredne spletne strani, ki nudijo osnovne informacije o aktivnosti društva ter predstavitev njihovih planinskih koč. «Planinsko društvo dr. Goran Zavrni k (http:// www2.mf.uni-lj.si/-gore/index,html): To društvo deluje v okviru Medicinske fakultete v Ljubljani. Na vpogled je dostopen program dela, pregled organov ter različna druga obvestila. • Planinsko društvo Gornja Radgona (http:// www2.arnes.si/-ssdJutro/): Ene izmed prvih spletnih 498 strani PD, ki pa je sedaj žal ne osvežujejo več. Strani vsebujejo opis zgodovine PD In Pomurske planinske poti, program dela in aktivnosti mladinskega odseka. • Planinsko društvo Jezersko (http://www.pla-nid.org/PD/Jezersko/): Relativno nove spletne strani, ki so skoraj v celoti posvečene 100-letnici Češke koče ter odpravi Dava Kamičarja na Everest. • Planinsko društvo Komenda (http://www2.ar-nes.si/-jursic/index.html): Spletne strani v nastajanju, ki vsebujejo program dela za leto 2000, • Planinsko društvo Lendava (http://www.geoci-ties.com/Yosemite/Rapids/67670: Strani, obogatene z dobrimi fotografijami naših gora, vsebujejo nekaj podatkov o društveni dejavnosti in krajši opis Pomurske planinske poti. • Planinsko društvo Ljubljana-Mat i ca (http:// www. plan id.org ./P D/L j-M a/L j-M a. htm): Predstavitev tega društva je izdelana po njegovih odsekih, s svojimi aktivnostmi se predstavljajo odsek za varstvo narave, gospodarski odsek, mladinski odsek in vodniški odsek. •Planinsko društvo Novo mesto (http://www.in-fotehna.si/pd-novomesto/): Grafično preprosto, a zelo lepo izdelane spletne strani, kjer lahko najdete nekaj podatkov o društveni aktivnosti, Gorjancih, Trdinovi poti in predstavitev Doma na Gorjancih. • Planinsko društvo Prevalje (http://www.home-stead.com/ llonking lionking/PO-Prevalje.html); Strani z dinamičnimi dodatki, ki nevsiljivo popestrijo ogled. Vsebina: informacije o društveni dejavnosti, navodila za včlanitev, nekaj fotografij ter zanimivosti o Uršiji gori. S te strani iahko na svoj računalnik prenesete tudi ozadje za svoj monitor, seveda z utrinki z Uršlje gore. • Planinsko društvo Saturnus (http://www,satur-nus-oro.si/pds/): Skromne spletne strani, ki ponujajo naslove nekaj kontaknlh oseb ter naslov društva. •Planinsko društvo Šempeter v Savinjski dolini (http://pdsempeter.8m.com/): Strani v izdelavi, ki vsebujejo program aktivnosti društva. • Planinsko društvo Šoštanj (http://redriva1.com/ pdinsostanj/): Novejše spletne strani, ki vsebujejo predstavitvi Trške poti okoli Šoštanja in društvenega časopisa Planinski popotnik. Prav tako lahko najdemo zgodovino ter pravila društva, aktivnosti v tekočem letu, kontakne osebe in možnost včlanitve v društvo. • Planinsko društvo Trebnje (http://pdtrebnje. 4mg.com/): Objavljen je program izletov za leto 2000 z opisi posameznih izletov. Poleg tega je objavljenih še nekaj fotografij v galeriji ter informacije o Domu Vrhtrebnje, •Planinsko društvo Tržič (http://www.acom-sp.si/ acom/pdtrzic.html): Poleg osnovnih informacij o društvu je večji del spletnih strani namenjen predstavitvi planinskih domov v oskrbi PD Tržič ter opisu akcije Sto vrhov. • Planinsko društvo Žiri (http://www.geoclties.com/ Colosseum/6706/): Zelo natančni podatki o društvu, saj lahko izvemo skoraj vse, kar bi si povprečni obiskovalec želel zvedeti o organizacijskem delovanju planinskega društva. PLANINSKI VESTNIK J • Mladinski odsek PD Klinček Laško (http://www.geo-cities.com/triokiincek/): Mladi planinci iz Laškega so zanimivo predstavili svoje aktivnosti od taborov in izletov do planinskih orientacijskih tekmovanj in foto reportaže, Strani občasno osvežujejo in jih ureja Branko Kovač • Mladinski odsek PD Velenje (http://www.geoc i -tles.com/mopdmaster/): Strani ponujajo aktualne novice, opise taborov in izletov, orientacijsko dejavnost ter mnogo drugih zanimivih informacij. Strani ureja Marko Meža in jih občasno osvežuje. • Mladinski odsek PD Radovljica (http://www.geo-cities.com/Baja/Trails/4142/): Obnavljanje teh strani, ki vsebujejo podatke o mentorjih in vodnikih v društvu ter opise svojih aktivnosti, ni ravno pogosto. Strani ureja Primož Zorko. • Mladinski odsek PO Ljubljana Matica (http:// www.geoclties.com/mo pd Ijmatlca/): Vsebino strani predstavljajo osnovni podatki o odseku, program dela in novice za člane in vodnike. Administrator strani je Blaž Lesnik. • Mladinski odsek PD Žalec (http://come.to/mopd): Strani so še v izdelavi in ponujajo seznam vodnikov, ki delujejo v MO, program izletov ter opis planinskega tabora iz leta 1999. Administrator strani je Marko Bobi-nac. • Planinski krožek OŠ Lucija - Mladi orli (http://hot-yellow98.com/orll): Eden izmed prvih poskusov take predstavitve dejavnosti mladih planincev v Sloveniji. Spletna stran Gore... ljudje Spletne strani slovenskih planinskih društev v tujini: • Slovensko planinsko društvo Triglav (http://www,-nevtron.si/firbc/zvone/spd.htm): Društvo, ki deluje od leta 1971 v Švici, združuje tam živeče Slovence, Skoraj 400-člansko društvo ima kar nekaj aktivnosti, o katerih več preberete na spletnih straneh. Spletne strani sekcij planinskih društev: • Planinska sekcija podjetja Apros NM (http://www,-infotehna.si/apros/Hrib l/Planinska sekcija, htm): Opisi izletov s fotografijami te sekcije. •Planinska sekcija podjetja Elektro Ptuj (http:// home.amis.net/fraiog/pfanirtskup.htmi): Bolj skromne spletne strani, ki so še v izdelavi. Predstavljajo svoj izlet na Grossglockner in Mangart. SPLETNE STRANI MLADINSKIH ODSEKOV Mladi člani planinskih društev so že dokaj zgodaj začeli predstavljali svoje aktivnosti na internetu. Ledino na tem področju je oral MO PD Nova Gorica, ki je s svojim delom spodbudil tudi druge k aktivnejši vlogi na internetu. Spletne strani so razvrščene po datumu nastanka. • Mladinski odsek PD Nova Gorica (http://come.to/ krn): Prve spletne strani MO v Sloveniji, ki jih, žal, že nekaj časa niso obnovili. Strani ponujajo opis programa dela (izlete, tabore ipd.) in predstavitev tekmovanja Mladina in gore 1998. Strani ureja Vladimir Bensa, • Mladinski odsek PD Šoštanj (http://mypage.go-play.com/mopd-sostanj/): Od začetka 1999. leta delujoče spletne strani ponujajo informacije s področja zgodovine MO, tekočih aktivnostih, orientacijske dejavnosti, prav tako je najti kontaktne osebe ter rubriko Planinske novice, ki jo objavljajo v lokalnem časopisu. Strani osvežujejo vsakih 14 dni ¡njih ureja Bojan Rotovnik. SPLETNE STRANI ALPINISTIČNIH ODSEKOV Alpinisti so - podobno kot mladi planinci - že zelo zgodaj začeli predstavljati svoje podvige na internetu. Večina teh spletnih strani je vsebinsko bogatih in jih tudi kolikor toliko redno osvežujejo, tako da so razmeroma aktualne. Med temi spletnimi stranmi po kakovo- 499 PLANINSKI VESTNIK Planinska sueza Slovenije ['-inisVM-s 9. 1003 L^uijFpna Tel. >38861 1343D23, F« .-36661 1323 14D NoWce 0® Aktualno Mpvfc« Kolača? iakacja Otgani racija Eis&jaaki Dr j Šlvfl Aktjgjpgi p&dfti *dPZS VVAPportaJ 'Matjaž Wteg< I« ,24.09^000 flPfcntaifci MT9 Stmmn^ p avoponudbe rtiimi» tudi ntpočroCj* motainin rtprtrv H* WAP poriaiu ,hUp.<'/vt*tH pia i» w vo/fo tktubnt» mio/m»Cfte kotodet dogodke?* v piihodnpm tednu itJ trJotmucm o odprtosti ptmvoakih poruojanh WAP podal bo tudi 27 9 trt fBM Forum* v Porlototu pr»d čaaom «a ja porodil« ideja a pranem informacij na mobilna napim». ki to 1a porrt»1e M naftag« nk,flwia Informacij* oUjn^sn» na ■ p kinih iirartah Planinske rin Slovenj i! p{*t*»rji»jo v format primaren i« up vab» na nh nupravah WAP podal j« ršrtjiran s pomočjo produkis Oomjno Everjrpiata, k» *MjuCujo lutfa Nokia sarvar Strani so bil* it si Iran* na mebUnam talvfonu Nokia [7110 if» Nokia 9\tO Cofnmuntcaloi, katar« j« posadilo •pdjofjo Talaray Zaradi -raebincke ZBnanwoaii irv praditav^ lehnoJog-je bo PZS WAP poitai postavlja* * dnjgsm dne*j ¡BM Pomma v portoroSu 11 t/rtni mi* fi* t n] ^'jheautmtiiimsMMs IS M) -ulj ufMOtl »miigdt p«*l*MHUni •IfinnViin *t »•Mirnim e^nim hkum D« f ijii nAM "J vtAj« Hrili» Ititi MKnfi-i i» 0*2900 loiMMMp *j>M