OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD 6 mini reportaža SKRITA LJUBEZEN Malokdaj ima človek pri­ ložnost, da pokuka v skrite kotičke srca, zlasti če je to upeto v majčkeno telesce fan­ tiča devetih let. Ker mi je razkril skrivnost, naj ostane njegovo ime zamolčano, re­ cimo pa mu Matjaž. V šoli so se v dramskem krožku pripravljali na prire­ ditev. Proslav je res toliko, da morajo imeti za železno rezervo naštudiran vsaj en komad. Vaje so se začele, najprej poredkeje, potem pa vedno pogosteje. Med otroci Se je spletalo prijateljstvo in tudi prve ljubezni. Dekletom je bil najbolj všeč dolgolasi Matjaž. Veliko se jih ie._jpo- tegovalo za njegovo naklonje­ nost, dokler. . . Dokler ni pričel dobivati njihovih pisem, ki so bile »babje čenče«, »neumnosti«, traparije«, kakor je to pisa­ nje označeval sam. Rekel je, da mu je skraja bilo celo malo všeč, a kaj, ko se je zgodilo, da je na dan dobil tudi po več pisemc, ki pa niso bila nikoli podpisana. Opremljena so bila z risbami, prebodenim srčkom ali po­ dobno risarsko umetnostjo, in vsa so imela samo en re­ fren — ai Lave ju, kar naj bi pomenilo — ljubim te. Matjažu je postalo pisanja dovolj, zvedel pa bi tu A rad, katera ga tako neskončno lju­ bi, zato je v razredu začel ka­ zati svoja ljubezenska pisma. Mislil si je, če jih pokažem, bodo babnice že odnehale. Pa res! Nekaj jih je utihnilo, vztrajnica s prebodenim sr­ cem pa je še vedno izražala ljubezen na neslovnični na­ čin. Tudi tega mu je bilo že dovolj. Pisma je pokazal to­ varišici za angleščino, da se je pošteno ponorčevala iz an­ gleške ljubezni Pomagalo je, pisma . z angleško vsebino so izostala, nadomestila pa so jih črno obrobljena. Vsak dan mu ga je stisnila v roke sošolka, ki pa ni hotela po­ vedati, kje ga dobi. Zdaj se je v otroški pameti nekaj za­ taknilo, Matjaž ni vedel, kaj to pomeni. Povpraša' in po­ kazal je doma pisma mami, in ta je seveda njegovo ko­ respondenco vzela zelo resno. Matjažu je razložila, da črno obrobljena pisma pomenijo žalost, žalovanje in se poši­ ljajo le v primeru, če kdo žaluje za kakšno osebo. Matjažu je postalo kmalu jasno, kako je s tc stvarjo. Deklica je žalovala za njim, pa mu je pričela pisati taka pisemca. Bila je žalostna, ker je njeno ljubezen javno raz­ glasil, jo odprl svojim sošol­ cem, čeprav je ostala ona anonimna. A ljubezen, ki je bila skrita, je postala last vseh in -to jo je užalostilo. V Matjažu pa se še vedno utrne misel, katera sošolka iz amaterske skupine je bila ti­ sta, ki mu je tako zvesto pi­ sala vsak dan. Ošine eno, oši- ne drugo, a nobena se ne iz­ da. Radovednost ga še ved­ no muči in vrta, končno ni kar tako pri devetih letih do- j bivati toliko pisem in ne ve­ deti za ljubezen, ki se skriva za njimi! Z S. VELENJE ŽIVAHNA DEJAVNOST Življenje v velenjski občini je letos izpolnjeno s številni­ mi kulturnimi dogodki. V knjižnici se vrstijo klubski večeri in razstave, v vseh dru­ gih krajih pa uprizarjajo do­ mača prosvetna društva igre. Komaj so izzveneli akordi tri­ sto harmonik na drugi repu­ bliški reviji v domu kulture, že so tu nove naloge. Občinska zveza ZKPO bo sodelovala na republiškem srečanju pionirskih in mladin­ skih folklornih skupin, ki bo 25. m 26. maja v Velenju. Nastopilo bo 400 pionirjev in mtadincev. V tem času bo tu­ di lazstava narodnih vezenih. Vrh tega bodo tudi v Vele­ nju počastiU 400 letnico kmeč­ kih puntov. Ta jubilej in 30 letmco AVNOJ bodo prazno vali ob 2!}. novembru. Takrat naj bi združeni pevski zbori izvedli kantato !)nej partizan«. Sicer pa bo v maju močno razgibano življenje. V Vele­ nju bo zakijučno republiško srečanje »Naš beseda 1973«. Dvanajstega maja bo v Vele­ nju področno srečanje pihal­ nih ansambiov, ki bo imelo tekmovalni značaj. S tem pa nalog in načrte v ni konec, saj bodo v Velenju in v drugih krajih v občini še druge zani­ mive kulturne prireditve. ccue NOVOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Zavod za napredek gospo- 8. maja ob 9. uri priredil de­ lovni ra2^ovar pod naslovom LETOŠNJE NOVOSTI V SO CIALNEM ZAVAROVANJU, Razgovor je namenjen odgo vomim osebam kadrovskih služb ter predstavnikom or­ ganov samoupravljanja v de­ lovnih organizacijah. Na raz­ govoru bodo obravnayali sis­ tem in organizacijo socialne ga zavarovanja in njegovega finansiranja, obračunavanje stopenj prispevkov in spre­ membe v pK>kojninskem zava­ rovanju. Razgovore bodo vodili sode­ lavci Komimalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju In to v prostorih doma JLA v Celju. V REKLAMI DRUGAČE v celjskem podjetju Rekla­ ma so pred dvema letoma po­ slovali na svojevrsten način — pri njih sie lanko naročili, kar ste želeli, brez naročilni­ ce. Kar na besedo in vse bolj po domače. Sedaj je drugače — drugačni ča.^i Se vedno pa so v Reklami zanimivi za­ radi »oolidnih« cen in poseb­ nih )/ekskluzlvnih« pravic, ki jim pripadaj<; — plakate sme lepiti po Celju samo Rekla­ ma, in sicer od dveh dinar- jev-novih dalje. Malo? Ne! T. ERJAVEC V POKOJU Tone Erjavec, znan celjski družbenopolitični delavec, je odšel s 1. aprilcan v pokoj. Njegovo zadnje delovno me­ sto je bilo v Aeru. Tone Erja­ vec pa še ne bo odnehal z družbenim delom. Prav sedaj vodi sindikalno partijsko de­ lovno skupino, ki bo povezo­ vala akcijo za uresničevanje samoupravne delavske kon­ trole v delovnih kolektivih •LOVENtKE KONJICE PRIPRAVE NA 100-LETNICO v Slovenskih Konjicah, Lo- čah in Vitanju se že pridno pripravljajo na proslavo v počastitev 100-letnice gasilst­ va, ki bo letos v Slovenskih Konjicah, drugo leto pa v Vi­ tanju. Tudi v Ločah imajo že 70-letni staž, zato se pridno vključujejo v program prire­ ditev. Tako kot v Vitanju bi radi tudi Konjičani popravili gasilski dom, ki je star že 68 let in nujno potreben 1» pravila. Upajo, da se jim bo nateklo vsaj toliko denarja, da bi bil ob proslavi dom vzgledno urejen. Radi pa bi posodobili tudi opremo. Izvo­ ljen je častni odbor gasilske­ ga društva, ki bo skrbel, da bodo priprave na 100-letnico gasilstva v redu potekale. SEJA SKUPŠČINE Danes se bosta sestali na skupni seji občinski zbor in zbor delovne skupnosti ko­ njiške občinske skupščine, kjer bosta razpravljala o predlogih svetov za gospodar­ stvo in družbeni plan, za fi­ nance in kmetijstvo ter sveta za komvmalne zadeve. SlediU bodo še predlogi za voUtve in imenovanja ter po­ ročilo občinske volilne komi­ sije o izidu referenduma. Te­ mu poročilu bo svoja opaža­ nja dodal še občinski javni tožilec. KOZJANSKO OBSOTELJSKI DROBIŽ v šmarski občini so se, kot mnogo drugih slovenskih ob­ čin, odločih, da bodo tudi oni pc svojih močeh prispe­ vali k gradnji spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. Domenil; se, da bodo zbrali 160.000 dinar­ jev, organizacijo zbiranja sredstev pa je prevzel občin­ ski odbor Združenja ZB NOV in konferenc ZMS. Akcija je že stekla, v njej pa bodo so­ delovali vsi terenski odbori Zveze borcev, aktivi ZMS in krajevne skupnosti. Kakor vsako leto bodo tudi letos v šmarski občini ix)de- lih priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja bodo pode­ ljena šestim kandidatom: krajevnim skupnostim, dru­ štvom ir. pa dvema posamez­ nikoma. Podelitev priznanj bo IX)vezana s kulturnim progra­ mom ob priliki praznovanja te obletnice in praznika dela in bo po vsej verjetnosti v Rogaški Sla.tini. Kandidati za priznanja še niso znaiw Priprave za proslavljanje 400-1etnice kmečkih uporov v bistriški dolini so že v pol­ nem teku. Se posebej se mla­ di mladinskega aktiva Pil- štanj-Lesično pripravljajo na uprizoritev zgodovinske -Ira- me Ob kamnu, ki jo bodo igrali v Pilštanju, 26, maja v večernil. urah. Igralska sku­ pina, ki že dalj časa deluje v okviru mladinskega aktiva, bo celotno prireditev organi­ zirala sam^. Sami bodo nare­ dili tudi sceno in vse ostalo. Prizorišče bo v središču trga Pilštanj ob sramotilnem kam­ nu. Mladinci bistriške doline so prevzeli na svoja ramena tudi vse obveznosti: kresove, ki naj bi goreli na vseh vid­ nejših točkah, ureditev okolja in postavitev smrečic s poz^ dravnimi gesli. Končno so se dela pri as­ faltiranju že pripravljene tra­ se 'Podčetrtek-Golobinjek za­ čela. Minuli teden so položili asfaltno plast do kraja Ime- no, kjer se odcepi cesta pro­ ti hr\'atski meji do Miljane. Na hrvatski strani je že as­ falt in tako bo do najbližje asfaltne povezave s sosednjo republiko le dober kilometer makadamske ceste. Od Imena do Golobinjeka, kjer se odcepi cesta za ožje Ko/jansko, v središče vir- štanjskin goric, Virštanj, bo­ do položili asfaltno oblogo do prvega maja, če bodo seveda viemenske razmere to dovo­ ljevale. Se letos bodo nadalje­ vali z zempi,'skimi deli pri modernizaciji obsoteljske ma- gistrale od predvidenega za­ ključnega odseka Golobinjek do Bistrice ob 5?otli. Tako so narn nedolgo tega povedali na Cestnem podjetju v Celju. že teden dni je od bega, kar so se v Kozjem sestali predstavniki šmar^kih delov­ nih organizacij. Na sestanku so bili Ladislav Najžer, direk­ tor Lesnoindustrijskega kom­ binata Šentjur, Veljko Repič, direktor Metke Celje, Vojo Djinovskt, direktor Steklarne Rogaška Slatina in Miloš Kla­ jnšek, direktor trgovskega po­ djetja Jelša ter Joško Lojen, komercialni direktor Zdravi­ lišča Rogaška Slatina. Sestan­ ka so se udeležili tudi pred­ stavniki dom8x5ih družbeno političnih organizacij. V Kozjem so se sestaU predvsem zaradi čedalje bolj perečega vprašanja povezave Kozjega z ostalimi industrij­ skimi kraji v občini. Do tak­ šnega razgovora je prišlo pred­ vsem zaradi nameravane gra­ ditve obrata Steklarne in pa razširitve Metke ter gradnje samopostrežne trgovine v Ko zjem. Postavlja se vprašanje rentabilnosti teh obratov. Ce­ sta bo morala biti sposobna za promet s težkimi tovor- njaki-prikoličarji, ki bodo vo­ zili finalne izdelke v Rogaško Slatino ali kam drugam. Se­ danja trasa temu nikakor ne bi ustrezala, sploh za steklar­ ske izdelke ne. Na sestanku v Kozjem so poizkušali najti rešitev povezave na najpri­ mernejši način in upajo, da bodo dosegli razumevanje pri pristojnih institucijah. Po vsej verjetnosti bodo nastale tudi težave z gradit­ vijo samopostrežne trgovine v Kozjem, ker je bilo že skle­ njeno. Sedaj se je vse skupaj zataknilo zaradi stabilizacij­ skih ukrepov, vendar v trgov­ skem podjetju Jelša v Šmar­ ju upajo, da bodo še do kon­ ca tega leta zadevo rešili, ta­ ko da bi le gradili prepotreb- no trgovino. Na sestanku so se še dogo­ vorili, da bodo 26. aprila po- ložiU temeljni kamen za obrat Steklarne in pa otvorili novi obrat Metke, v katerem že de­ lajo. MILENKO STRAŠEK mali intervju SPRAŠUJE: MILENKO STRAŠEK ODGOVARJA: VERONIKa DENŽIC Študentskemu hrupu v Ljubljani in Mariboru se je pridružil še najnovej­ ši, celjski. Dolgo je nam­ reč že znano, da imamo tudi v Celju oddelke viš­ jih šol in prav ponosni smo na to- novo pridobi­ tev. Iz dneva v dan ča­ kamo, kdaj se bo začelo tudi v Celju pojavljati ti­ sto nemirno in po svoje tako prijetno življenje, ki je že od nekdaj značilno za mesta z univerzitetni­ mi ustanovami.' Prej ko slej bomo na ta utrip mo­ rali še čakati. Takšne stvari ne nastanejo čez noč . • . Odšli smo na pedago­ ško gimnazijo, kjer se v dveh prostorih stiska pe­ dagoška akademija, ki je le del mariborske višje šole. V enem izmed raz­ redov je bilo pravkar ži­ vahno in za naš razgovor smo izbrali Veroniko Denžič iz Bistrice ob Sot- li. »V prvi letnik hodite. Kako se počutite kot štu­ dentka v Celju, ki doslej takšnih šol ni poznalo?« »Nič kaj prijeten obču­ tek to ni. Pedagoški ka­ der je že od nekdaj za­ postavljen, ra.zen tega pa vsi gledajo na nas malce •postrani, češ Ljubljana ali pa Maribor sta čisto ška izobraževalna skup- nekaj drugega. Drugače je vse v redu. Republi- nost mi je dala štipendi­ jo, ni velik denar, a ven­ darle. Z njim se v ome­ njenih šolskih centrih ne bi dalo živeti in že to je prednost naše šole.« »Vas morda še kaj mo­ ti?« »To, da se za našo šo­ lo odločajo zgolj dijaki s slabšimi učnimi uspehi. Druga stvar je pomanjka­ nje prostorov. V enem razredu je bila včasih gar­ deroba. Govorili bi lahko tudi o pomanjkanju hte- rature, ki jo potrebujemo za študij. To bomo v so- delo\'anju z mariborskimi kolegi nekako rešili, ne­ kaj študijskega gradiva pa bomo dobili iz celjske študijske knjižnice. Pre­ pričana sem, da se bodo ti problemi z leti umak­ nili, sploh še, "ker bomo naslednje leto najbrž do­ bili še štiri prostore.« »Pogrešaš tisto študent­ sko življenje, o katerem si najbrž že veliko slišala od svojih vrstnikov?« »Prav gotovo. Z VEKŠ iz Maribora poizkušamo najti stike, a se nič prav ne posreči. V samem Ce­ lju je še slabše. Preveli­ ka zaprtost je tisto, kar mnjči v Celju mlade lju­ di.« Laško v Laškem bo v ]q. praznovala častitljiv • 80-letna babica v p^jj' Marija Razboršek, roj« maja 1893 na Vrhu im kim. Juibilantka trdne kmečke rodovin^i nik, ki je gospodarila, hu okoli 350 let. V , Hrastnikovi družini j lo rojenih 11 otrok: 2. in 9 hčera. Izmed nj drugi otrok naša jubu Na Vrhu je končala og, šolo. Globoko v srcu j« začutila, da je rojena « menito poslanstvo v p, babice. Domači cerkoi sin Janez Novak je čitaj sopisu oglas o razpisu učenke babiške šole in pobudo, da se je odloj odšla leta 1922 v Ljub]] babiško šolo na Polja nasipu. Skupno je biloi v šoli 42 učerik. Imele predavatelje in rada s( minja resnega, a po sn gega ravnatelja prof. Za ja, ki jim je v lepih b( predočil, kako nepre« človekoljuben poklic bo( ravljale v človeški dnd Kot babica je službo« leta 1923 na Vrhu, v : in v Laškem do 1942, ] LAŠKO MESEC MLADO! v okviru praznovanj seca mladosti želijo % občini mladi s svojimi nostmi na raznih pod opozoriti na svoje del( ko bodo od 27. aprilai maja organizirali ku kresov po okoliških I Ob kurjenju kresov, I se bodo udeležili tudi bodo izvedli krajše ku programe. V soboto, 5. maja ob! bo v Radečah sla-mostri •jem zvezne štefete. S bo potem krenila proti ^ niku in se v nedeljo, ( ja vrnila na območje ( Ijaško v Breznem. Od preko Rimskih Toplic M v Laško, kjer to sla^ sprejem pri Domu Poženela« ob 9. uri. S«j do prišle tudi lokalne J iz delovnih organizacij i planinci pa jo bodo s Smohorja. Že jeseni naj ^ že pod streho (na sJJ^ oddelki, kuhinjo i" , in upravnih prostoif" akcijo so se izkazaU gradi celjki Ingrad t^' V vsak dom^ NOVI TEDNIK aiios 00 3>l^ ui ao — aiios oa an m ao — aiios oa iMNia ao — aaos OQ ^mm ao aiJios oa aMNiu ao — ai^^