Poštnina plačana t gotovini. Posamezna Številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strosgmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. St. 28. Kranj, 9. julija 1938 Izhaja vsako g/boto. Naročnina: celoletno 40.- Lin, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Ob soncu Veliki dnevi v življenju so kakor sonce, pred katerim narod sredi vsakdanjih kolovozov obstane, se radostno ozre v njegov sijaj in blesk ter ponosno in pogumno zopet nadaljuje svoje užko delo. V borbah in tegobah se mu potem vedno vzdrami misel v zavesti, da mu pot vendar r,i osamela iu (hi ni pretežka. Spomni se nu luč velikih dni, ki so posamezniku hi narodu kakor injekcije s stoprocenthim uspehom. V tolažbo so mu in mu vedno prilivajo poguma v vseh stiskah in neprijetnostih, katere pripravlja človek človeku. Taki vzpodbudni ognji so se posvetili lansko leto skoro v vsaki slovenski župniji. Nad kranjsko dekani jo jo zagorel tak plamen 11. juliju 1937. leta, Tedaj ni prišla peščica ljudi, ki žele javno manifestirati za svoja načela, ki naj jih vodijo. Tudi ni bila to politična parada ali shod, ki navadno zajame le možakarje. Ta dun so se v Kranju zgrnili tisoči in tisoči Go-renjcev, katere je dal kmet in delavec, obrtnik in trgovec, mladina in z materami naši očetje, v velikem številu tudi dekleta iu žene. Po cele varff so prihitele v mesto. Tu si našel soseda, tU si srečal sosedo, naletel si na starčku kot na otroka. Iu vsi ti tisoči, ki jih Kranj zares Se nikdar ni videl, so bili enih misli. Ena misel in volja jih je zbrala, da hočejo služiti Bogu, slovenski lipi in državnemu orlu. Ko so množice videle, da i mu večinu istu čustva >n misli, je kranjski trg v cvetju In zastavah /ugrtnel v Mednarodni mladinski tabor V Ljubljani: Udeleženci pri sv. maši na Stadionu. dinl naša rešitev. NiW .h množic. Od jutra roti Stadionu, kot da .venci luitskih taborov encev je bila na ila prava nepremi ii slutil iu pričakoval večera so se valile Iu so se tu strnili vsi ude-OV, Ena desetina vseh Slo-Btrovo na Stadionu! To je Ijiva armada slovenska, ki ji n: 'iln meča v roki ali sovraštva v srcu, njej je le za Zmago vsega dobrega, poštenega in velikega med nami. Pi*d knezom Pavlom in kne-gi.njo Olgo je sto tisoč malih Slovencev zopet podalo priznanje našega Boga, vdanost do države In ljubezen do slovenske grude in jezika. Botri te manifestacije so bili naši vodilni mi- Narodne noše v sprevodu pozdravljajo kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo. prisego, tla so Gorenjci last božja, slovenske krvi in del jugoslovanski in da to hočejo ostati. Pred nušini dragim sosedom knezom Pavlom in pred državnimi upravitelji s.) izpovedali svojo vero tako, kot jih je učil veliki nadškof jeglič, ki je par dni poprej z.utisnil oči. Potem pu so se bogati in navdušeni vrnili nu svoja polju in v tovarne, du više dela vsak po božji volji in vedno v zavesti svojega programu. Po podobnih munifestucijuh DO širni slovenski zemlji v 1. 1937 je nuš živelj dobil novih impulzov, novega olju. novih pogonov. Po zi črtuni poti krepko in odločno naprej zu našega Bogu in zemljo slovensko ter jugoslovansko skupnost! Vse nuše župnije, pruv vse so oživele, vsaku na svojem področju in na svojem kosu zemlje. Kaj je bilo torej nuruvneje kot vse te buklje zbruti in jih zliti ter napeljati v ogromen kres sredi slovenske presto)ne Ljubljane v I. 1*538! Nič naravnejlega ni Lilo kot vse te sile zbrati nu skupili tubor, kjer se bodo šc bolj utrdile in po zimskem delu v društvenih domovih še bolj usmerile v program katoliškega Slovencu. Vesele Vidove zarje 1938. nu Slovenskem so vzšle. Prva obletnica smrti slovenskega prero-ditelja Jegliča je padlu v te dni. In v belo Ljubljano so vozili redni in posebni vlaki našo mladino, moško In žensko, da Jegličevim manoiii izpove svojo hvuležnost in svojo večno zvestobo njegovim bodrilnim naukom, ki so nistri s predsednikom in dr, Korošcem na čelu ter naša škofa. Za posebno pričo te manifestacije pa so prihiteli številni Čehi, Francozi in Poljaki. Katoliški ogenj ni sumo naša domena, nič manj goreče ne žari nu Češkem, v Franciji, na Poljskem. Mladinski tabor na Stadionu je nudi! res nekaj nevsakdanjega. Zalo je gorelo iz nas veselje, du je bil njegov pokrovitelj naš mladi kralj Peter II. Videli smo, da naša mladina ljubi Boga, ima rada svoj narod, da dela za svojo dffžavo in da se oklepa svojega vladarja. Vuleli smo, da naši mladini lahko brez skrbi zaupamo bodočnost: Volje je v njej dovolj, moči in sposobnosti ji ne manjka. . Taki tabori SO vedno potrebni kot sonce zemlji. Niso le parada, predvsem so le krona dolgega požrtvovalnega in idealnega dela. Nu njih vidijo udeleženci, du niso sami, ampak da je cela vojska pripravljena za delo in borbo v poštenju. Sto tisoč Slovencev, ki so niunife-stiruli na Petrovo na Stadionu, je pripravljenih se vsestrapsko izobraziti in se okrepiti v svojo muc iu odpornost. Teh sto tisoč l.o navdušilo tudi tiste, ki so ostali kot varuhi domu in nas v duhu spremljali v Ljubljani. Nuj bo spomin nu ljubljanski niludinski tabor še dolgo živ med nami. 7. željo, naj nas spomin nanj še dolgo greje in sklepom, da Se mora vs« slovenska mladina vzgujati pri tem vrelcu, vse pa naj Bog blagoslovi in Bog živi! Kmečki tabor 7. avgusta na Brezjah Slovenski kmečki ljudje — na tabor vas kličemo! Ko so pred stoletji Turki uničevali slovenske kmečke domove, se je verno slovensko kmečko ljudstvo zatekalo v cerkvice na goruh, z obzidjem obdane; ta zbirališču in pribežališča so imenovali tabore. V zaupanju na božjo pomoč so se naši prudedje na taborili borili za svojo vero, za svoje življenje in za svojo svobodo. Na tanor so šli vsi, do zadnjegu, suj so vedeli, da je izgubljen, kdor bi ostal domu. Iu znak, da je treba odhiteti na tabor, se jim bili kresovi po hribih. Slovenski kmet je, na taborili pod Marijinim varstvom zbrun, ubranil svojo vero in svojo zemljo pred turškimi navali. To so bili prvi tabori slovenskega kmečkega ljudstva. Ko je pred desetletji misel narodne zavesti prešinila tudi slovensko ljudstvo, so se naši očetje spet zbirali na taborih. Slovensko ljudstvo je, zbrano na mogočnih narodnih taborih« odločno zahtevulo narodno enakopravnost in narodne pravice. Tudi tedaj so se taborov udeleževali vsi, ki so slovensko čutili, (udi takrat so kresovi po hribih opozarjali in klicali ljudstvo na tabor. In slovenski kmet je, po narodnih taborih prebujen in vzpodbujen, branil svoj jezik in svojo narodnost odločno in vztrajno, dokler niso odnehale verige narodnega suženjstva. Tudi takrat je slovenski kmet ubruuil in ohranil slovensko narodnost in slovensko zemljo. To so bili drugi tabori slovenskega kuiečkegu ljudstva. Ko dundunes slovensko kmečko ljudstvo trpi veliko gospodursko »tisko, ko preživlja nuš kmečki stan. tuko težke dni — vas spet kličemo na tabor! Kličemo in vabimo vas vse, ki pripadate vernemu slovenskemu kmečkemu stanu, kmečke ljudi iz vseh slovenskih pokrajin! Vabimo nu tabor vas, gospodarji in gospodinje, vas, očetje in matere, vas kmečki fantje in de kleta, vas, kmečki posli in kmečki delavci! Kli čemu vas na tabor, kjer bomo vsi slovenski kmetje, zbrani ob prestolu Kraljice Slovencev, izpoveduli glasno in jasno, da smo ohranili, za kar so se borili na prvih taborih naši dedje: vero; da varujemo, kur so na drugih taborih izpričali naši očetje: narodnost slovensko; in du zahtevamo za svoj kmečki stan socialne pravice in pomoč za izboljšanje našega težkega položaja! To bo tabot slovenskega kmečkega ljudstva v tretji dobi njegovega razvoja: manifestacija kmečke stanovske misli, mogočno kmečko zbo rovanje, na katerem bodo govorniki iz kmečkih vrst pred zastopniki cerkvene in svetne oblusti izpoveduli nuš kmečki program, naše želje in nuše zahteve. Čim več nas bo nu taboru zbranih, tem več veljave in učinku bodo imele besede naših govornikov Zato nuj nihče ne ostane doma! Vsi slovenski kmečki ljudje pnhitite na tabor, povsod ga na predvečer s kresovi oznanite, ca bo naš slovenski kmečki tabor na Brezjah dostojno nadaljevanje taborov naših očetov! BP/nji se pripeljite z vozovi in kolesi, oddaljeni pa 7. avtobusi in vlaki. Prosili smo zn znižano voznino, če bo dovoljena pravočasno, bomo tukoj objavili, če pa ne, pa se posluž.ite nedeljskih kart. Vemo, da si bo moral marsikdo od vus od ust piitrgati denur za vožnjo, toda doprinesli boste žrtev za kmečko misel, obenem pu boste opravili božjo pot pri Mariji Pomagaj, nn največjem slovenskem romarskem kraju. Hrano vzemite kolikor mogoče vsi s seboj od doma! Tudi znake Kmečke zveze vzemite s seboj vsi, ki jih že ima le, da se bomo med seboj poznali, kdor ga pa še nima, naj ga kupi pri domači Krajevni kmečki zvezi. Tudi nu Brezjah se bodo znaki lahko kupili, ker ponekod Kmečkih zvez še ni, oz. nimajo znakov v zalogi. Nudaljnju nuvodila sledijo, a to si dobro za-pom ni te: V nedeljo 7. avgusta gremo vsi kmečki ljudje na Brezje! Kmečka zveza. Nastop članov pri skušnjah. »GORENJEC« Kaj pravite g. V našem mestu nu Gorenjskem, ki ima mnogo ru/nih društev, se je v zadnjem času zgodi! izreden primer pridobivanja novega članstva. Velika večina naših društev posluje v demokratičnem duhu, saj nimajo od države predpisanih šiatutov o organizaciji in poslovanju. Res so sicer med temi raznimi društvi z demokratičnimi načeli (udi društva, \ katerih imajo po svojih pravilih njihove višje instance pravico in možnost spreminjati vodstvo posameznih organizacijskih edink, vendar pa jc še vedno vse članstvo izključno prostovoljno. Organizacija, za katero se je pri nas udomačilo naziranje. da je državna ustanova v smislu čl. 4 zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, čeprav imamo v tem pogledu jusn<> razsodbe (nasprotne temu naziranju), sku- urednik ša sedaj povečali število svojega članstva na čisto diktatorski način. Sicer vemo, da funkcionarji dotičnega društva silijo svoje delojc mulce v društvo, vendar do sedaj še nisnui doživeli takega načina nabiranja .prostovolj-nih" članov. Zvedeli smo, da se ta novi način pobiranja članov ni obnesel, upamo, du se tudi v bodoče ne bo več ponovil. Kuj pravite, g. urednik, k temu? Kako vpitje in besnilo bi nastalo, če bi vlada oziroma šefi uradov izdali naredbo, du morajo biti vsi drž. uradniki člani Fant. odsekov. Prepričani smo, da do tega ne bo prišlo, ker bi s takim načinom Izpopolnjevanja številu članstva ZFO samo izgubila, pridobila pa morda nekaj tisočakov članarine, zu katero se v največji meri gre tudi pri našem ..(iičueni društvu". Marijanski tabor na Šmarni gori 10. julija Vsak letošnji tabor naše mladine je /nova potrdil v nas katoliško in slovensko zavest in nam dal poguma in moči zu novo delo v tej smeri. Tem taborom se bo pridružil tudi šmur-nogorski Murijin dan 10. julija, ki bo pa v nas še posebej poudaril našo ljubezen in vdanost do Marije. Slovencev Kraljice. Deseta obletnica dnevi., ko so tisoči Slovencev pomagali in prisostvovali pri vožnji novih zvonov nu Šmarno goro, je primerna, du nas zopet zbere okrog Marijinega prestolu, da tum ob pogledu na krušni svet okrog Šmarne gore, ob pogledu nu naše skalne velikane in bistre vode po Gorenjski, na tihe ravnice in holnie po ljubljanskem in zasavskem svetu, ob objemu sinjega neba /nova poživimo v sebi svojo veliko ljubezen do Marije, du si ob šmarnogorski Mariji naberemo spet moči in pogumu zu današnji veliki čus. kot gn je oznučil v svoji oporoki ve- liki slovenski knez dr. Anton Bon. Jeglič in za hude boje, ki jih morumo bojevati za svoje katoliško prepričanje: pri Mariji bomo dobili moči in potrpežljivosti, ki nam je vsem tako manjka, da borno mogli prenašati težo naših dni. Marijin tabor nu Šmarni gori se bo pričel že v soboto 9. julija s kresovanjem na gori iu po okolici. V nedeljo pa bo ob 10. na prostem sv. mašu z ljudskem petjem, pri kateri bomo peli pesmi, ki smo jih peli nu Stadionu, Po maši bo zborovanje. Govoril bo naš slovenski ban dr. Marko Natlačen in ljubljanski župan dr. Adlešič. Da bo vsakdo govore slišal, bodo poskrbeli zvočniki. Popoldne pa bodo slovesne ve-černice z ljudskem petjem. — Svete maše se bodo pričele že ob šestih in se vrstile vse dopoldne. Zudnju bo ob pol 12 po zborovnnju. Na svidenje pri Šmarnogorski Materi v nedeljo! Pod pokroviteljstvom prevzv. g. škofa dr. Rozmana 1. lubor slovenskih katoliških deklet na Brezjah 24. julija 1938. Prvič bo to v zgadovini slovenskega naroda, da se bodo zbrale poštena dekleta, brez razlike stanov in organizacij, da se zavedo svoje moči m napravijo načrt, kako se bodo borile za družino in poštenje. Bo to prva velika manifestacija katoliških deklet, ki hočejo vse eno: delati in moliti _zu edinost, zu veliko katoliško gibanje med Slovenci". Tisoči in tisoči vernih slovenskih deklet nuj ta dan izpričajo, da se zavedajo svojega poslanstvu, ki ga v narodu ima-jo in da hočejo obnoviti in poglobiti versko-moralno življenje med nami. Dekleta! 24. julija pridite na Brezje vse. prav vse. ki ste in hočete biti verne in poštene. Vsi stanovi nuj bodo ta dan pri Mariji Pomagaj zastopani, vse. prav vse Jo pojdimo prosit, da nam pri našem delu pomaga. Te dni so izšle taborne knjižice, ki so za vse udeleženke taboru obvezne. Knjižice in taborni znaki stanejo le 3 din. Ker ne bomo mogle vsega urediti, če ne vemo števiia udeleženk, nujno prosimo, du se takoj prijavite v svojem žup-nem uradu. Gg. župnike pa prosimo, da knjižite, ki so po vsebini zelo bogate čimprej skupno naročijo. \ knjižicah je sliku visokega tabornega pokrovitelja g. škofu Ro/muna, ki je napisal tudi uvodno besedo. Poleg tega je v knjižici objavljen spored tabora, pesmi, ki jih bomo pele pri sv. maši in pri popoldanski igri ter na vlakih. Pisatelj g.. Fin/gar je napisal besedo k ..('slišani" (igra, ki se bo popoldne izvajala). Razen tepn je knjižica legitimacija za oprostitev mostnine in za znižano vožnjo, ki nam jo je odobrilo prometno ministrstvo. Za vso so važnu podrobna navodilu, ki so tuli v knjižicah. Gérenjke, ve, ki sto Mariji Pomagaj najbliž- je, poromajtc ta dan k Njej v velikem številu! Pridite s kolesi, vozovi, vlaki, rednim uii po--ebnim. ki bodo prav za naš tubor organizirani! Pridite, da nas bo 24. julija čim več, da se zavest naše dekliške skupnosti med nami poživi in utrdi. Priprav, odbor za I. talor slov. kat. deklet. Lepa gasilska slavnost v Preddvoru pri Kranju Preddvor lepi letoviški kraj. v katerem se zbirajo letoviščarjl i/ naše države, da se tukaj od poči je jo in nuužijejo svežega zraka, je imel v nedeljo v gosteh tudi gasilce iz vsega kranjskega okraja. Gasilska teta v Preddvoru je namreč praznovala 40 letnico obstoja, obenem pa je bila blagoslovitev temeljnega kamna novega gasilskega doma. Dopoldne ob 10. je bila v župni cerkvi v Preddvoru sv. mašu zu pokojne člane gasilske čete. katero je daroval domači župnik g. svetnik Sitar. G. župnik je imel med sv. mašo lep govor o nalogah gasilstva ter ob koncu pridige pozdravil gasilce /. ..Na pomoč". Popoldne okrog I. pa so se začeli zbirati okrog prostora, ki je določen /a novi gasilski dom gasilci iz vsega kranjskega okraja. Vsi številni gasilci so bili v napetem pričakovanju, kdaj bo prispel pokrovitelj prireditve g. minister dr. Miha Krek. Nu žalost pa tega ni bilo. ker je bil uradno zadržan v Beogradu, kar je sporočil v svojem pismu, v katerem je želel gasilski četi popoln uspeli prireditve, obenem pa Želel, du bi tu četa še vnaprej delovala sebi v čast in bližnjemu v korist. Gasilci so nato prisrčno pozdravili botru narodnega poslancu g. dr. Semrova in botrico go. Angelo Križnnrjevo. K njima je stopilo mala Tičarjeva Silva in jima izročilo krasna šopka cvetlic. Boter g. dr. Semrov je prejel šopek rododendrona, botrica gu. Križnurjeva pu šopek nageljnov. Istočasno sta prispela tudi starešinu gasilske zujednice g. dr. Kodre in tajnik za. jednice g. Fr. Mežek ter starešina gasilske žu-pe Kranj g. Japelj Pavel. Ves sprevod, v katerem je bilo okrog 22(1 uniformiranih gasilcev je nato krenil v cerkev, kjer so bile slovesne pete litanije. Po lepi cerkveni slovesnosti so se vsi ljudje zbrali okrog prostora, določenega zu novi gasil- ski dom. Zborovanje je otvoril starešina kranjske gasilske župe g. Japelj in pozdravil vse navzoče, nato predlagal tidunostne brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru 1!.. Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Nj. kr. Vis. princu Tomislu-vii, mlnlsttom: g. dr. Korošcu, g. dr. Miletiču in g. di. Kreku ter banu g. dv Nntlačenu, Po pozdravih je blagoslovil domaČi župnik g. svetnik Sitar temeljni kumen novega gusilskega doma ob botrovanju g. dr. Šemrovu in botrice ge. Angele Križnurjeve. nukur je g. dr. Semrov zazida! spominsko listino v kumen in spregovori nekaj l.odrilnih besed navzočim gasilcem. Zborovanje je nadaljeval g. dr. Kodre, ki je govoril o slovenskem gasilcu posebej pa še o gasilski /upi kranjskega okraju. Ob tej priliki «o bili odlikovani zu 10 letno službovanje v gasilstvu sledeči preddvorski gasilci: Valjavce Anton. Grašič Alojz, Podpeskar Matija. Zornian Jožef, Rozman Janez. Celar Jakob, Kaštrun Franc. Za 15 letno službovanje: Dolinšek Janez, Celar Junez, (vek Jožef in Sa-jevic Lovro. Za 40 letno službovati je je bil odlikovan z zlato kolajno in z dvema vej. g. Polajnar Miha. Po zborovanju so odšli častni gostje na prigrizek, ostali navzoči pa so se zabavali na zabavnem prostoru s srečolovom in z zabavnim streljanjem iz zračne puške. Zu pozdrave, ki so jih poslali gorenjski gasilci iz. Preddvora se je zahvalil g. minister dr. Korošec s pismom sl< '-če vsebine: ..Za pozdrave, poslane dne 4. n. ob priliki 40 letnice gasilske čete iz Preddvora, se Vam iskreno zahvaljujem ter vse udeležence zleta najlepše pozdravljam. — Dr. Korošec, 1. r." Tudi mi se pridružil jemo Proddvorčanom, ki so lahko ponosni na svoje agilne gasilce, katerim želimo še mnogo uspehov v njihovem nesebičnem delovanju zu dobro sloveli, naroda. Pridobnina Predlog davčne uprave /a pridobnino je v občinski pisarni do 14. t. m. na vpogled. Naš zakon o neposrednih davkih je osvojil moderen princip, naj 8e vrši predpis davka tako, da ne ve le vsak posumeznik kuko je obdavčen ampak, da vsaj približno lahko pri-merju. kako je obdavčen njegov sosed, konkurent, prijatelj, nasprotnik itd. ter s to ob-davčbo primerja svojo. Nadalje je davčni zakon mnenja, da sta javna kontrola in javna kritiki najboljše merilo zu pruvično obdavčbo, zato predpisuje čl. 131 zakonu o neposrednih davkih, da se morn predlog o odmeri pridob-nine. ki tvori enega izmed gluvnih duvkov, predložiti celotni javnosti nu vpogled, da vsak posamezni interesent kukor tudi javnost predlog, ki znači pruvzuprav mišljenje davčne uprave o davčni moči posameznika, vzame v pretres. Predlog davčne uprave pride potem še pred posebno davčno komisijo, ki za vsak Mirnim Zagorska; Pod Triglavom ('Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskib uporov na Gorenjskem.) (Dalje) ..Kaj vendar misliš!" je ugovarjal Bregnr in plašno pogledal skozi okno, če prav /daj ne jezdi Žiga. ..Če bi mu kuj takega rekel, bo si nakopal čudnih stvari na glavo. Žiga je vsega zmožen. Obdolžil bi me goljufije in me spravil v temnico." .Jaz bi se ga ne bal." ..Hm. ti! Ti boš samega Boga hotel na sodni dan prešle-puriti s svojim numuzunini jezikom. Zdaj se pa z 2igo tudi ti ne moreš kosati. Ves pasji je. Glej pred tednom je bita pri Hribarju na Brdih svadba. Svobodnjak Mutija / J.i um i kii mu jc pred nosom izmaknil Hribarjevo Minco. ki je Žigu postopal za njo. Nič si ne more pomagali in zato je ves besen." ,.?.e zopet prepir zaradi ženske! V vsej deželi menda ni drugega pametnega človeka, kakor mi štirje, ker se nobeden izmed nas ne zmeni zu zapeljive oči. Ali ni res?" ,Seveda. To velja posebno zate." so pritrdili tovariši. ..Zakaj tako molčite? Ali vam vino ne more stajati jezikov?" se je čudil zali tovornik. Andrej je potrepal fanta po rami. .Kadar se ti podaš v besedo, mi ne pridemo blizu. A le govori!" Prerekati s teboj se ni prijetno, poslušal bi te pa tri dni in noči lačen in žejen." .Glejte, Bog mi je res dal jezik, s kakršnim se ne more ponašati vsakdo. Pravijo, da je dober jezik več vreden, kakor cela kmetija- Tudi tebi se dobro vrti v ustih, Bregar, zato hodiva prijatelja, čeprav nisva krav skupaj pasla. Glej, o?*w, aen> je ves svet prijatelj in menda ni nikjer človeka, ki bi nosil v srcu jezo name. Se blejski Hurtman so nai je smejal, čeprav sein mu pravil takih, da me je bilo losi.nih besed streh. Bal sem se že. da bi mi okrutni plemič izkazal gostoljubnost na dolgi klopi ali pa v prijazni ječi." „Ječe se bojiš. Anžon?" .Ječa in baba, to dvoje mi ježi lase sia glavi. Ce mi kdo vzame v misel ječo in žensko, se hitro pokrizam. drugače bi zaklel. Glejte, povem vam nekaj, da boste vedeli, kako hudobno in zoprno bitje je ženska. Nekdo je posredoval pri dvajsetih ženitvah v veselje ženinov in ne- vest. Kakšen dobiček je imel od tega? Samo k enemu, ki m ti je žena nenadoma umrla že tretji dan po poroki je smel priti vasovat, ostalim devetnajstim možem se pu ni smel prikazati pred oči." .Tako hudo pu menda vendar ni," je ugovarjal Bregar. ..Kaj mi boste pravili!" je An/on gnal svojo. .Človeški rod je zadel takrut najbolj bič božji, ko je Bog iz Adamovega rebru ustvari] malopridno Fvo, ki je moža v greh zupeljula in nam tako zu večne čase požrla dobrote svetega raja. Ni da bi o tem govoril, le to vem, da mora biti /eiiitev pred Bogom in ljudmi hudobija." ..Krivo vero učiš." ..Krivo ali ravno, to je meni - seeno. Vem le tole: bolj ko se žensk izogibaš, boljši človi :■_ si." Bregar se ni več utegnil pričkati z zalim tovornikom. Stopil je k oknu in pazno prisluhnil zateglim glasovom nesmi. ki se je cula z vrh klanca. _To ribeam žalost st'ri, če voda se skali, ker pijejo vodo, nič zanjo ne dajo. Meni pa vseeno je. če imam denarja ali ne. Če imam denarje, pijem vince. če jih nimam, ga pa ne." .Berač Jakob prihaja." je rekel veselo oštir. ..Dvakrut se je luna pomladila, odkar se je podal nu pot in pošteno nas je skrbelo, če se sploh še kdaj vrne." Vrh klanca se je prikazala sključena beraška postava, ki se je počasi pomikala po klancu navzdol. Nu vsako stran mu je visela polna malha, obleka pa je bila zelo slnba in prah ga je pokrival od čevljev do raztrganega klobuka. Na njem »e je videlo, du je prehodil dolgo, dolgo pot. Naravnost proti Bregarju je šel. Vstopil je. obstal nu pragu in z izmučenim glasom pozdravil pivce. ..Pomagaj vam Bog, prijatelji!" .Bog ti pomagaj!" so mn odzdravili Bregar in tovorniki. .Hvala Bogu, da si prišel. V skrbeh smo bili že zaradi tebe. Sedi in povej, kaj si videl in slišal." ga je vabil oštir. Jakob je odložil malho in počasi sedel na klop. .Bog plačaj prijazno besedo, ki sem jo čul v pozdrav. Vendar težko verjamem, da bi pogrešali mene, starega berača, ki sem sam sebi v napotje in drugim v neprijetno breme." -To je nespametna misel. Župnik nas uči v vsakem videti svojega bližnjega bruta." ..Ta resnicu je navadno poteptana v blatu," je vzdihnil berač in si z roko podprl težko glavo. Bregur je vzel iz stenske omare putrh vinu in ga je postavil pred beraču. ••Pij. Jakob, takega sem ti dal. kukršnega pije walden-burški valpet. Ko si privežeš dušo. si ti bo tudi jezik bolje obračal." Berač je nagnil majolko in jo izpraznil skoro do polovice. Potem si je obrisal z rokavom rosna usta in brke. „Ali se Klandei kaj oglaša tu?" je vprašal. ..Se, toda malokdaj. Mož je stur in drugih poti ima dosti. ..Aha." Bregar je gledal berača, ki ni hottd nič povedati. ..Kje si bil?" ..Božjih durov sem prosil okrog Krunja. Kamnika,' da. še celo v Polhov gradeč sem zašel." ..Božjih darov?" se je čudil Bregar. ..Da — in novic " ..Za nekoga dobre, za drugega slabe." Potem ni hotel govoriti nič več in Bregar ga tudi ni izpraševal. ker je vedel da spričo tovornikov noče govoriti. Anžon se je otresal pijanosti in je gledal skozi okno. ..Popoldne je že. mi pa imamo še dolgo pot. Od tu nam je iti v Kranjsko goro, žival pa je izmučena. In v treh dneh moramo biti v Stražišču: nu sestrino svndbo vendar pojdera. Hoj, tovuriši, zdaj bomo spet vzeli pot pod noge!" Tovorniki so vstajali. Bregar je naštel Anžonu drobiž. Ta ga je podrsnil v aržet in se nameril k vratom. ..Dobro se imejte, dokler se ne vrnem. Pesmi pojte, vino pijte in punt naj vam gre dobro v klasje. Pa pazite, da vam grofje ne spravijo toče nad glavo, ta bi uničila ves pridelek." ..Srečno hodite in kmalu se spet oglasite." je vabil oštir. ..Ej. presneti čifut. le nikar nas preveč ne vabi. Tolikokrat se bomo še oglasili pri tebi, da nns boš sit do vrha pleše, če nam kaj posebnega ne pride nu vrat" je klical odhajajoči Anžon. Konji so zahrzuli. tovorniki so jih pognali po beli cesti. Bregur in berač Jakob sta prisluhnila glasni popevki zalega tovornika, najlepšega izmed vseh ,kar jih je to-vorilo po teh cestah. Leži, leži ravno pojle. čez polje bela cesta gre. Po cesti jezdi grofov sin. oh s sreem, polnim bolečin." Pesem se je gubila v toplo popoldne. Berač Jakob ir vzdignil sivo glavo, v očesu mu je zalesketala solza. Bregar pa ni videl solze in je hlastno izpraševal berača; .GORENJEC -----*-------^ STRAN 3 posamezen slučaj ob sodelovanju zastopnikov posameznih strok določi končno obdavčbo. Iz predpisov našega davčnega zakona sledi, da obdavčba posameznega davčnega obvezanca ni nekaj tajnega, pa tudi ne nekaj, kar se tiče, zgolj onega, ki davek pluču, ampak je nekaj, kar se tudi splošnosti tiče in kar naj bo javnosti znano. Ker tvori pridobnina poleg zgra-darine. p.i kateri je po zakonu predpisana publici-teta kakor pri pridobnini, in poleg teh dveh v Kranju še družbeni davek glavno podlago za davčno moč naše občine, in ker se v naši javnosti tako rado o obdavčbi posameznikov, stanov, ali družb, tendenciozno govori in bodisi Iz demagoških, večkrat tudi iz koristolovskih, NAJLEPŠE a tudi iz drugih nečednih ozirov razširjajo napačne vesti in ker celo pišejo o obdavčbi ljudje, ki nimajo niti najmanjšega pojma o davčni zakonodaji, je prav, da k temu važnemu vprašanju napravimo nekaj pripomb. V Kranju vsak posameznik, posebno če ne plača nobenega davka, prav rad kritizira in oponaša drugemu, da plačuje premalo davka. V času JNS režima se je pri nas razvila denuti-ciaeija K> davčnih zadevah, ki menda nima primere v celi Sloveniji. Sicer vsak posameznik najbolje ve, kje ga čevelj žuli in kako ti žko včasih plačuje davke. Pa pride konkurent, oseben sovražnik itd. in te denuncira, da pienialo davka plnčuješ, po navadi oni, ki ga je sam navajen tajiti, ali pa ki ga nič ne plača. O takem plemenitem delu iz dobe p rodil leg a JNS režima, bi se dalo veliko povedati, radi pomanjkanja prostora zaenkrat povemo le. da računi o takem rodoljubnem delu še niso povsem zaključeni. Ker zadene vsaka obdavčba predvsem najbolj vendarle posameznika, opozarjamo1 vsakega, na j se pravočasno pozanima, kako se ga namerava obdavčiti, naj si ogleda predlog davčne uprave, ki je predložen v občinski pisarni, naj stoli tej priliki preveri tudi o obdavčbi svojih someščanov in če misli, da je preveč, naj se pripravi, da svoje pomisleke iznese pred davčno komisijo, ki bo v kratkem začela zasedati. Tedenske novice KRANJ Kranj in prosvetna razstava v Ljubljani. Ob priliki mladinskega talbora je za svoj 40 letni jubilej organizirala Prosvetna zveza prosvetno razstavo V frančiškanski dvorani in je bila odprta do 3. julija. Pokazala je v zelo okusni priredbi umetniške višine, kako ogromno in koristno delo so izvršila prosvetna društva in Prosvetna zveza. Kranjsko prosvetno okrožje je imelo na razstavi svoj oddelek, ki je bil urejen izredno lepo. Nu strani je visel velik zemljevid prosvetnih društev v deknniji in figurice (hišice, fant, dekle In igralec) so kazale vse odseke v posameznih društvih, katerih domovi so bili podani v fotografijah, Vsa društva so bila zvezana s Kranjem po svilenih vrvicah. Sredino so izpolnjevali veliki foto-posnetki lanskega tabora. V vitrini so bila razna tedanja časopisna poročila in brošure. Posebno pozornost je vzbujal poleg raznih kranjskih ličnih plakatov material iz Šmartna in Mavčič. Tržič pa je imel svoj poseben oddelek. Kdor ni videl vse te razstave, mu je upravičeno lahko žal. Zobni drž. izpr. dentist atelje Franc Holchaker naznanja, da v poletnem času ob sobotah ne ordinira. Ustanovitev okrajne organizacije MJRZ v Kranju. V nedeljo 4. t. m. je bila ustanovljena v Kranju organizacija MJRZ za okraj Kranj, ki je ena izmed prvih tovrstnih okrajnih organizacij v Sloveniji. Zborovanja so se polnošte-vilno udeležili delegati vseh občin kranjskega okraja, v katerih je že ustanovljena krajevna MJRZ. Na občnem zboru je bil navzoč tudi podpredsednik banovinske MJRZ g. ing. Sodja iz Ljubljane, ki je imel na zborovalce pomemben daljši govor. Med mladino JRZ je prišel tudi narodni poslanec g. dr. Semrov, ki je bil od zborovalcev prisrčno pozdravljen. Po govoru g. ing. Sodje je imel tudi g. dr. Semrov govor, v katerem je podal smernice za bodoče delo. Pri izvolitvi odbora so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. Kari M. Ham, za podpredsednika g. Markič Matej, delavec iz Strahrnja, za tajnika cand. iur. Marinšek Vinko iz Stra-hinja, za blagajnika pa g. Anton Umnik ml. iz Šenčurja. Vsi delegati so z velikim zanimanjem sledili poteku občnega zbora :n pokazali do svoje organizacije veliko veselje. Meščanska šola v Kranja. Svoječasno smo že poročali, da je odobrena v Kranju mešana t. j. dešku in dekliška meščanska šola. Šola bo začasno nastanjena v stari ljudski šoli in je bil že tozadevni komisijski ogled. Vsi starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v meščansko šolo v Kranju, naj se zglasijo v soboto, dne t. m. dopoldne od 9. do 12. ure v sedanji ljudski šoli. Izlet Zveze bojevnikov nu soška bojišča, ki je bil napovedan za 9. in 10. julij, se je moral radi tehničnih zaprek preložiti na 23. in 24. julija. Zato se bodo prijuve sprejemale še do 12. julija. Vsa pojasnila se dobe v Kranju v pisarni Tiskovnegu društva. Podružnica čebelarskega društva v Kranju opozarja one, ki so v nedeljo 3. t. m. odnesli z njene prireditve več vrčkov, da jih nemudoma vrnejo društvenemu gospodarju g. Lovren-čičti, Primskovo 106 (nasproti šole), ker bodo NAJCENEJŠE v nasprotnem slučaju imeli neljube sitnosti. Ljudje se v Kranju sprašujejo, «. ^_>jc« tm da bi prepovedala oziroma preprečila stalno povišavanje jezu na Savi nad elektrarno Majdič. Znano je namreč, da so bile vložene že neštete pritožbe in tudi kazenske ovadbe, pu še do do dunes ni nobene r< šitve. Spodnja pot v Savskem drevoredu pa je popolnoma netiporabl jivu, ker je vedno pod vodo. Morda je samo naključje, da je ta protizakonito povišan jez zahteval že smrtno žrtev, ko se je pri postavljanju desk delavcu spodrsnilo, da je padel v vodo in utonil. 2e zaradi tega bi se morala oblast malo bolj zainteresirati za ta .neubogljivi in neposlušni" jez, ki niti oblasti ne spoštuje. Mladeniči iz Kranja od 17 do 25 let, ki želijo biti člani politične organizacije JRZ — posebno altiturijenti. trgovski in obrtniški pomočniki, delavci, nuj se prijavijo predsedniku MJRZ g. Karlu i 1 čimn ali tajniku visokošolcu g. Murnikii Cirilu. Ne pozabite: za potovanje, za morje, za gore, zn kopel, za ročno torbico in za pisarno imejte vedno pri rokah Solea kremo. Cena 3.-, 5.-, 10.-. Delavke-dekleta! Na Veliki Šmaren bodo v Murijunišču v Krunju tridnevne (zaprte) duhovne vuje! Morda ni prezgodaj, če vas že dunes opozorimo, du mislite na to, da se pripravite in se duhovnih vaj udeležite v čim večjem številu. Duhovne vaje bodo ne samo za kranjska dekleta deluvke, marveč tudi za okolico. Stroški bodo malenkostni. Dekleta, deluvke, vabljene! Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov in avtotaksijev), se bo vršil za drugo polletje 1938 dne 12. julija 1938 in sicer: od po! 9. do pol It. ure v Kranju pred mestno hišo. Od pol 14. do 15. ure v Tržiču nu trgu pred pošto. Ob tej priliki se bodo pregledalu še vsu za leto 1938 nepregledana motornn vozila, ki se uporabljajo za zasebno rabo ali prevoz tovorov. Kranjčani na tekmah v Ljubljani. Velikih telovadnih in lahkoatletskih tekem se je v dneh mladinskega tabora koncem junija 1938. v Ljubljani udeležil tudi Fantovski odsek oziro-tnu Dekliški krožek iz Kranja. Sodelovali so ker v 6. oziroma v 7. disciplinah. Brat Kermavner Franc je v mednarodnem d\unajsteroboju za prvenstvo tlosege! med 20 tekmovalci 12. mesto. Da je to lep uspeh, priča dejstvo, da je prišel najboljši Čeh šele na 13. mesto. V tekmi za slovansko prvenstvo pa je kranjski Kermavner na 5. mestu. Med dekleti je dosegla pri prvenstvu posameznic 3. mesto Žužek Heda iz Kranja z 31.50 točkami. V odbojki je med 12 moštvi pripadlo kranjskim članom 3. mesto, mladcem pa med 6. gTupami drugo. Končno so fantje postavili še svojo vrsto v tekmah za nižji n za srednji oddelek. Iz šmartinskega F. O. pa so se udeležili težkih mednarodnih lahko-atletskih tekem tekači- Ber-čič Jože na 1500 in se plasiral na 5. mesto, Kočar Andrej na 5000 m. plasiral na 6. mesto in Hlebce Jože v teku na 10.000 m, plasiral tudi v tej disciplini na 6. mesto. Radi uspeha našim fantom in dekletom prisrčno čestitamo, tembolj ker jim je bilo delo v telovadnici po zaprtju naših prosvetnih domov in orlovskih odsekov omogočeno šele dobro leto. Želimo pu obenem, da bi se za prihodnje leto dob.o pripravili in svoje moči tedaj pomerili na orlovskem taboru v Pragi. Bog živi! Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: H IN KO PODjAVORSEK - KRANJ. Moto-klub »Ilirija" sekcija Kranj je skupno z matičnim društvom iz Ljubljane priredila dne 26. junija t. 1. motociklistični izlet v Trst. Ta izlet je bil projektiran že za bimkošti, a je moral radi tehničnih ovir izostati. Odhod je bil v nedeljo 26. junija ob 5. uri zjutraj. Vreme je kazalo odlično in že ob pol 7. uri je bila večina vozečev zbranih na meji pri Planini. Po kratkih obmejnih formalnostih umo že zdr- čuli po gladki široki cesti proti morju. Asfalt jo pač srčna želja vsakega motociklista. Le žal, da takih izletov ni mogoče Drirejati v mejah noše države, kajti kjev ne ovirajo skupnih izletov slabe eeate, jih onemogoči prah. Do Planine smo bili sicer deležni malo prahu, a kaj bi to, ko je pa morje čakaio na nas Mnogi so bili sploh prvič na Jadranu ter so prvič gle dali izza Opčin modro ravan. Navdušenje za izlet se je še stopnjevalo, ko nas je predsedstvo tr/aškegu moto-kluba svečno sprejelo na Op-činali ter nas vodilo v strnjeni povorki v svoje klubske prostore, kjer smo bili pogoščeni. Nato smo se povzpeli do cerkve in gradu sv. Justa, odkoder je krušen razgled. Po obedu v hotelu ..Romu", so se naši izletniki kar nekam raz-gubili. Večja skupina je krenila s pnrobrodom v kopališče San Nicolo. Lepo je bilo, le malo preveč ljudi nu h rodu in preveč umazano morje. Proti večeru smo se polni novih vtisov vračali z veselim srcem domov. Čeprav nimamo lepih cest, jemo pa le boljše, kot tam doli. si je marsikdo mislil. — S tem prvim skupnim kopalne obleke izletom pa še letos program ni izčrpan. Kakor se sliši, numeruva klub prirediti prvo mo-tociklistično tlirko na Jezerski vrh. K tej dirki bodo v posebni skupini pripuščeni tudi mali motorji 95 — 125 cm'. Sicer pu prihodnjič kaj več. Zahvala. Dolžno zahvalo izrekamo g. Rici Mayer-jti. predsedniku kranjske gasilske čete in vsem kranjskim gasilcem, ki so se korpo-rativno udeležili pogreba naše pokojne mame Marije Likozar, kar je pomotoma izostalo v zadnji številki ..Gorenjca". Rodbina Likozar, ŠKOFJA LOKA Na zadnjem občnem zboru škofjeloške podružnice Združenja voj. invalidov izvoljeni odbor se je na svoji prvi seji dne 4. 7. kon-stituriral takole: predsednik g. Debeljak Viktor, podpredsednik g. Oblak Janez, tajnik g. Ravnikar Andrej, blagajnik Šubic Anton. Za predsednika nadzornega odbora pa je bil izvoljen g. Gregorim Matko. To v vednost članstvu. Obenem se članstvo opozarja, da so knjižice prišle. Po knjižico mora priti vsak član sam, ker se bodo obenem izpolnile nove popisnice s podatki. Tatvine. V zadnjem času so se začele v okolici Škofje Loke pojavljati pogoste tatvine. Tako" je bilo pred tednom vlomljeno na Cavrni, kjer so ttzmoviči odnesli nekaj obleke. V nedeljo pa je biio vlomljeno v Dolenčev« toplice, kjer je bilo odnesenih nekaj kopalnih oblek in drugih malenkosti. Kopajočim se ofircirjem pa je tudi v nedeljo zmanjkala 1 zlata ura, doze s cigaretami in nekaj drobižu. Orožniki so ugotovili, da je zadnji tatvini izvršil A. J. iz Stare Loke. Loka je dostojno sprejela svoja novomašni-ku. V nedeljo za 4. uro popoldne je bil napovedan sprejem dveh novomašnikov Ločanov in sicer gg. Javornika Ivana in Kopača Ivana. 2e ob pol štirih so se pričeli zbirati ljudje iz mesta pa tudi iz okolice, da počakajo težko pričakovanega trenutka, da pozdravijo srečna sinova naše zemlje, ki sta dtiseglu visoko mašni-ško čast. Zlasti je bilo opaziti mamo čg. novo-mašnika Kopača in muter ter sestre g. Javorni ku. Navzoči so bili križarji in klarice s praporom ter Marijine družbe s proporoma. Častni špalir so tvorili slovenski fantje 10 po številu. Točno ob štirih sta se ob pritrkavanju zvonov v spremstvu narodnih noš, g. župnika Jerneja Podbevška, čg. Viktorijana Demšarja ter škofjeloških bogoslovcev, pripeljala iz kolodvora v dveh lepo okrašenih kočijah novomašnika. Na cerkvenem pragu jih je pozdravil g. župnik v imenu fare ter deček in deklica. Nato so bile v cerkvi litanije. verniki pa so prejeli prvi novomašniški blagoslov. — Našima mladima duhovnikoma želimo čimveč uspeha v novem stanu. LJUBNO Mesto šolske upraviteljice bo zasedla gdč. To-relli Anka, naša učiteljica, kar nas zelo veseli. 2e do sedaj se je pridno udejstvovala kot cerkvena pevka in je vedno rada pomagalu pri Prosvetnem društvu. Gotovo se bo tudi zanaprej enako udejstovala za kar ji bomo vedno hvaležni. TRŽIČ Prošnje za pomočniške izkušnje se morajo predložiti načelstvt združenja rokodelskih o-brti v Tržiču najkasneje do srede, dne 13. julija t. I. Poleg prošnje, k' je kolka prosta, se mora predložiti tudi delavsko knjižico, učno pogodbo ter odhodno spričevalo obrtno-nadaijevnlnr šole v Tržiču. Brez priloženega spričevala ohrt-no nadaljevalna šole se prosilca ne ho sprejelo k pomočniški izkušnji. Datum, kdaj se bodo polagale pomočniške izkušnje, se bo določi) na redni odborovi seji združenja v četrtek, dne 14 julija, nakar bo vsak prosilec obveščen pismenim potom. Isti dan kakor pomočniške izkušnje pa se vrši v istih prostorih, to je v zadružnem lekalu (gostilna Šter) tudi vpisovanje novih vajencev. Opozarjamo vse mojstre, ki bodo vpisali nove vajence, da jih še pred vpisovanjem pošljejo nu brezplačni zdravniški pregled k banovin-sktinii zdravniku g. dr. Puncetu v Tržiču. Pri zdravniškem pregledu se morajo predložiti nekatere predpisane tiskovine, ki jih ima v prodaji tajništvo združenja. Toliko v vednost. ŠENČUR V sredo je bila v naši vasi lepa domača slavnost, ko se je poročila hčerka našega župana g. Antona Umnika gospodična Anica z g. Ivanom Murijem, sinom posestnika z Jezerskemu. Poročne obrede, ki so se začeli zjutraj ob 9. uri v župni cerkvi s sv. mašo, je opravil ženinov brat čg. Ignacij Muri, župnik na Koroškem, ki je nalašč za to priliko prihitel domov. Kot priči sta bila ženinov brat ing. Lam-bert in ženinov svak ing. Zaplotnik. Med številnimi gosti so bili tudi domači g. župnik Vavpetič, g. kaplan Žitko, dr Megušar iz Kranja in dr. Pintarič iz Celja. Popoldne so se vsi svutje odpeljali na ženinov dom na Jezersko. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova. M, Ogrizek, Kranj PREDDVOR Novo sv. mašo bo bral v nedeljo, 10. t. m. v farni cerkvi v Preddvoru g. Sitar Ivan, nečak našega g. Izupnika. Novomašnik je ,bU' rojen na Jezici leta 1914. in je bil posvečen v mašnika pretečeno nedeljo v Ljubljani. Ze v mladosti je postal sirotu. Ko je bil numreč šele 2 leti star mu je umrla mati in čez par mesecev za tem še oče. Skrb za njega je prevzel njegov stric — naš g. župnik. Zdaj ko je dosegel cilj svojega življenju se je hotel iz-izkazati hvaležnega svojemu skrbniku in bo bral novo sv. mašo v naši farni cerkvi ne pa v svoji domači vasi. Četudi novomašnik ni naš faran ga vsi smatramo kot svojega in se veselimo njegove prve sv. daritve V njegovem stanu mu želimo mnogo, mnogo uspehov. CERKLJE Prihodnjo nedeljo bo velika slovesnost v naši lepi vasi. Otvorjen bo novi obrtni dom, ki je bil postavljen v kratkem času in — kar je glavno — ves plačan z lepimi dohodki, katere je prinesla v nedeljo na vseh koncih razglašena obrtna veselica. Prijatelji odbora našega obrtnega društva iskreno vabljeni. Viteška organizacija, katere imena odbornikov je naš list v njihovo veliko začudenje nekoč objavil, bo v teku 14 dni priredila — kot se je izrazil nek visok funkcionar — velikansko prireditev s plesom, da pokaže nazadnjakom nuše fare. da nismo tako nazadnjaški, kot bi nekateri" radi vid?li. V bližnji bodočnosti bo tudi v neki večji naši vasi ne daleč od Cerkelj imenitna veselica, na kar opozarjamo zlasti Brničane. Če bo z muziko ali brez nje. bomo videli in slišali in sporočili. Izgubil se je v nedeljo popoldne kaštrun. Kdor bi ga našel, naj ga izroči proti nagradi g vratarju v novem obrtnem domu. Vsem pomoči potrebnim se naznanja vesela vest, da se bo prihodnjo nedeljo razdelil ves ogromni čisti dobiček vrtne veselice. Ne zamudimo te ugodne prilike'! Poleg izdatne podpore v denarju bo tudi dovolj zastonjske jedače in pijače na razpolago. Točno uro razdelitve bo slovesno naznanil po trobentaču g. predsednik. BREG PRI KRANJU V četrtek, dne 30. junija smo na Bregu imeli prav lep dan. Za nas je bil morda še lepši kot praznik sv. Petra in Pavla. Mlaji so se dvigali po naši vasi, cerkev Matere božje je bila vsa okrašena in v zastavah. Vsi so se trudili, da bi naša vas imelu čim lepši izgled, da bi bila čim prazničnejša. saj smo tega dne pričakovali našega novega dušnega pastirja. Nestrpno smo čuka!: popoldneva, ko je bil napovedan prihod našega novega župniki čg. Ivana Erjavca iz Zelimljev. Popoldne so ob 2. začeli zvonovi vese'o pri-tikavati in nam naznanjati, da prihaja novi gospod. Pred cerkvijo se je zbrala skoro vsa vas, (ta dostojno sprejme in pozdravi novega prijate-Ija, našega novega dušnega pastirja. Kmalu so se prikazali konjeniki, ki so šli g. župniku naproti. Ta se je pripeljal v spremstvu čg. svetnika Sarca iz Šmartna in pa šmartinskega g. kaplana. Ko so se ustavili pred cerkvijo, je čg. župnika prvo pozdravila Novakova Tončka, v imenu cele vasi pa ga je pozdravil kot cerkveni ključar Janez Kalen. Naš novi g. župnik se je za prisrčen sprejem in pozdrave zahvalil vsem navzočim, nato p« so s* vsi podali v cerkev, kjer so bile litanije. Po končanem popoldanskem cerkvenem opravilu se je podal g. župnik v svoje novo prebivališče, naše skromno župnišče. Našemu novemu gospodu želimo Brežani, da bi jim Bog dal še mnogo let zdravja in zadovoljstva med nami. Bog vas živi? STRAN i •* »GORENJEC« MOŠE PRI SMLEDNIKU Dne 25. rožnika je umrlu po kratki, a mučni bolezni v 55. letu starosti Mana Kristane. Bila je tretjerednica in mnogo let prednica Marijine družbe v Smledniku. Naročena je bila na Domoljuba in Bogoljuba, odkar izhajata, kakor tudi na druge dobre časopise. Veliko je Citata iu ker je bila izredno nadarjena, je tudi dopisovala v Bogoljuba vesti in poročila iz Marijine družbe. Znana in čislana je bila tuji kot domača zdravnica, ker je uspešno zdravila bolnike z domačimi zdravilnimi rožami. Vsak majnik je oskrbovala vaško šmarnično pobož-nost v podružiii cerkvi v Mošah. V mladih letih je požrtvovalno pomagala pri društvenih prireditvah in zlasti pri verskih igrah. Nastopal • je tudi kot govornica na mnogih shodih Marijine družbe. Njen lepi pogreb je pričal, kako priljubljena je bila pri vseh zavednih krščanskih dekletih, ki so prišle k poslednjemu spremstvu z zastavo Marijine družbe ter ji zapele v slovo ganljivo družbeno pesem. Vsa dekleta naj si jo vzamejo za vzgled ter jo posnemajo v krepostnem krščanskem življenju. Bog ji povrni vsa dobra dela in naj pri Mariji uživa večno veselje! Spomini s potovanja Praznovanje tretje obletnici' dr. Stojadinovi-Cti se je po celi drŽavi spremenilo v navdušenje, ki niti največji politični nasprotniki ne morejo /unikati. Tako sem se zadnjič vozil s Hrvatskega domov v Slovenijo. V vlaku sem naletel na zadovoljnega Dolenjca. Pogovor naju je kaj kmalu zapeljal \ politiko, kar se pri moških zelo rado /godi. Govorila sva o mar sieem. Vprašal sem ga. kaj bi si najbolj /elel od vlatle za proslavo 4 let. V svoji odkritosrčnosti si je želel samo to, da bi vlada nadaljevala delu na državni cesti Ljubljana—Kočevje— Stištik. kjer so menda morali ustaviti dela ratli prevelikih izdutkov zu galerije na Gaštej-skem klancu. Mož nikakor ni mogel pojmiti. da je cesta Ljubljana—Kočevje—Sušak na nekaterih mestih samo kolovozna, čeprav se imenuje državna. V istem kupejll se je vozil tudi mož. kateremu se je na obrazu videlo, du mu zdravje dela pregluvice. Pritrdil nama jc, da se je več tednov zdravil nu kirugičnem oddelku ljubljanske državno bolnišnice. .Človeku, !ki Jje ves čas spremljal moj pogovor z Dolenjcem, pa dtžav-na cestu na Sušak nič kaj ni pri srcu. Po njegovem bi največje delo naredila sedanju vlada, če uredi zadovoljivo vprašanje ljubljanske bolnišnice. Suj po dva ali celo po trije težki bolniki ležijo na eui postel ji. medtem ko je v Skop. I ju bolnica, ki je tako prostorna, da sta samo dve tretjini zasedeni. Vedno menda tudi ni celo kreditu za brušenje škurij, da je treba včasi šive kar potrgati. Če je tako. priznam, da bi za našega bolnika bilo največje veselje, če bi Ljubljana v četrtem letu Bedenje vlade 1 dobila res tuko bolnišnico, kot so jo dobili v Skoplju ali vstij zu eno tretjino manjšo. Oglasil se je tudi mlajši človek. Videlo se je du je inteligenten, čeprav so njegovi komolci kuzttli precej vidno, da se njihov lastnik bori z raznimi krojači. Izkazalo se je, du je brezposelni diplomirani zgodovinar, ki jih je menda pri nas nud 30. od katerih pa nekateri že več let čakajo na nastavitev. Toda mož ni izgubil zaupanja. Prepričan je, da bo v bodočem letu prav gotovo nastavljen, saij je bilo v šolskem letu 1837-38 nastavljeno zu zgodovino pri nus v Sloveniji 5 še čisto mladih ljudi z juga. Povedal je, da bo po enem letu uspeh vlade še popolnejši, ker bo prav gotovo tudi to vprašanje ob koncu leta mogla pokazati javnosti kot uspešno in v vsestransko zadovoljstvo rešeno. Mlad fant. ves nudiišen radi tuko uspelega mednarodnega mladinskega tabora, pa je za-trjevul, da bodo prihodnje leto člani FO dobili prav toliko denarno pomoč od države za orlovski zlet v Pragi, kakor so je bili deležni letos sokoli. Živahnost, ki je nastala v kupeju, me je zdra. milu. Prišla je Ljubljana, razšli smo se vsak s svojimi željami in mulami za lepšo bodočnost. Čeprav so nekateri že izjuvili, da so proti temu, da bi smeli obstojati Slovenci, čeprav so se izjavili. dpro, du bo obisk predstave čim večji. KULTURA Obrtniške vesti Društvo Slovenskih obrtnikov pripravlja izlet nu Štajersko, ločen program in čas l>,> pravočasno objavljen. .Na zadnji seji je bilo sklenjeno, du se letne veselice nu prostem ne bo priredilo, pat pa v jeseni notranjo prireditev. Odbor naproša vse poverjenike, du pobero od članov letno Članarino in naročnino za list ..Slov. obrtnik". Kol znano, velike gospodarske razstave letos ne bo, ker ni primernega prostora, bo pa prihodnje leto v prostorih nove šole in je potrebno, da se na lo dovolj pripravimo. Gorenjska naj pokaže gospodarski iu kulturni napredek v vsej svoji moči. Mizarski odsek se je odločil napraviti točen in obširen cenik za pohištvo in stavbna delu. Ker obsega vsak izdelek tudi podrobno kalkulacijo in skico, bo cenik združen z večjimi stroški. Vendar pa je nujno potrebno, du nuvlii temu izide ta prepotrebni cenik, du ne bo tuko grtle konkurence, ki nevedne tuko vidno upro-pašea. Člane mizarje Opozarjamo na to in naj se javijo združenju za nabavo. Važno je to. du bo cenik tiskan v obliki knjižnice in da se pri eventueliiili spremembah cen surovin lahko vstavijo nove postavke. Ifl H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasili se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din J Važno! Modroce, otoinane, spalne divn- nc i. L d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Stanovanje išče mirna strunka brez otrok v Kranju po možnosti v sredini mestu z dvema ali tremi sobami za prvi avgust. Ponudbe na upravo lista. GREGORINOV „V CASü OBISKANJA" NA BREZJAH. Prosvetno društvo Krop« je že dve leti zaporedoma priredilo Gregorinov pusijon ..V tušu Moderen šivalni stroj, skoraj nov, šiva naprej in nazaj, zelo poceni naprodaj pri ..Ugodnost" Kranj. Radi bolezni ugodno prodam pletilni stroj št. 8. Naslov v upravi. Sprejmem učenko iz mesta ali okolice v špecerijsko trgovino: istotam tudi služkinjo, ki zna nekoliko kuhati. Pismene ponudbe pod šifro „Sluzba v Kranju". Službo v gostilni dobi pridno in pošteno mlado dekle. Naslov v upravi. Parcela na Klancu na prodaj. Poizve se v upravi. Mebllrano sobo v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi. Sprejme se takoj mizarski pomočnik. Wendling. Kranj. Učenko za frizersko obrt sprejmem takoj. Naslov v upravi. I godno naprodaj: Salonska garnitura plišasta in lepa kredenca za jedilnico vse v čistem stanju. Vprašati Prešernova ul. i?/l. Hiša z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom, 10 minut od ljudske šole in gimnazije t Kranju, prikladna zlasti za upokojence, se odda v najem. Pojasnila Kranj, Stara c. 26. Za fotografiranje ob nedeljah sveeer je najbolje da prej naročite, da bom sigurno r ateljeju FOTO JUG, - KRANJ Vedno v zalogi žive ribe in raki. Hotel ,,Stara pošta", Kranj Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zasteklirn stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Hlebš Kranj Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Naznanilo! Naznanjam, da sem otvoril Splošno pečarstvo Postavljam vsakovrstne lončene peči in štedilnike v vseh oblikah in velikostih. — Oblaganje sten, kakor na pr.i hodnikov, kuhinj, kopalnic, me-' snic itd. - Sprejemam in izvršujem točno in solidno vsa v to s: roko spadajoča popravila. - Cene nizke. MARTIN HOMAN spi. pečarstvo v hiši gostilne „Hornau" Škofja Loka, Mestni trg štev. 3 vis-a-vis liat'e AJDI! Setev ajde brez gnoja samo mnogo dela da! ■Jedro zrno, moke več, deset polnih težkih vreč, Nitrofoskal pričara iz črnega ugara! Popolno gnojilo za ajdo na lažji zemlji: Nitrofoskal-Ul; na težji zemlji NITROFOS, po 150 kg na kat. jutro. Za repo in rono je Nitroloskal-I. Gnojilo raztrositi po sirovi brazdi ter ga dobro z brano pomešati z zemljo, ali pa, kar je še boljše, raztrositi po strnišču ter plitko zaorati. Naročila poslati Tvornici za dušik d. d. Ruše. Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, in druga darila pri Rangusu v Kranju se bodo dobila! B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 71 Sito in srebro kupujem po MmtaiKJ najvišji dnevni cenil (Ljudski dom) r, z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Ta urednika In izdaintelia odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.