IRDO

MOZAIK

Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XV, november 2022

HORUS 2022:
Znani so finalisti
Slovenske
nagrade za
družbeno
odgovornost
Horus 2022
Predstavljamo vam
finaliste in strokovno
žirijo letošnje nagrade
Horus 2022!
str. 5

Družbena
odgovornost:
Danes, jutri?
Preberite poročilo z
dogodka, ki ga je
organizirala Razvojna
agencija Zgornje
Gorenjske na temo
družbene odgovornosti in
trajnostnega razvoja!
str. 9

Univerza v
Mariboru je bila
prepoznana kot
trajnostna
univerza
Predstavljamo vam
Univerzo v Mariboru,
ki je bila na lestvici QS
Sustainable
Universities uvrščena
na lestvici na mesta
med 401 in 450.
str.11

IRDO

MOZAIK

Vsebine
5

Bodite seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti
in tako prispevajte k trajnostnemu razvoju. Sodelujte z nami!
IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva
povezati ključne akterje na področju razvoja družbene
odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo,
mlade …) in trajnostnega razvoja. Izvaja skupne aktivnosti in
kampanje za osveščenost širše družbe o potrebah po in o
pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno.
S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in
prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim
razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo
slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji
in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna
organizacija ter organizacija v javnem interesu na področju
dela z mladimi.
Vabimo vas, da postanete naši člani (če to še niste) in da
namenite 1 % dohodnine v podporo našemu delu z mladimi
v javnem interesu. Več: www.irdo.si. Srčna hvala.

Znani so finalisti Slovenske
nagrade za družbeno
odgovornost Horus 2022!

9

V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja
okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo
avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso
lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane.
Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.

Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje članstva,
zato je namenjena članom inštituta IRDO, simpatizerjem,
podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti.

Družbena odgovornost:
danes, jutri?
Univerza v Mariboru

11

13

Izdajatelj:
IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Cesta 13. julija 65a, SI-1261 Ljubljana-Dobrunje
E-pošta: info@irdo.si // www.irdo.si
Telefon: + 386 (0)31 344 883
Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.model-m.si
Uredništvo:
Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej
Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast
Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast
Novinarji: člani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast,
Simon Domajnko, Kaja Bračič in drugi mladi
Mentorstvo mladim: Barbara Bradač
Kontakt: novice@irdo.si
Naklada: elektronska oblika novic
Foto: IRDO in drugi avtorji
Fotografija na naslovnici: Gregor Salamon
Fotografija na zadnji strani: Gregor Salamon

HORUS 2022

24

prepoznana kot trajnostna
univerza na lestvici QS
Sustainable Universities 2023

Pridružite se izobraževanju
za pridobitev certifikata
Strateg za družbeno
odgovornost in trajnostni
razvoj pri IRDO
DOP v Sloveniji
Novice in vabila

60

CSR Europe
Novice

63

Razpisi, priložnosti,
seminarji, konference

V skladu z odločbo št. 61510-6/20153 z dne
23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je
e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno
odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod
zaporedno številko 2014.
Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima
dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko
ISSN 2712-5629.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 2

HORUS 2022:
ZNANI SO FINALISTI SLOVENSKE
NAGRADE ZA DRUŽBENO
ODGOVORNOST HORUS
Prijave za Slovensko nagrado za družbeno
odgovornost Horus 2022 so zaprte.
Strokovna komisija je izbrala finaliste
letošnje nagrade. V tokratni številki vam
predstavljamo finaliste in vas vabimo, da se
nam pridružite na slavnostni podelitvi
Slovenske
nagrade
za
družbeno
odgovornost in trajnostni razvoj Horus
2022! Več na strani 10.

POROČILO
Družbena odgovornost: Danes,
jutri?
Predstavljamo vam poročilo z dogodka
Družbena odgovornost: Danes, jutri?, ki je
potekal v organizaciji Razvojne agencije
Zgornje Gorenjske. Več na strani 10.

POMEMBNO
Univerza v Mariboru je bila
prepoznana kot trajnostna
univerza na lestvici QS Sustainable
Universities 2023!
Predstavljamo vam Univerzo v Mariboru, ki
je bila uvrščena na lestvico trajnostnih
univerz, kjer je zasedla na lestvici mesto
med 401 in 450, med 700 visokošolskimi
institucijami po celem svetu. Iskrene
čestitke!
Več si lahko preberete na strani 12.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.3

Spoštovane članice
in člani Inštituta IRDO!
»Izgubljamo občutek za čudenje, za
milostni dar čudenja. Kaj je namreč
čudenje drugega kot mladost v nas,
svežina našega dojemanja sveta,
naša še neizgorela otroškost?«
(Alojz Rebula)

November je čas, ko se Zemlja
odpravlja na zimsko spanje in svet
ovije v snežno tančico.
Približuje se konec leta, ki je
priložnost za refleksijo in za razmislek
o naših dejanjih in načrtih. Predvsem
pomembno je, da se zavedamo tistih,
ki so potrebni naše pomoči. A vendar
moramo skozi celotno leto biti
sočutni in pomagati tistim, ki pomoč
potrebujejo.
Naj bodo naša ravnanja odgovorna,
naše presojanje kritično in delovanje
spošljivo. Do nas, ljudi, okolja in
sveta.
Vabimo vas, da se udeležite številnih
aktivnosti pri inštitutu IRDO ali
drugje in da inštitutu IRDO namenite
1,0 % dohodnine, s katero boste
podprli
nadaljnji
razvoj
tega
področja, zlasti pa naše delo z
mladimi. Iskrena hvala za vašo
podporo in pomoč.
Vabljeni k branju in k sodelovanju!
Uredništvo revije IRDO Mozaik

Draga Ivka, hvala za vse.
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel,
nam ne more biti odvzet,
kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled
svoje dobrote in plemenitosti.
(Thomas Carlyle)

Draga Ivka, od tam zgoraj dobro glej na nas.
Iskreno sožalje ob odhodu drage Ivke na drugo stran našega bivanja
izrekamo zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju in njegovi celotni družini.
Sodelavci in člani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.4

HORUS 2022

HORUS 2022

Znani so finalisti za HORUS 2022 Slovensko nagrado in certifikat za
družbeno odgovornost in trajnostni
razvoj
21. novembra zvečer je z ocenjevanjem
zaključila skupina strokovnjakov 1. kroga
ocenjevanja za HORUS 2022 - Slovensko
nagrado in certifikat za družbeno
odgovornost in trajnostni razvoj. Za
nagrado, priznanja in certifikate Horus
2022
se
poteguje
dvanajst
vlog
kandidatov
pravnih
oseb
in
posameznikov in sredi novembra so prav
vsi postali finalisti.
Glavni namen razpisa HORUS, ki ga
organizira IRDO – inštitut za razvoj
družbene odgovornosti v sodelovanju s
podpornimi partnerji, je prepoznati in
nagraditi celovite pristope pravnih oseb in
posameznikov pri upravljanju svojih
vplivov na okolje, družbo in gospodarstvo.
Letošnja novost je možnost pridobitve
certifikata, ki ga IRDO razvija v sodelovanju
s podpornim partnerjem TÜV Avstrija.
Letos je tako razpis razdeljen v dva dela –
v tekmovalni del za nagrade in priznanja
ter v netekmovalni del za certifikate.
Ocenjevanje od 12. novembra poteka v
dveh krogih, za uvrstitev med finaliste
morajo kandidati zbrati vsaj 51 % vseh
možnih točk. Če jih ne zberejo, niso
upravičeni do priznanja oz. nagrade, ne
glede na število kandidatov v kategoriji.

Člani ocenjevalne komisije Horus 2022 so
bili razdeljeni v več podskupin. Skupaj je
vloge v prvem krogu ocenjevalo 12
strokovnjakov.
Ocenjevanje
komisije
prvega kroga je potekalo od 12. do 21.
novembra
2022,
neodvisno
(brez
predhodnega vedenja ocenjevalcev o
sestavi ocenjevalne komisije in rezultatih
drugih ocenjevalcev). Delo ocenjevalne
komisije drugega kroga ocenjevanja poteka
od 21.11.2022 do 30.11.2022, prav tako
neodvisno. Zmagovalce bodo določile
ocene
ocenjevalcev
iz
2.
kroga
ocenjevanja. 21. novembra so znani
finalisti, podelitev nagrad, priznanj in
certifikatov Horus 2022 pa bo 16.
decembra 2022 v Mariboru. Razpis za
nagrado Horus je letos objavljen štirinajstič
zapored.
Za nagrado za strateško celovitost
podjetja se tako potegujeta finalista Nova
KBM d. d. (velika podjetja) in Lumar IG d. o.
o. (srednje velika podjetja). Za priznanje za
projekt se potegujejo finalisti Insights d. o.
o. (majhna podjetja), Javno podjetje
Komunala Slovenj Gradec d. o. o. in
Kulturno prireditveni center Narodni dom
Maribor (obe srednje veliki neprofitni
organizaciji). Med posamezniki se za
priznanje Horus 2022 za posameznika kot
finalisti potegujejo Urška Košica, Ladeja
Godina Košir, Monika Holc Ivanić in Jurček
Nowakk.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.5

HORUS 2022
V netekmovalnem delu so prav tako vse
vloge zbrale najmanj 51 % vseh možnih
točk. Tako sta za certifikat za strateško
celovitost pravne osebe v kategoriji
majhnih
neprofitnih
organizacij
kandidata Center za pomoč na domu
Maribor ter Javni zavod za turizem,
kulturo in šport Občine Ormož. Za
certifikat za projekt pa je kandidat
podjetje Insights d. o. o..
Horus 2022 nagrade, priznanja in
certifikate za družbeno odgovornost in
trajnostni razvoj v Sloveniji od leta
2009 podeljuje IRDO - Inštitut za razvoj
družbene odgovornosti v sodelovanju s
številnimi podpornimi partnerji. Društvo
za odnose z javnostmi (PRSS), Britansko
– slovenska gospodarska zbornica,
CNVOS – Zavod Center za informiranje,
sodelovanje
in
razvoj
nevladnih
organizacij, Društvo za marketing
Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije,
Listina raznolikosti Slovenije, Slovensko
združenje ZN za trajnostni razvoj,
Slovensko združenje za kakovost in
odličnost,
Štajerska
gospodarska
zbornica,
Združenje
delodajalcev
Slovenije, Združenje Manager in drugi.
Projekt letos delno sofinancira Urad RS
za mladino. Partner spremljanja objav v
medijih je Press Clipping d.o.o.. Partner
certificiranja
je
mednarodni
certifikacijski organ TÜV Austria.
Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter
Urad RS za mladino.

Finalisti Horus 2022 so:
Tekmovalni del
Nagrada
za
strateško
celovitost
podjetja:
Nova KBM d.d. (velika podjetja)
Lumar IG d.o.o. (srednje velika
podjetja)

Priznanje za projekt:
Insights d.o.o. (majhna podjetja),
Javno podjetje Komunala Slovenj
Gradec d.o.o. (srednje velika
neprofitna organizacija),
Kulturno-prireditveni
center
Narodni dom Maribor (srednje
velika neprofitna organizacija)

Priznanje Horus 2022 za posameznike:
Urška Košica,
Ladeja Godina Košir,
Monika Holc,
Jurček Nowakk.

Netekmovalni del
Certifikat za strateško celovitost pravne
osebe:
Center za pomoč na domu Maribor
(majhne neprofitne organizacije)
Javni zavod za turizem, kulturo in
šport Občine Ormož (majhne
neprofitne organizacije)

Certifikat za projekt:
Insights d.o.o.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.6

"Če bi volitve kaj pomagale,
bi jih prepovedali."
Mark Twain

V tokratni številki IRDO Mozaika z vami delimo misli
Marka Twaina. BIl je protiimperialist, pacifist,
antirasist, podpiral pa je tudi emancipacijo. Bil je
zelo spoštovan, prijateljeval je s predsedniki,
umetniki, poslovneži in evropsko modro krvjo.
Najbolj je bil spoštovan zaradi svoje nabrite satire.

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.7

HORUS 2022

Vabimo vas na slavnostno podelitev
HORUS 2022 - Slovenske nagrade in
certifikata za družbeno odgovornost
in trajnostni razvoj, ter na mreženje
IRDO članov in imetnikov IRDO
certifikatov.
Srečanje bo v petek, 16. decembra 2022,
ob 10. uri v prostorih MIC - Akademija
kulinarike in turizma, Cafova ulica 7 v
Mariboru.
Spoštovani,
prisrčno vas vabimo, da se udeležite
slavnostne podelitve HORUS 2022 Slovenske nagrade in certifikatov za
družbeno odgovornost in trajnostni razvoj,
ki bo letos potekala v živo, in sicer v
petek, 16. decembra 2022, od 10. do 12.
ure.

Vabimo vas, da se udeležite te slavnostne
podelitve in da skupaj z nami podprete
tovrsten razvoj tudi vi!
Srečanje bo priložnost za mreženje IRDO
članov in imetnikov IRDO certifikatov
Vodja in Strateg za družbeno odgovornost
in trajnostni razvoj (več kot 250 oseb).
V imenu organizatorjev in partnerjev
prisrčno dobrodošli!
zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej,
častni predsednik Horus 2022

Nagrade in priznanja bomo tokrat podelili
štirinajstič, certifikate pa prvič. Podeljuje
jih IRDO - Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti v sodelovanju s številnimi
podpornimi
partnerji.
Nagrado
sofinancirajo prijavitelji in Urad RS za
mladino.

mag. Natalie Cvikl Postružnik,
predsednica Strokovno-organizacijskega
odbora nagrade Horus 2022

Skupaj s podjetji, organizacijami in
posamezniki, z vsemi podpornimi partnerji
in člani ocenjevalne komisije HORUS
želimo prispevati k trajnostnemu razvoju
in k razvoju družbene odgovornosti v
Sloveniji.

P.S. Na podelitev lahko povabite tudi
druge. Vljudno prosimo za predhodno
prijavo
na
dogodek
(nagrada.horus@irdo.si), saj je število
udeležencev omejeno. Hvala.

mag. Anita Hrast,
direktorica inštituta IRDO

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.8

POROČILO

Družbena odgovornost:
danes, jutri?
RAZVOJNA AGENCIJA ZGORNJE GORENJSKE
Vir fotografij in besedila: Jasmina Bagar, RAGOR
V Kolpernu na Jesenicah je potekal
muliplikativni
dogodek
Družbena
odgovornost: danes, jutri?, ki ga je
organizirala Razvojna agencija Zgornje
Gorenjske. Dogodek je bil posvečen
predstavitvi projekta CSR in CLASS+
(Corporate Social Responsibilty in Class+),
ki je sofinanciran iz programa Erasmus+,
ter
informiranju
udeležencev
o
pomembnosti
zavedanja
vsakega
posameznika o družbeni odgovornosti.
Udeležence je na začetku dogodka
pozdravila direktorica Razvojne agencije
Zgornje Gorenjske, gospa Eva Štravs
Podlogar in namenila nekaj vzpodbudnih
besed mladim. Z obiskom na dogodku in
pozdravnimi besedami nas je počastil tudi
župan Občine Jesenice, gospod Blaž Račič
in mlade opozoril na nekatere izzive
trenutnega dogajanja doma in po svetu.
V nadaljevanju sta Ambrož Černe in
Jasmina Bagar iz Razvojne agencije Zgornje
Gorenjske predstavila sam projekt CSR in
CLASS+ ter dosedanje rezultate projekta.
Predstavljena je bila »Mednarodna analiza
stanja CSR« in »Virtualna učna platforma«
za dijake, ki je trenutno v zaključni fazi.
Ravnateljica Ekonomske gimnazije in
srednje šole Radovljica, gospa Ksenija
Lipovšček pa je predstavila pomen
sodelovanja šole, profesorjev in dijakov, v
projektu in vključevanje tovrstnih načel v
šolski sistem. Izpostavila je vse prednosti,
ki jih družbena odgovornost prinaša tako
za nas, kot za naše naslednike.

Direktorica inštituta IRDO, gospa Anita
Hrast je nazorno predstavila začetke
družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji
in nas skozi zgodovinski razvoj pripeljala do
trenutnega stanja. Prav tako je poudarila,
zakaj je družbena odgovornost pomembna
tako za posameznika kot za celotno družbo
ter izpostavila prednosti le-te.
Ob koncu dogodka smo na primeru dobre
prakse družbeno odgovornega podjetja
Domel iz Železnikov dobili realen vpogled v
delovanje organizacije z načeli družbene
odgovornosti, spoznali prednosti in tudi
določene zahteve globalnih družb na
imenovanem področju.
Po zaključku uradnega dela dogodka smo
se še na kratko podružili, poklepetali in se
posladkali ob pogostitvi, pripravljeni s
strani lokalne restavracije Kazina.
Več informacij o samem projektu najdete
na spletni strani https://csrinclass.com/.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.9

POROČILO
FOTOGRAFIJE Z DOGODKA

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.10

POMEMBNO

Univerza v Mariboru prepoznana kot trajnostna univerza na
lestvici QS Sustainable Universities 2023
Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru je bila prepoznana kot
trajnostna univerza na lestvici QS
Sustainable Universities 2023. Na lestvici
med 700 visokošolskimi institucijami je
Univerza v Mariboru zasedla mesto med
401 in 450.
QS je letos prvič meril tudi trajnostni vidik.
Prva izdaja lestvice vključuje 700 univerz
in uporablja metodologijo, sestavljeno iz
kazalnikov,
namenjenih
merjenju
sposobnosti institucije, da se spopade z
največjimi okoljskimi, družbenimi in
upravljavskimi (ESG) izzivi na svetu.
Opis lestvice QS Sustainable Universities:
QS is providing a framework to show how
universities are taking action to tackle the
world’s greatest Environmental, Social
and Governance (ESG) challenges through
our new QS World University Rankings:
Sustainability. At QS, they know that
universities are uniquely placed to lead
the world in accelerating the pace of
environmental and social change. Through
research, teaching and community
engagement, universities have the
expertise and opportunity to drive
sustainable development forward.
To achieve this, they have engaged more
than 40 world-leading experts across 20
countries on the QS Rankings Advisory
Board. They’ve reached out to hundreds
of representatives at universities across
the globe and with their data partners at
Elsevier, Yale University and the
Academic Freedom Index.

Kazalniki so razdeljeni na ukrepe okoljske
trajnosti – vključno s trajnostnimi
institucijami, trajnostnim izobraževanjem
in trajnostnimi raziskavami – in ukrepe
družbenega vpliva, ki vključuje enakost,
izmenjavo znanja, izobraževalni učinek,
zaposljivost in priložnosti ter kakovost
življenja.
Podrobnejše poročilo o uvrstitvi univerze
si lahko preberete v tem objavljenem
dokumentu in na spletni strani.
Iskrene čestitke!
There are two categories to the ranking:
an Environmental Impact category, and a
Social Impact category. Institutes can
rank separately in each of these
categories, in both of them, and overall.
Each Performance Lens is made up of
separate indicators which are then
aggregated to form a weight for each
lens. The weights of each performance
lens sum to 100 % for each category, and
each category will in turn contribute 50 %
towards the overall rank.
Methodology: Performance Lenses and
Weightings
Social
impact:
employment
and
opportunities (20 %), equality (30 %),
Life Quality (10 %), impact of education
(20 %), knowledge exchange (20 %).
Environmental
impact:
sustainable
education (40 %), sustainable institutions
(35 %), sustainable reach (25 %).

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.11

"Če ne berete časopisov,
ste neobveščeni.
Če jih berete,
ste narobe obveščeni."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.12

IZOBRAŽEVANJA

IRDO

7 MODULOV – ONLINE IZVEDBA – 6 UPORABNIH REZULTATOV ZA VAŠE
PODJETJE - MAJHNE SKUPINE – POUDAREK NA PRAKTIČNEM DELU
(certifikat II. zahtevnostne stopnje)
Najbolj iskani so Strategi/nje za družbeno
odgovornost in trajnostni razvoj. Postanite to
v letu 2023 tudi vi! Vabimo vas, da pridobite
certifikat
II.
zahtevnostne
stopnje
–
Strateg/inja za družbeno odgovornost in
trajnostni razvoj in se usposobite za strateško
in razvojno trajnostno načrtovanje. Po
usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali
podjetju družbeno odgovornost in trajnostni
razvoj upravljali bolj celovito, strateško,
participativno in inovativno ter tako izboljševali
in utrjevali ugled vašega podjetja oz.
organizacije.

Kdo vse potrebuje znanja in kompetence, ki
jih ponuja certifikat II. stopnje – Strateg?
zaposleni v organizacijah in podjetjih, ki ste
vključeni v projektno skupino za pridobivanje
certifikata Družbeno odgovoren delodajalec
(DOD);
strokovnjaki korporativnega komuniciranja,
skladnosti in kadrovskega razvoja, ki želite
vzpostaviti temelje trajnostnemu upravljanju
v podjetju ali organizaciji;
vodje projektih skupin in koordinatorji za
trajnostno poročanje, ki želite vsebinsko
izboljšati trajnostna poročila;
komunikacijski eksperti, ki načrtujete CSR
kampanje in/ali korporativna prostovoljstva
in želite širiti svoja znanja;
vsi navdušenci, ki načrtujete trajnostno
upravljanje integrirati v samo poslovanje
podjetja ali organizacije.

Prijave so že odprte za leto 2023! Vaš
interes za sodelovanje nam sporočite na
naslov: info@irdo.si. Hvala.
Predpogoj: pridobitev IRDO certifikata Vodja za
družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (I.
zahtevnostna stopnja) ali drugo ustrezno
dokazilo o temeljnem znanju.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.13

IZOBRAŽEVANJA

KLJUČNE PREDNOSTI USPOSABLJANJA:

Po 7-modulskem usposabljanju
opravljenem izpitu boste:

in

postali uspešen/a strateg/inja za
trajnostni
razvoj
in
družbeno
odgovornost v vašem podjetju;
imeli več koristnih vsebin za celostni,
strateški razvoj DO in TR vašega
podjetja;
prejeli gradivo z usposabljanja v eobliki, ki jih lahko uporabite za delo in
interno
izobraževanje
vaših
sodelavcev;
prejeli Certifikat STRATEG/INJA za
družbeno odgovornost in trajnostni
razvoj podjetja.
IZKORISTITE ČLANSTVO V IRDO

Kot člani inštituta IRDO lahko koristite še
posebne ugodnosti, 20 % popust....
Postanite naši člani, če to še niste!
PRIJAVITE SE ŠE DANES!
Oglejte si vabilo s predstavitvijo programa
usposabljanja in se prijavite s prijavnico.
Več: www.irdo.si

Pridobili boste strokovno znanje in
veščine, ki so ključne za celovito,
razvojno naravnano strateško vodenje
DO in TR področja v podjetju ali
organizaciji;
Napredovali boste od poročevalcev do
strategov aktivnega upravljanja DO in TR
področja znotraj vaše pravne osebe;
Skozi usposabljanje se boste usposobili
za trajnostno upravljanje - pasivni
pristop boste zamenjali za aktivni pristop
trajnostnega upravljanja;
Primerjali
boste
delo
v
vaši
organizacijami s praksami slovenskih in
tujih podjetij;
Opravili boste 6 praktičnih nalog, ki bodo
koristile razvoju vašega podjetja oz.
organizacije;
Razvili boste vse ključne elemente
strategije upravljanja DO in TR v vašem
podjetju oz. organizaciji in izmenjali
izkušnje na to temo s sodelujočimi na
usposabljanju;
Pridobili boste “vstopnico”, da lahko
kandidirate za naziv STRATEG/INJA LETA

Termini za leto 2023 so že obavljeni.
Začnemo 13. januarja 2023, zato se
prijavite čim prej.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.14

"Ne bojim se smrti.
Mrtev sem bil milijarde let,
preden sem se rodil,
in čutil nisem nobenih
neprijetnosti."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.15

AKTUALNO

EU COMMISSION’S ADVISORY GROUP PUBLISHES THE FIRST
SET OF SUSTAINABILITY REPORTING STANDARDS. NGOS
WARN AGAINST REDUCTION IN AMBITION
Alliance for Corporate Transparency
Sustainability reporting experts and NGOs
welcome the adoption of the EU
sustainability reporting standards (ESRS)
by EFRAG submitted in November 2022
to the European Commission. Whilst the
ambition of the ESRS remains limited in
several areas, they represent a major
improvement for companies as well as
for users of sustainability information and
address the biggest problems in quality
and reliability of corporate reporting.
The ESRS will provide a common
European framework on corporate
disclosure. They are indispensable to get
relevant and reliable reporting on
companies’ climate transition plans and
their alignment with the 1.5°C goal, the
exposure of companies to sustainabilityrelated financial risks, as well as to actual
and potential severe impacts on people
and the environment in the value chain,
and companies’ management of such
impacts and risks, among others. This is
essential to help investors, consumers,
financial institutions and, in fact, society
as a whole, to make the switch to a
sustainable economy that operates within
planetary boundaries.
Following the legal mandate provided by
the EU Corporate Sustainability Reporting
Directive (CSRD), the EU must develop
and adopt standards covering all
sustainability areas, in line with the
broader EU policy framework, including

sustainable finance legislation, EU Climate
Law and the bloc’s objectives and
commitments on climate, nature and
human rights. The EU standards are
urgently needed to tackle major gaps [1]
on
the
quality,
consistency
and
comparability of corporate disclosures
and provide a comprehensive picture of
companies’ management of their risks
and impacts on people and planet.
The standards have been developed in an
extensive
and
transparent
multistakeholder process, and were
approved without a dissent by EFRAG’s
Sustainability Reporting Board, which
includes representatives of Accounting
Standards Committee of Germany, the
Autorité des Normes comptables of
France, the Dutch Accounting Standards
Board, Organismo Italiano di Contabilità
(OIC), as well as European stakeholders
including Accountancy Europe, European
Issuers, EFAMA, European Banking
Federation, and representatives of civil
society and of the European Trade Union
Confederation, among others.
Whilst we would appreciate a greater
level of ambition on a number of
sustainability issues, we welcome the
following key aspects:
In line with the CSRD mandate, the
ESRS provide a common system for
reporting on all ESG topics, making it
easier for companies to understand

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.16

AKTUALNO
which data is needed from them and
how to approach sustainability
matters in a holistic manner, and
significantly reduce the risks of
greenwashing.
EFRAG’s proposal aligns with the
draft
international
sustainabilityrelated financial disclosure standards
developed by the ISSB (building on the
TCFD), both in terms of content and
structure; it is highly aligned with the
GRI, as regards impacts and
indicators, and ensures disclosures
needed by investors to inform their
decisions (including EU Taxonomyrelated information) as well as to
meet
their
own
transparency
obligations under the Sustainable
Finance Disclosure Regulation (SFDR).
The ESRS adopted by EFRAG’s
multistakeholder board addressed the
inputs and concerns emerging from
the public consultation, resulting in
standards that are manageable for
preparers (i.e. reporting companies)
and ensure focused and relevant
disclosures for users. In the original
exposure drafts of the standards, all
disclosure
requirements
were
considered
material
(and
thus
mandatory) for all companies, even
though a burdensome possibility to
rebut was granted (i.e contest their
materiality). This is now replaced by a
much simpler and clearer system,
that allows companies to determine
and report only on their material
issues, whilst clarifying a balanced set
of simple mandatory disclosures
indispensable
to
users
of
sustainability information. Studies
commissioned by the EU Commission
show the costs of standardising and
mandating companies’ sustainability
reporting to be negligible

Disclosures that relate to Climate
change mitigation and adaptation
include scope 1-2-3 emissions and are
always mandatory. This will allow
reporting systems to capture the true
carbon footprint of large parts of the
economy. In transport, for example,
scope 3 emissions represent more
than 90 % of total emissions, and are
rarely reported. It also excludes
shady offsets, carbon credits and
carbon
removals
from
the
corporation’s climate targets.
Life cycle analysis is confirmed as the
cornerstone
in
assessing
environmental sustainability in the EU;
With regards to the matters that must be
protected from political pressure and
further developed in sector-specific
standards in future:
Following the public consultation, the
number of datapoints in the ESRS was
reduced by approximately 50 %. Such
a massive simplification, however, led
to a reduction in the granularity of
data and requirements for value chain
disclosures. As proven by the
Corporate Human Rights Benchmark in
2020, the most common types of
allegations related to instances of
forced labour, health and safety, and
child labour occur in developing
countries. The worst cases of
environmental destruction also take
place upstream in companies’ value
chain, such as deforestation, which
the latest UN report on netzeroemphasises will have to end by
2025 if we are to reach net zero by
2050.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.17

AKTUALNO
The ESRS provide a helpful general
framework for reporting on the
identification and assessment of
impacts and risks across the value
chain,
which
is
aligned
with
international standards. However, in
terms of value chain metrics, the
ESRS lay down specific sectoragnostic indicators only with respect
to the companies’ own activities and
own workforce, with the sole
exception of the climate standard,
which requires disclosures of Scope 3
GHG
emissions.
The
other
environmental standards, as well as
the social standards regarding
workers in their value chain,
communities and end users and
consumers, do not prescribe any
value chain indicators.
The CSRD provides flexibility for
companies’ reporting of specific value
chain data during the first 3 years.
This
addresses
concerns
that
companies may otherwise have
difficulty reporting on their value
chains during the initial application of
the
reporting
standards.
The
transition
period
removes
any
justification for further watering down
these standards, which are essential
to fully understand the performance,
resilience and behaviour of companies
operating in the EU. Indeed, under the
existing legal mandate, the first set of
standards applicable to companies
across all sectors will be followed by
the development of sector-specific
standards, where more specific rules
on critical value chain issues will have
to be considered. This will be
important to complete the standards
so that they provide a useful tool to
help meet sustainability goals.

The S (social) pillar is also incomplete
when it comes to inclusion and diversity.
The standards do not include yet any
datapoint on ethnic diversity, thus failing
to address the issue of systemic
discrimination based on ethnicity or race.
The proposed ESRS lay down an urgently
needed
baseline
for
sustainability
reporting
which
is
aligned
with
international standards and addresses the
most
pressing
conceptual
and
methodological challenges companies are
facing. Therefore, we call for the adoption
of the ESRS framework by the European
Commission and endorsement by the EU
Parliament and Member States. We warn
against further cuts into the proposed
standards,
which
would
severely
undermine its functionality and hinder
EU’s efforts to create a more sustainable
and just economy.
[1] For example in the studies published by
the Alliance for Corporate Transparency,
32 % of the analysed corporations in
2021 obliged to report under the NonFinancial Reporting Directive disclosed
their full GHG emissions, 39 % reported
their climate targets and 28 % claimed
the targets to be science-based or aligned
with the Paris Agreement goals. Another
recent study from World Benchmarking
Alliance shows that 37 % of leading
financial institutions assessed have
disclosed long-term net-zero targets.
However, from these commitments, only
2 % have been translated into interim
targets applied across the institution’s
financing activities, of which only 1 % are
backed by scientific evidence.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.18

PRILOŽNOST

Spoštovani člani!
Predstavite se v reviji IRDO Mozaik.
Pošljite nam vaše novice, predstavitve,
mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere
dobrih praks, izdane publikacije, knjige…
na: novice@irdo.si
Veselimo se vaših prispevkov.
POSEBNA PRILOŽNOST:
ČLANI LAHKO OGLAŠUJETE
BREZPLAČNO!

Ste se že vprašali, kaj nas čaka v bližnji
in kaj v daljni prihodnosti?
Čas je, da vsi začnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno!
Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in
njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.19

IZOBRAŽEVANJE

IRDO novosti

PRIDOBITE CERTIFIKAT v letu 2022 in 2023
VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Potrebujete dodatno znanje, kako
strateško vpeljati trajnostni razvoj in
družbeno odgovornost v vašo
organizacijo, podjetje?
Želite pridobiti splošno razgledanost
in osnovna znanja s tega področja?
Želite organizirati projektno skupino in
delo znotraj organizacije ter pridobiti
nova znanja, spoznati aktualne
trende?
Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO
certifikata Vodja za družbeno
odgovornost in trajnostni razvoj.

Vabimo vas, da pridobite strukturiran
vpogled v področje družbene
odgovornosti in trajnostnega razvoja, da
boste to področje lažje vpeljali v svojo
organizacijo.
Pridobite Certifikat Vodja za družbeno
odgovornost in trajnostni razvoj podjetja.
Tega je od leta 2016 dalje pridobilo že več
kot 250 managerjev, strokovnjakov in
mladih. Poglejte, kdo v Sloveniji ga že
ima, pridružite se jim tudi vi! Trajnostni
razvoj in družbena odgovornost sta
postala glavna usmeritev svetovnih
podjetij. Bodite na tekočem tudi vi.
Več: www.irdo.si . Prijave: info@irdo.si

Dodaten termin v decembru 2022:
December: 12., 15., 19. in 22.12.2022

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.20

AKTUALNO

FINALISATION OF EUROPEAN ESG REPORTING RULES: CSRD
ADOPTED AND STANDARDS PUBLISHED
Frank Bold Advisory
The European Parliament has adopted the
Corporate
Sustainability
Reporting
Directive
(CSRD),
which
clarifies
transparency obligations for large
companies operating in the EU on their
sustainability
impacts,
risks,
and
opportunities. Pursuant to the CSRD,
companies across all sectors will report
against the European Sustainability
Reporting
Standards,
which
were
developed by the European Financial
Reporting Advisory Group (EFRAG),
submitted to the European Commission
and published on 22 November 2022.
The new rules and EU standards will
tackle major problems on the quality,
consistency
and
comparability
of
sustainability information disclosed by
companies, as well as root out
widespread greenwashing practices.
Once the legislation is published in the
Official Journal of the EU, Member States
have a maximum of 18 months to
implement CSRD into national law.

The swift CSRD implementation is key for
a successful transformation of the EU's
economy. To direct finance flows toward
sustainability, private investors, banks
and public institutions need consistent and
reliable ESG data from companies. ‍
A company will report ESG information
under the new standards if:
A) it is traded on a stock exchange
(excluding micro companies)
B) it meets at least 2 of the 3 following
criteria:
- it has more than 250 employees
- it has a net turnover of at least EUR 40
million
- it has assets on its balance sheet
exceeding EUR 20 million
When do reporting obligations come into
force? The Directive is expected to enter
into force in 2024, but some companies
will be given extra time. The year 2024 is
fully binding only for the largest EU
companies, which have been required to
report sustainability information under
the previous NFRD legislation.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.21

AKTUALNO
EFRAG
approved
reporting standards

EU

sustainability

All companies under the CSRD scope will
report sustainability data according to
European
Sustainability
Reporting
Standards. They will direct businesses on
key ESG data and reduce companies’
administrative burden. Recently, the
Board of the European Financial Reporting
Advisory Group (EFRAG) approved crosscutting reporting standards and submitted
them to the European Commission.
Among other things, the standards
require companies to report on their
carbon footprint, analysis of climate
transition risks, and the significant
impacts on people and the environment in
their supply chains.
The standards cover strategic crosscutting ESG information and 10 thematic
areas including climate, pollution, water
resources, biodiversity, circular economy,

own workforce, workers in the value
chain, communities & consumers, and
business conduct. They also reflect a
number of international initiatives,
including
TCFD,
GRI,
emerging
international standards under IFRS, plus
UN and OECD standards for sustainability
due diligence.
The European Commission is expected to
adopt the standards in the first half of
next year, while EFRAG is also starting
work on follow-up standards for climaterisk
sectors
(energy,
transport,
agriculture, etc.) being the first in line.
The adoption of sectoral standards by the
European Commission is expected in
2024. Filip Gregor, Head of the
Responsible Companies Section at Frank
Bold, participates in the standards’
development
as
a
civil
society
representative
in
the
EFRAG's
Sustainability Reporting Board.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 22

"Včasih se sprašujem, če nam
vladajo pametni ljudje, ki se
hecajo, ali imbecili, ki mislijo
resno."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.23

DOGODKI

DRUŽBENA ODGOVORNOST V SLOVENIJI IN PO
SVETU
HIBRIDNI B2B POSLOVNI DOGODEK CHINA BRAND
FAIR
Štajerska gospodarska zbornica
Med 6. – 8. decembrom bo v Budimpešti
potekal poslovni hibridni dogodek z
imenom China Brand Fair 2022 (CBF).
V okviru sejemskega dogodka se bo na
razstavnem prostoru s svojimi izdelki
predstavilo okoli 80 kitajskih podjetij (opis
prvih 63 potrjenih podjetij). Obiskovalci si
bodo lahko kitajske izdelke ogledali »v
živo« podrobnejše informacije pa bodo
lahko pridobili preko spletnih B2B
razgovorov, ali v okviru razgovorov s
predstavniki organizatorjev poslovnega
dogodka.
Prisotnost
evropskih
sogovornikov
na
tem
dogodku
organizatorji »stimulirajo« tako, da
vsakemu, ki opravi vsaj 6 primernih

6. - 8. 12. 2022

B2B sestankov s kitajskimi sogovorniku
povrnejo stroške v višini 250 € kot
nadomestilo potovanje v Budimpešto.
Število razpoložljivih prostih mest za
evropske
udeležence
je
zaradi
sofinanciranja
številčno
omejeno,
prednost bodo imeli tisti kandidati, ki
bodo pokazali resen interes za sestanke
preko izpolnjene elektronske prijavnice.
Prijavljena
podjetja
bodo
prejela
informacijo o izbiri in podrobnejše
informacije o samem dogodku po izboru
med vsemi prijavljenimi (predvidoma do
25. novembra), zato pohitite z vašimi
prijavami. Prijave so možne TUKAJ.

6 MEDALJ VREDNOSTI
Nastja Mulej

9- tedenska spletna delavnica

Najbolj interaktivna spletna delavnica, ki
bo vašemu teamu pomagala do zmage!
Organizacije prepogosto ne morejo izraziti
osnove za svoje odločitve. Posledično
ljudje morda ne bodo opazili in razrešili
sporov v vrednostih, ki negativno vplivajo
na zaposlene, organizacijo, stranke,
odnose v skupnosti in še več. Do zdaj ni
bilo konkretnega načina za oceno vpliva
odločitve na naše poskuse ustvarjanja in
zaščite vrednosti.

Ko lahko zaposleni skenirajo, prepoznajo
in dajo prednost vrednostim, postanejo
ključni partnerji za rast vašega podjetja.
6 medalj vrednosti dr. Edwarda de
Bono, zbranih v 9-tedenski spletni
delavnici.
Več informacij na:
https://www.nastjamulej.com/sestmedalj-vrednosti-o-delavnici/

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 24

DOGODKI

1. KONFERENCA TRAJNOSTNEGA MENEDŽMENTA - VSI
SMO LAHKO NOSILCI SPREMEMB
CER Partnerstvo za
trajnostno gospodarstvo
Vsak ima svojo vlogo pri vključevanju
trajnosti v organizacijo in v vsakodnevno
odločanje.
Kako
lahko
pomagamo
spremeniti svoje organizacije od znotraj
navzen, kje lahko začnemo?
Odkrili bodo kako izvajajo trajnostne
strategije v svojih podjetjih in kako
dosegajo pozitivne rezultate za podjetja,
kupce, planet in družbo. Konferenca v
ospredje postavlja predstavitev dobrih
mednarodnih in domačih praks, izmenjavo
mnenj ter odprt dialog o trajnostnem
poslovanju in podnebnem ukrepanju.

8. december, 10.00 - 16.00,
Kristalna palača LJ
Je vsestranki menedžer, ki sodeluje z
upravami
podjetij
pri
oblikovanju
trajnostnih
programov,
ki
podjetju
prinašajo konkurenčno prednost.
Namen konference je vzpostaviti okolje za
povezovanje vseh, ki so odgovorni za
uvajanje trajnostnega poslovanja v
podjetjih. Namenjena je vsem, ki si želijo
nadgraditi znanje iz tega področja in vsem
tistim, ki se vpeljevanja trajnosti v
poslovanje šele lotevajo.
Več o programu in prijave: http://cerslo.si/trjanostni-menedzment.html

Osrednji govorec konference je Jeremy
Schwartz, bivši generalni direktor podjetij
The Body Shop, Pandora, L’Oréal UK ter
direktor marketinga v podjetju Coca Cola
in supermarketih Sainsbury’s.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 25

DOGODKI

The 7th International Scientific Conference: Strengthening
resilience by the sustainable economy and business towards the SDGs
Ekonomsko-poslovna fakulteta
On 16 May 2023, the Faculty of
Economics and Business of the
University of Maribor will host the 7th
International Scientific Conference as
part of the 15th International Week,
organized between the 15th and 19th
May 2023.
The conference's theme, "Strengthening
resilience by the sustainable economy
and
business
towards
the
SDGs,"addresses the growing relevance
and importance of implementing
sustainability
in
economies
and
businesses toward achieving the
Millennium Development Goals. The
global health crisis, the war in Eastern
Europe, and international geopolitical
turmoil increase the importance of
sustainability as a mechanism to
strengthen the resilience of countries
and organizations. These events are
driving the transformation of business
models, accelerating efforts to reduce
harmful socio-economic trends, and
increasing the global competitiveness of
economies and businesses through
implementing
the
concept
of
sustainability.
We cordially invite you to contribute
with your research to new knowledge
on the many areas of the conference
theme. The deadline for abstract
submission is 15 January 2023. There is
no Conference fee.

15. - 19. maj 2023, Maribor
All accepted papers will undergo a
double-blind review process and will be
published in a Conference Proceedings
with ISSN, issued by the University of
Maribor
Press
(https://press.um.si/index.php/ump).
The authors of selected conference
papers will have opportunity to publish
extended versions of their papers in
Journal of Contemporary Issues in
Economics and Business Naše
gospodarstvo/Our
Economy,
published by Sciendo and Faculty of
Economics and Business of the
University of Maribor and indexed in
EconLit, Erih Plus, DOAJ, EBSCO,
ProQuest and numerous other
bibliographic databases or
Kybernetes, published by Emerald
and indexed in SCI, SSCI, Scopus and
numerous
other
bibliographic
databases.
For more information about the
conference,
please
visit
https://www.iwac-feb.eu/.
The
International Week and International
conference registration deadline is 15
April 2023.
Please be so kind and share this
information with your colleagues who
might be interested in participating.
We look forward to welcoming you at
the Conference 2023 in Maribor!

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 26

DOGODKI

ROKOVNIK ČLANOV INSIGHTS D.O.O.
Insights d.o.o.
Je družinski projekt - ustvarile so ga
prokuristka Natalie s hčerama Danajo in
Gajo Pikapolonico …zato so ga še toliko
bolj veseli (vse/vsi, ki ste kdaj kaj
ustvarjal/ s svojimi otroki, me razumete)
in je 4E: energijsko, estetsko, entuziastično
in empatično podprt. Več o njem najdete
na
https://coachingtosuccess.si/izdelek/roko
vnik-2023/
Rokovnik 2023 Uvidi modrosti – rokovnik,
ki z radovednim veseljem pomaga do
srčnega življenja je unikatni izdelek, ki
vključuje ideje in predloge za vaše boljše
življenje in osebno rast. Prav je, da začnete
načrtovati tudi čas in prijetne stvari zase
<3.
Oblikovala ga je Gaja Pikapolonica Cvikl
Postružnik, pretanjena mlada oblikovalka.
Za celoten rokovnik smo izbrali barvo, ki
po vedenju fraktalnega risanja najbolje
podpira vse nas, ki živimo v Sloveniji –
nežno roza barvo. Kombinirali smo jo z
nežno zlato in svetlo rjavo, ki še dodatno
podpre
naša
prizadevanja.
Gaja
Pikapolonica je za vsak mesec izbrala
barvo, ki podpira lastno energijo tega
meseca. Pri tem smo se naslonili na
Steinerjevo filozofijo (poznate jo verjetno
pod waldorsfki pristop k življenju).
Že v času nastanka smo ga podprli z
energijo reiki in z energijo run obilja,
zdravja in sreče.

Danaja
Postružnik,
bakalavrea
psihoterapije Siegmund Freud univerze na
Dunaju, ki dela magisterij in specializacijo iz
jungovske
psihoterapije,
je
skrbno
pregledala celotni spletni portal Navdihni
me in izbrala citate, ki najbolje podpirajo
vsak posamezni mesec: skozi svoje
sporočilo, z energijo, podporo in
navdihom. Za vas smo v rokovnik vključili
kar 30 citatov ljudi, ki so nas s svojimi
zgodbami spremljali na portalu in v reviji
Navdihni me. Verjamemo, da vas bodo v
trenutkih,
ko
se
ne
počutimo
“zmagovalno” (kaj je že to?) in ki jih vsi
doživljamo, dvignili, vam dali moč in
pogum.
Veliko časa smo posvetili zasnovi in
elementom rokovnika.
Dodali smo 23 coaching orodij (ker je prav
leto 2023), s katerimi bomo odstirali
različne možnosti preoblikovanja navad,
vzorcev, postavljanja ciljev, izražanja
hvaležnosti … Ob tem pa bomo vsem
naročnicam in naročnikom omogočili
brezplačen dostop do e učilnice, kjer bomo
vsak mesec objavili posnetek mag. Natalie
Cvikl Postružnik, certificiranje coachinje,
train the trainer, strateginje DOTR, višje
predavateljice … – da vas podpremo pri
vaših prizadevanjih in z ljubečo skrbjo
pomagamo tam, kjer se morebiti zatakne.
Vsak mesec začnemo z mesečnim
pregledom in prostorom za lastne zapiske
– naj nas pospremijo v nova doživetja,
doživljanja in občutenja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 27

DOGODKI
154 strani na 100g brezlesnem papirju je
lično povezanih s špiralo in trdnimi
platnicami. Vsak teden se razteza čez dve
strani. Dnevi, tedni, okvirčki v rokovniku so
oblikovani tako, da omogočajo dovolj
prostora za zapis vseh sestankov, srečanj
in drugih obveznosti; rokovnik pa vključuje
dovolj širine, da lahko vanj vnesemo
lastne misli, doživetja in občutenja. Seveda
ima vsak teden mesečni koledarček in
zapisano številko tedna. Dodali smo
slovenske praznike in jih na koledarju tudi
označili. Ob koncu leta se bomo zazrli še v
leto 2024 … in krog bo sklenjen.

Velikost: 16×23 cm (centimer smo dodali
a5 velikosti – gre lepo v torbico in je še
vedno dovolj prostoren).
Še en bonus: ko kupite 5 rokovnikov, vam
6 podarimo brezplačno.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 28

DOGODKI
Prilagamo še nekaj fotografij rokovnika:

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str. 29

DOGODKI

SIMPOZIJ: PRILOŽNOSTI IN AKTUALNI IZZIVI EIZOBRAŽEVANJA V VISOKEM ŠOLSTVU
DOBA fakulteta
E-izobraževanje vse od pojava interneta in
z razvojem IKT tehnologij udejanja in
ponuja raznovrstne izvedbene različice, od
delno
tehnološko
podprtega
izobraževanja,
kombiniranega
izobraževanja, hibridnega izobraževanja pa
do celostnega (online) e-izobraževanja. V
zadnjih letih je na tem področje opazen
znatni razmah, v praksi se implementirajo
raznolike prakse, pedagoški modeli,
uporabljamo različne IKT tehnologije in
orodja.
Simpozij je strokovni prispevek k aktualni
razpravi o spremembah in razvoju
različnih pojavnih oblik e-izobraževanja v
visokem šolstvu v Sloveniji. Pričeli ga
bomo z uvodno predstavitvijo aktualnih
trendov v e-izobraževanju in njihovim
potencialnim ter dejanskim vplivom na
spreminjanje učenja in poučevanja. Z
različnimi strokovnjaki bomo razpravljali o
praksah e-izobraževanja, o lekcijah, ki smo
jih že usvojili in pomembno prispevajo k
dvigu
kakovosti
visokošolskega
izobraževanja. Izpostavili bomo izzive, s
katerimi se soočamo z vidika nacionalnih
usmeritev in spremljanja kakovosti,
menedžmenta
e-izobraževanja
na
posameznih
institucijah,
krepitve
kompetenc učiteljev in drugih deležnikov v
študijskem procesu ter spremenjenih
potreb in pričakovanj študentov, ki
pomembno vplivajo na razmisleke o
odprtosti, dostopnosti in fleksibilnosti
visokošolskega izobraževanja.

7. 12. 2022, 13.00
PROGRAM SIMPOZIJA
13.00 – 13.30 Plenarno predavanje: Future
skills and the future of education
dr.
Ulf-Daniel
Ehlers,
BadenWürttemberg
Cooperative
State
University
Karlsruhe,
European
Distance and E-Learning Network
(EDEN)
13.30 – 15.30 Razprava: Priložnosti in
aktualni izzivi e-izobraževanja v visokem
šolstvu
dr. Igor Pesek, Služba za digitalizacijo
izobraževanja,
Ministrstvo
za
izobraževanje, znanost in šport
Klemen Šubic, Sektor za kakovost in
mednarodno sodelovanje, NAKVIS
dr. Viktorija Florjančič, Katedra za
poslovno informatiko, Fakulteta za
management UP
dr. Damijan Štefanc, Oddelek za
pedagogiko in andragogiko, Filozofska
fakulteta UL
Jasna Dominko Baloh, DOBA Fakulteta
Simpozij bo povezovala in moderirala dr.
Mateja Brejc, DOBA Fakulteta. Plenarno
predavanje bo v angleškem jeziku,
razprava pa v slovenskem jeziku.
Več informacij najdete TUKAJ.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.30

DOGODKI

4 SREČANJA ZA KREPITEV KOMPETENC S PODROČJA
DRUŽBENIH INOVACIJ
Center Noordung
V sklopu projekta SEED, katerega cilj je
zasnovati kompetenčni center za družbene
inovacije, bomo Slovenski partnerji pod
vodstvom Ministrstva za gospodarski
razvoj
in
tehnologijo
vzpostavili
nadgrajeno različico laboratorija za
družbene inovacije za namen izmenjave
znanja in ustvarjanja priložnosti za
sodelovanje med podjetji, izobraževalnimi
institucijami in javnim sektorjem. V sklopu
aktivnosti
bodo
akterji
lokalnega
ekosistema lahko okrepili digitalne
spretnosti, kreativnost in sposobnost
skupnega reševanja družbenih izzivov.
Projekt vključuje oblikovanje in izvajanje
programa krepitve znanja in kompetenc za
vključevanje družbenih inovacij v vsaki
državi konzorcija.
Program bo vključeval akterje družbenih
inovacij in jih podpiral pri spodbujanju in
izvajanju intervencij na področju družbenih
inovacij, vključno z boljšo in učinkovitejšo
uporabo sredstev ESS. Podprl naj bi
oblikovalce
politik,
zlasti
organe
upravljanja ESS in druge javne institucije
pri oblikovanju politik za spodbujanje in
vključevanje družbenih inovacij. Vsem
partnerjem in ključnim akterjem bo na
voljo za podporo pri uporabi SEED orodij
za skupno učenje in izmenjavo praks.
Program zajema ključne teme povezane z
družbenimi inovacijami, predstavljal bo
dobre prakse in orodja, ki lahko podprejo
oblikovanje, izvajanje in razširjanje dobrih
praks, projektov in rešitev, ki spreminjajo
družbo na bolje.

November 2022 - januar 2023
Več o mednarodnih delavnicah in prijava:
Capacity
building
–
Seed
(seedeuproject.eu)
Slovenski partnerji SEED konzorcija pa
bomo organizirali štiri srečanja za krepitev
kompetenc na štirih različnih lokacijah po
Sloveniji, da bi dosegli najpomembnejše
ciljne skupine in deležnike. Vsako srečanje
bo trajalo tri do štiri ure. Izbrane lokacije
so
regionalna
središča,
coworking
prostori ali podjetniški inkubatorji.
Glavni cilji nacionalnega programa za
krepitev kompetenc so:
- razširiti znanje in ozaveščenost o
družbenih inovacijah v Sloveniji
- razširiti orodja in vsebine projekta SEED
- predstaviti in pridobiti komentarje in
predloge o izvajanju pilotnega projekta
(Digital SI lab)
- vključiti nacionalne deležnike k
prispevanju vsebin in izgradnji slovenskega
kompetenčnega centra za družbene
inovacije
Na štirih srečanjih želijo razširiti ideje in
rezultate projekta ter predstaviti zamisli
nacionalnega pilota. Cilj je, da bi to
priložnost
izkoristili
za
začetek
pridobivanja idej in povratnih informacij o
zasnovi ideje kompetenčnega centra. S
strani nacionalnih akterjev želijo prejeti
povratne informacije o potrebah in
pričakovanjih, ciljih in vizijah deležnikov, ki
oblikujejo ekosistem socialne ekonomije in
družbenih inovacij v Sloveniji.
Več informacij lahko pridobite TUKAJ.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.31

DOGODKI

SLAVNOSTNI DOGODEK PODPISOVANJA LISTINE
RAZNOLIKOSTI SLOVENIJA
Listina raznolikosti Slovenije

9. 12. 2022, 9.30

Listina
raznolikosti
Slovenija
ob
praznovanju
mednarodnega
dneva
človekovih pravic,
pod
častnim
pokroviteljstvom
predsednice Državnega zbora Republike
Slovenije, mag.Urške Klakočar Zupančič,

Dogodek se bo odvil v Kristalni palači v
Ljubljani, 9.12.2022, s pričetkom ob
09:30- 14:30

9.12.2022, vljudno vabi na slavnostni
dogodek podpisovanja Listine raznolikosti
Slovenija.
Na kar dveh okroglih mizah bodo gosti
odgovarjali na vprašanja kako braniti
vrednote
raznolikosti,
enakosti
in
vključenosti v času populizma, bega, vojn
in kriz?
Kako lahko zgradimo mostove in
prepričamo tiste, ki dvomijo oz. ljudi, ki se
čutijo nepovezane? Zlasti v trenutnih
globalnih
razmerah
raznolikost
ni
»dekadentna«, temveč je, z modrim
upravljanjem, ključ do uspeha v poslu in
družbi ter pot k trajnemu miru.
Kakšno je trenutno stanje in pogled v
prihodnost: Kako
lahko managerji premagajo nove izzive v
prihodnosti?

Prijavnico, program in ostale informacije
najdete na: Slavnostni podpisni dogodek –
Listina raznolikosti
Vljudno vabljeni, da tudi vi podpišete
Listino raznolikosti Slovenije in se
pridružite slovenskim organizacijam, ki se
zavzemajo za vrednote raznolikosti,
vključenosti in enakosti. Če jo želite
podpisati, nam to sporočite preko
izpolnitve spletnega podpisa Lisitne
raznolikosti tu: Želim podpisati – Listina
raznolikosti.
ROK ZA PRIJAVO
6.12.2022

NA

Listina raznolikosti Slovenija

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.32

DOGODEK

JE

DOGODKI

DIGITAL ENERGY SUMMIT
Prosperia

7. in 8. 12. 2022, Ljubljana

Bliža se konec leta, ko se vsaj malo
zazremo nazaj (kaj se je zgodilo, kaj smo
dosegli) pa tudi naprej (kaj nas čaka in
kako bomo na to odreagirali). Trenutno
trajajoča energetska kriza zagotovo
predstavlja velik zalogaj v prihajajočem
letu, nanjo pa smo lahko še bolje
pripravljeni. Zato je naša vizija ta, da na
regijskem dogodku vodilnih strokovnjakov
iz področja energetike in digitalizacije,
konkretno in odkrito spregovorimo o
naprednih tehnoloških rešitvah in novih
poslovnih
modelih,
ki
omogočajo
integracijo zelenih rešitev in pospešeni
razvoj, o združevanju digitalnega z
energetskim in preprečevanju resničnih
nevarnosti, ki jih prinašata kriza in uporaba
novih tehnologij.
Vabimo vas na premierni evropski
regionalni dogodek Digital Energy Summit,
ki bo gostil eminentne goste iz Evrope in
uveljavljene strokovnjake.
Ker je do najpomembnejšega dogodka leta
2022 samo še teden dni, si čim prej
zagotovite svojo vstopnico! Te so
omejene, zato s prijavo ne odlašajte.
DIGITAL ENERGY SUMMIT ’22
Facing energy crisis in Europe: Why
digitalisation is a game changer
7. in 8. december 2022, Ljubljana (Domus
Medica), hibridna izvedba (v živo ali po
spletu)

Udeležba na dogodku je nujna za tiste:
ki se zavedajo, da podatki predstavljajo
novo 'olje' in, da je optimizacija
nenadomestljiva
v
energetskem
sektorju
ki razumejo, da je digitalizacija
naslednja velika stvar, ki se ji ne moreš
izogniti
ki iščejo nove načine, poti in možnosti
preko digitalnih rešitev, za reševanje
(pre)kompleksnosti v energetskem
sektorju
ki
se
želijo
povezati
z
najpomembnejšimi
deležniki
tega
sektorja
ki se želijo pripraviti na izzive, trende in
nevarnosti v letu 2023.
Oglejte si program in vse govorce. Z vami
bo več kot 20 mednarodnih govorcev,
seznanili se boste z vsaj 8 aktualnimi
primeri iz prakse ter se pridružili razpravi
2 omizij.
V teh nepredvidljivih okoliščinah je toliko
bolj pomembno, da se pravočasno
seznanite z novostmi: kako digitalni
prehod bistveno spreminja vaše poslovne
modele
upravljanja
z
energijo
in
poslovanje. Podjetja, ki se digitalno ne
bodo pravočasno transformirala, v zeleni
energetski prihodnosti, ne bodo mogla
preživeti.
Oglejte si več o Digital Energy Summit ‘22
na spletni strani.
Prijavite se zdaj.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.33

DOGODKI

POZIV ZA PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCE
FESTIVALA VILINSKO MESTO 2022
2. - 28. december 2022

Zavod MARS
Vilinsko mesto je decembrski festival
čarobnih dogodivščin na ulicah, dvoriščih
in trgih Maribora, ki letos poteka med 2. in
28.
decembrom
2022.
Glavno
srečevališče vseh bo v VILINSKEM DVORU
(Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30).
Pri izvedbi festivalskih aktivnosti so vsako
leto v veliko pomoč posamezniki, ki se
vključujejo s prostovoljskim delom in na
tak način prispevajo k skupnosti, obenem
pa krepijo tudi svoj osebni in profesionalni
razvoj. Podpore prostovoljcev bodo veseli
predvsem na raznolikih ustvarjalnih
delavnicah za otroke in družine v
Vilinskem dvoru in pri izvedbi dogajanja na
Vilinskem
odru
(skrb
nastopajoče,
informiranje obiskovalcev ...). Večina
aktivnosti bo potekala od četrtka do
sobote, vsak teden do konca leta, ter med
26. in 28. decembrom.

Prostovoljstvo na festivalu poteka pod
okriljem Zavoda MARS Maribor. Pred
pričetkom festivala bodo sklenili dogovor
o prostovoljskem delu, po zaključku pa
boste prejeli potrdilo o prostovoljskem
delu, kar je za mnoge odlična delovna
referenca. Potnih stroškov žal, ne bodo
mogli povrniti, prav tako boste morali
sami poskrbeti za prenočišče, če ste od
drugod.
Pogoj
za
opravljanje
prostovoljskega dela na festivalu je
starost vsaj 15 let.
Pridružite se lahko čez cel december, kar
sporočite koordinatorici prostovoljk in
prostovoljcev, Tanji Veber, na 031 257
508 ali tanja.veber@gmail.com. Prav tako
so na voljo za vsa dodatna vprašanja in
informacije.

CONFERENCE "HUMAN RIGHTS IN THE MODERN
ORGANISATION AND SOCIETY"
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
30. novembra 2022 je potekala
konferenca "Human Rights in the Modern
Organisation and Society".

Oglejte
si
prispevke
v
zborniku
konference:
https://www.fosunm.si/si/dejavnosti/social/objave/

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.34

DOGODKI

PATAGÔNIA NEEDS YOU TO FIGHT FOR CLIMATE JUSTICE
350
The new report shows Argentina is home
to a deadly “carbon bomb” - because of
the gas reserves in Vaca Muerta, an area
rich in shale oil and gas deposit located in
Patagonia. Fossil fuel companies have
been fracking in the region and polluting
our planet. If they exploit all the shale gas
reserves in the region, it could take over
11% of the carbon budget our planet has
left to stay below 1.5 degrees of
warming. But it gets worse. The Argentine
government is spending billions of dollars
subsidizing US and European fossil fuel
companies trying to get this gas out of the
ground through fracking.
Billions of dollars that could have been
spent on creating better jobs and building
a green economy, are wasted on the
fossil fuels industry so they can make
record profit. But it gets worse. The
Argentine government is spending billions
of dollars subsidizing US and European
fossil fuel companies trying to get this
gas out of the ground through fracking.

Billions of dollars that could have been
spent on creating better jobs and building
a green economy, are wasted on the
fossil fuels industry so they can make
record profit. The fossil fuels industry
already took billions of dollars from
Argentina, and left climate disasters such
as oil spills and air pollution behind for
Argentina to fix. The cost of Vaca Muerta,
including paying for climate disaster and
climate-related health care costs, could
represent 13 times the size of Argentina’s
national debt. Argentina is paying fossil
fuel companies to frack on their land.
Local communities living near the shale
basin are reporting constant earthquakes,
pollution in the air and water, and record
drought. We need you to stand in
solidarity with communities in Argentina.
Argentina deserves a future without fossil
fuels, and a just transition to ensure
everyone is taken care of.

BEE-KILLERS
The evidence is clear: neonics and other
poisonous pesticides kill bees. That’s why
they’re banned in Europe. Yet European
companies like BASF and Bayer-Monsanto
are still producing these pesticides and
shipping them to places in Africa and
South America – making millions in profit.
But now a movement is underway to
stamp out these deadly export loopholes.
Already France has outlawed the export
and transport of banned pesticides.

We need to make sure the EU Commission
follows suit and outlaws the export of
those pesticides for all European
companies. But it won’t act unless it hears
from people like you.
Will you call on the European Commission
to ban the export of dangerous chemicals
already banned in Europe?
Sign the petition HERE.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.35

"Niso vedeli, da je nemogoče,
zato so pač to izvedli. "
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.36

ZANIMIVO

Novo priznanje uspešnemu delu DOBA fakultete
DOBA fakulteta
Na delovnem obisku na Gospodarski
Zbornici Slovenije je novembra 2022
direktorica DOBA Fakultete, Jasna
Dominko Baloh, prejela priznanje za
izjemne gospodarske in podjetniške
dosežke. Priznanje ji je podelil direktor
GZS-ja Aleš Cantarutti.

Ob vrsti nagrad, ki jih je direktorica Jasna
Dominko Baloh prejela v preteklih letih,
naj posebej izpostavimo, da je leta 2000
prejela najvišje državno priznanje RS na
področju šolstva v Sloveniji za posebno
uspešno
vzgojno-izobraževalno,
inovacijsko in organizacijsko delo na
področju izobraževanja odraslih.

Nagrada GZS pomeni posebno priznanje,
da naš trud ni neopažen. Je potrditev
našega skupnega znanja, nenehnega
učenja, skupne vizije in odgovornosti. Tudi
v prihodnje bomo bogatili naš prostor z
novimi znanji in inovativnimi oblikami
izobraževanja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.37

ZANIMIVO

BIG WIN FOR CLIMATE ACTION
WeMove Europe
This was a win they told us wasn’t
possible. But we never doubted the power
we have together. Now, this is one huge
win for people and the planet.
EU leaders didn't seem to be listening and
kept supporting a toxic treaty that meant
our governments could be sued for
billions whenever they took ambitious
climate action.

Finally turning the wind in our favour!
Our actions were starting to reach EU
leaders when Poland and Spain announced
they would be taking power back from
dirty energy companies and ditching the
toxic treaty. It sent shockwaves across
the EU. Soon they were not alone. The
Netherlands, France, Slovenia, Germany
and Luxembourg also joined the party!

We knew that our planet needed us to
keep going, so we did! This is what we did
together:
First we warned the EU Commission that
the toxic treaty was a relic. A fossil left
over from a climate change denying era
that should be relegated to the history
books.

But we did not stop there. We urged our
ministers to vote against the treaty,
challenging them to put their words into
action. So that the entire EU could be free
to take ambitious climate action.

Then, when we realised the talks by EU
leaders were not heading in the right
direction, we teamed up to take action.
Together with Extinction Rebellion we
staged a massive climate crime scene
right outside of their meeting. Leaders
were forced to walk through the terrible
reality they were helping to create.
Next climate activist Greta Thunberg
joined our fight - we spread her message
in our tens of thousands. Building the
public outcry needed to power our
movement for change. Together we
continued demanding that our leaders
stop protecting big polluters.

And guess what… we won the vote! This is
a major blow to all those who continue
championing the toxic treaty and a strong
message that Europeans want a bold
sustainable future.
We kept going with this fight because
that's what we do. This community exists
to take on the tough fights, on issues that
often get sidelined. By coming together
we keep the pressure up time and time
again, even when an issue drops out of
the headlines.
This community made each step happen.
Help celebrate this moment and share
this big win!
Rachel (Amsterdam), Tom (Brussels),
David (London) and the WeMove Europe
team

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.38

ZANIMIVO

Predstavitev Trajnostnega poročila STO na izobraževanju
'Trajnostno poročanje po standardih GRI '
Slovenska turistična organizacija
Predstavnica
Slovenske
turistične
organizacije Alenka M. Breznik je 11.
novembra predstavila Trajnostno poročilo
STO na izobraževanju 'TRAJNOSTNO
POROČANJE PO STANDARDIH GRI', ki ga je
organiziral Ekvilib inštitut.
Na izobraževanju je STO predstavil svojo
izkušnjo s pripravo prvega trajnostnega
poročila v okviru naprednega certifikata
Družbeno odgovoren delodajalec (DOD).
Izobraževanje je zajemalo informacije kako
celovito napisati poročilo o trajnostnih
aktivnostih in nefinančnih kazalnikih
poslovanja podjetja/organizacije, oziroma
kako te vsebine kakovostno integrirati v
standardno letno poročilo.

Poudarek izobraževanja
mednarodnih standardih
Reporting Initiative).

je bil na
GRI (Global

Slovenska turistična organizacija se je
julija 2020 uspešno vključila v postopek
za sofinanciranje pristopnega certifikata
Družbeno odgovoren delodajalec in sicer
za področje Izvajanje aktivnosti za
družbeno odgovornost in trajnostni razvoj
iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
S tem želimo nadgraditi polni certifikat
Družini prijazno podjetje s področjem
organizacijskega upravljanja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.39

"Izogibajte se ljudi,
ki zaničujejo vaše želje.
To počnejo majhni ljudje.
Resnično veliki ljudje
vam dajo občutek,
da lahko veliki
postanete tudi vi. "
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.40

BRANJE

INOVATIVNA TRAJNOSTNA DRUŽBENO ODGOVORNA
DRUŽBA – ZA OBSTOJ ČLOVEŠTVA NUJNA RAZVOJNA FAZA
SODOBNE DRUŽBE, NE LE UTOPIJA
Matjaž Mulej[1] in Anita Hrast [2]
[1] Zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij, Univerza v Mariboru, in vodja raziskovanja,
IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Ljubljana – Dobrunje, prej: Maribor;
matjaz.mulej@um.si [2] Direktorica IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, Ljubljana
– Dobrunje, prej: Maribor; mag. managementa neprofitnih organizacij, v. predavateljica, Doba,
Maribor

V novembru 2022 se med drugim odvija
že 27. srečanje človeštva na ravni
Organizacije združenih narodov o okolju.
Generalni sekretar OZN je v uvodnem
nagovoru povedal, če se izraziva z našim
jezikom, da je človeštvo pred dilemo: ali
inovativna trajnostna družbena odgovorna
družba ali izginotje človeštva v samo nekaj
letih, ne stoletjih. To dilemo obravnavajo
pod imenom podnebnih sprememb, toda
'environmentalni' problemi so 'mentalni
problemi'. Podnebje je videti kot
objektivno stanje, a prav je, da ga
obravnavajo kot problem človeštva.
Njegova rešitev ni odvisna samo od znanja
in vednosti ljudi, zlasti vplivnih, ampak
vsaj v enaki meri od vrednot, kulture,
etike, norm in zato prakse/navad ljudi.
Toda ob koncu srečanja objavljajo, da še
ne zmorejo dojeti in sprejeti dejstev in dati
kratkoročne in ozke interese v ozadje,
dolgoročne in globalne pa v vlogo
bistvenih. Sovražijo svoj obstoj, poročajo
javni mediji 18. 11. 2022.
Kot pravilno pravi v uvodnih tezah za
okroglo mizo o družbeni odgovornosti
24.11.2022 prof. dr. Živko Bergant, gre za
obstoj človeka. Ta ni v težavah samo zdaj,
ampak je bil v vsej znani zgodovini
človeštva.

Rešil se je vedno znova tako, da so se
uresničile temeljne in globalne utopije:
- uvedba suženjstva namesto ubijanja
vojnih ujetnikov sicer sužnjem ni dala
lepega življenja, merjenega po današnjih
merilih, a jim je vsaj dovolila živeti;
- uvedba fevdalizma namesto suženjstva
tudi tlačanom ni dala lepega življenja,
merjenega po današnjih merilih, a jim je
vsaj dovolila živeti z nekoliko več svobode
in samostojnosti; niso več bili lastnina,
odvisni od fevdalcev pa so bili;
- uvedba kapitalizma namesto suženjstva
in tlačanstva je dala nadaljnji korak do
lepega življenja, merjenega po današnjih
merilih, a je 'navadnim ljudem' vsaj
dovolila živeti z nekoliko več svobode in
samostojnosti; niso več bili lastnina niti
vezani na kraj bivanja; bili so in so vezani
na službo in prebijanje skozi življenje s
plačo, kakršno so si pač zmogli pridobiti;
- uvedba vse večje enakopravnosti žensk
je dala nadaljnji korak v isto smer. Tako 8.
marec ni kar nekakšen izmišljen praznik
podarjanja
cvetja
zaradi
privzgoje
pozornosti,
ampak
je
praznik
uresničevanja globalnih utopij glede
svobode ljudi in demokracije.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.41

BRANJE
Z vidika družbene odgovornosti bi smeli
ugotoviti, da je vsaka izmed skiciranih
gospodarsko in družbeno razvojnih faz
zmanjševala:
pravico šefov do zlorabe oblasti nad
podrejenimi in s tem pravico do
neodgovornosti,
češ
saj
sem
nedotakljiv gospod in gospodar;
pravico podrejenih do neodgovornosti,
češ saj nimam nobenega vpliva na
bistvene odločitve (nedavno sem kot
recenzent članka za Kybernetes
naletel na podatek, da samo 21 %
zaposlenih dela dandanes zagnano;
komentar prof. dr. Simone Šarotar
Žižek, ki se posveča skrbi za zaposlene
– HRM-u, pa je bil, da je to lep
napredek, saj je pred desetletjem
samo 15% zaposlenih delalo zagnano,
op. MM);
neučinkovitost
pri
delu
in
nemotiviranost za delo;
šibko
kvalificiranost
za
delo,
navezanost sposobnosti na rutino vse
do rutinerstva in odpora do novosti,
tudi nepismenost;
upoštevanje naravnih danosti in
zakonitosti, vključno s prilagajanjem
ljudi ostali naravi;
revno, manj vznemirljivo, manj udobno
in pogosto kratko življenje množic;
ipd.
To
zmanjševanje
pravice
do
neodgovornosti pa očitno ni zajemalo
odgovornosti ali neodgovornosti do
družbe. Ta se je pojavila kot naslednji
razvojni korak nedavno kot odziv na drug
globalen proces, ki je tudi trajal postopno
več tisočletij – proces integracije v večje
družbene enote:
od majhnih plemenskih skupin do
mestnih držav, danes bi jim rekli
državice, kot so bile Atene, Šparta in
druge v starem grškem območju, do
pred stoletjem in pol pa niso bile
veliko večje

tudi države, danes združene na
območjih Nemčije, Italije in tako dalje
po Evropi in drugod;
do
nastanka
tako
imenovanih
nacionalnih držav, ki razen jezika, ki
vsiljeno nadomešča ali vsaj dopolnjuje
dialekte, in nekaj lokalno razvitih
navad, prilagojenih naravnim lokalnim
posebnostim, niso enolične enote,
ampak izmišljena faza povezovanja v
večje enote;
do združevanja v države z več sto
milijoni prebivalcev, kot so danes ZDA,
Indija, Kitajska, Brazilija, Argentina in
tako dalje;
do združevanja evropskih držav v
Evropsko unijo, ki je še ne štejejo vsi
za tako naraven korak kot v omenjenih
primerih, ali vsaj povezovanja (a brez
te povezave je vsaka članica EU samo
dosti premajhna, da bi kaj pomenila v
svetovni konkurenci; sedanja kriza
zaradi vojne v Ukrajini to dokazuje zelo
jasno;
do povezovanja sorazmerno velikih
držav latinske Amerike, jugovzhodne
Azije itd.
Z
vidika
uveljavljanja
družbene
odgovornosti taki zgodovinski procesi
pomenijo, da
raste z delitvijo dela, specializacijo,
tržnim in drugim povezovanjem
soodvisnost ljudi kot posameznikov in
kot organizacij od družine do
Organizacije združenih narodov;
raste zaradi velikosti vpliva potreba
po vse večji celovitosti ravnanja ljudi
kot posameznikov in kot organizacij od
družine do Organizacije združenih
narodov;
raste iz istih razlogov potreba
upoštevati soodvisnost in dosegati
čim večjo celovitost, kar je zelo težko
dosegljivo, če se v vrednote, vednost
in

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.42

BRANJE
znanje ljudi ne vgradi odgovornost do
družbe, kar pomeni, da
poleg (ne pa namesto) ozkega
upoštevanja svojih interesov in
poleg (ne pa namesto) kratkoročnega
ravnanja
upoštevamo in uveljavljamo tudi širše
in dolgoročnejše interese in potrebe.

hoče in zmore kar naprej dosegati rast, ki
pa ni kvaliteten razvoj, ker vsaj toliko uniči
kot ustvari. Iz nič pač ni mogoče napraviti
niti nekaj niti nič, pač pa je mogoče – in
dana praksa človeštva – ustvarjati tako,
da nastane poleg dobrega vsaj enako dosti
uničevalnega in uničenega. Uničena narava
je pa nujno uničevalna.

Kajti sicer se bo v kratkem uresničil
propad nujnih pogojev za preživetje
človeka in človeštva, kar bolj omenjajo kot
upoštevajo ljudje, ki so pač tisočletje bili
pod vplivom drugačne vzgoje in drugačnih
razmer. Konec koncev sta minili šele dobri
dve stoletji, ne tisočletji, odkar je
človeštvo doseglo prvo milijardo ljudi;
tedaj so v mestih živeli samo trije odstotki
človeštva. Torej je bilo uničevalnih vplivov
ljudi na same sebe tedaj neprimerljivo
manj kot zdaj, ko je na enako velikem, z
nujnimi naravnimi viri vse manj založenem
in z odpadki in drugimi posledicami stila
življenja vse bolj okvarjenem naravnem
okolju živi osem milijard ljudi, od tega
dvajset krat večji odstotek v mestih, torej
v umetnem namesto naravnem okolju in
na manj zdrav in manj naraven način
življenja.

Zato je družbena odgovornost nujen in
obetaven korak k uresničevanju naslednje
utopije človeštva – obstoju sodobnega,
današnjega človeka in človeštva.
Toda omejitev družbene odgovornosti na
odgovornost poslovnih organizacij in
prostovoljno
sprejemanje
odgovornosti za vplive na družbo
je premalo, da bi si današnje človeštvo
zagotovilo obstoj. Na omenjeni okrogli
mizi 24. 11. 2022 je prof. dr. Rado Bohinc
utemeljeno opozoril, da odgovornost, ki jo
omogoča in/ali povzročata tržni pritisk in
prostovoljnost, ni dovolj. Potrebna je tudi
pravna podlaga. Tudi naloga poročati, kaj
je kakšna poslovna ali druga organizacija
storila kot družbeno odgovorna, ni dovolj,
četudi je korak v pravo smer. Nihče ni
izpodbijal, ko sva povedala predlog, da naj
Vlada RS in Državni zbor RS sprejmeta
zakon, da smejo dobavljati katerikoli
organizaciji iz javnega sektorja (od vrtcev
do slovenske vojske, šolstva, zdravstva,
državne uprave itd.) kar koli samo tisti
možni dobavitelji, ki dokazano najbolj
dosegajo inovativno, trajnostno družbeno
odgovorno delovanja. To se da meriti npr.
z vprašalnikom, ki ga uporabljajo kandidati
za nagrado Inštituta za razvoj družbene
odgovornosti IRDO HORUS; uporabljajo ga
14 let.

V takih razmerah se je na globalni ravni
človeštva pojavilo gibanje za krepitev
odgovornosti ljudi in njihovih organizacij za
svoje vplive na družbo, torej na sebe in
druge okoli sebe. Izražajo ga listine OZN in
ISO 26000, podpira tudi EU. Imajo
strašansko
pomembno
vlogo
in
strašansko težko nalogo – čim prej zelo
bistveno izpopolniti vrednote, vednost in
znanje ljudi, zato da bomo preživeli.
Človek je pač napaka narave, edino
nenasitno živo bitje, edini uničevalni
ustvarjalec in edini, ki si domišlja, da je
vrhunec narave, ker pač zna govoriti,
pisati, brati in ustvarjati preko meja rutine,

Kaj se bo uresničilo, kako in kdaj, je
odvisno od človeških odločitev. Poleg
spodaj navedenih virov je njim namenjena
tudi ta trilogija.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.43

BRANJE
Zato s svojimi soavtorji poskušamo v IRDO
pripraviti osnove, da bi se uveljavila
INOVATIVNA TRAJNOSTNA DRUŽBENO
ODGOVORNA DRUŽBA.
Med drugim smo več let usposabljali
mlade za družbeno odgovorno ravnanje
(Model M), 14 let podeljujemo HORUS –
nagrade in priznanja za tako ravnanje,
usposobili smo preko 250 ljudi za skrbnike
družbene odgovornosti v organizacijah, na
spletni strani www.irdo.si omogočili prost
dostop do veliko informacij, zlasti
zbornikov 17-tih IRDO konferenc. Itd.
Za tiste, ki na to gledajo drugače in so
pripravljeni svoj pogled inovirati, smo kot
IRDO v 18 letih tudi pripravili
in izvedli 17 mednarodnih konferenc z
veliko več kot tisoč prispevki avtorjev z
vseh koncev sveta (spisek je v
nadaljevanju),
in objavili veliko knjig pri mednarodno
priznanih in domačih založbah, vključno s
takimi s provokativnimi naslovi (če knjig,
pri katerih nismo bili avtorji, člankov in
referatov niti ne omenimo), kot so:
Mulej, M. (2007). Inoviranje navad države in manjših podjetij
z invencijami iz raziskovalnih organizacij. Znanstvena
monografija. Koper. Univerza na Primorskem. Fakulteta za
management Koper.
Mulej, M. in soavtorji Fatur, P., Knez-Riedl, J., Kokol, A.,
Mulej, N., Potočan, V., Prosenak, D., Škafar, B., Ženko, Z.
(2008). Invencijsko-inovacijski management z uporabo
dialektične teorije sistemov (podlaga za uresničitev ciljev
Evropske unije glede inoviranja), Korona plus. d.o.o. Inštitut
za inovativnost in tehnologijo, Ljubljana
Mulej, M., Hrast, A. ur. (2010): Eseji o družbeni
odgovornosti. [Zbirka Družbena odgovornost]. IRDO Inštitut
za razvoj družbene odgovornosti, Maribor, ECPD Slovenija,
Ljubljana, Ypsilon, Ljubljana (dva natisa)
Mulej, M., Božičnik, S., Čančer, V., Hrast, A., Jurše, K.,
Kajzer, Š., Knez-Riedl, J., Jere-Lazanski, T., Mlakar, T., Mulej,
N., Potočan, V., Risopoulos, F., Rosi, B., Steiner, G., Štrukelj,
T., Uršič, D. & Ženko, Z., (2013). Dialectical System Thinking
and the Law of Requisite Holism Concerning Innovation.
Exploring Unity through Diversity, Volume 3. Bertalanffy
center for the Study of the Systems. Dunaj: Emergent
Publications, v ZDA.
Mulej, M., Hrast, A., & Ženko, Z., guest-editors and authors,
with coauthors (2013). Social Responsibility – measures
and measurement. Systems Practice and Action Research,
26(6), 471–588; 10 člankov 20 avtorjev iz 5 držav.

Lebe, S. S. and Mulej, M., guest-editors and authors, with
coauthors (2014), Social responsibility and holism in
tourism. Kybernetes, vol. 43, No. 3-4, 346-666; 19 člankov
38 avtorjev iz 10 držav.
Mulej, M., Hrast, A., Dyck, R. guest-editors and authors,
with coauthors (2014 and 2015). Social responsibility - a
new socio-economic order. Systems Research and
Behavioral Science, 32, No. 2, 147-264; 15 člankov 33
avtorjev iz 11 držav.
Mulej, M., R. Dyck, editors and coauthors, with coauthors
(2014). Social responsibility beyond neoliberalism and
charity. 4 volumes. Betham Science, Shirjah, UAE; E-book,
33 chapters, 48 authors from 13 countries
SR – A Non-Technological Innovation Process
SR – Range of Perspectives per Topic and Countries
SR – Sustainability, Education and Management
SR – Methods, Dilemmas and Hopes
Mulej, M., Merhar, V., Žakelj, V. ur. (2016). Nehajte sovražiti
svoje otroke in vnuke, 1. knjiga, Družbenoekonomski okvir in
osebne lastnosti družbeno odgovornih. Maribor: IRDO –
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti & Kulturni center,
Knjižna zbirka Frontier books
Mulej, M., & Hrast, A. (ur.) (2016). Nehajte sovražiti svoje
otroke in vnuke, druga knjiga Informacije za odločanje
družbeno odgovornih. Maribor: IRDO Inštitut za razvoj
družbene odgovornosti Maribor in Kulturni center Maribor,
zbirka Frontier books.
Mulej, M., & Čagran, B. (ur.) (2016). Nehajte sovražiti svoje
otroke in vnuke, tretja knjiga Uveljavljanje družbene
odgovornosti v vzgoji in izobraževanju. Maribor: IRDO
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Maribor in Kulturni
center Maribor, zbirka Frontier books.
Mulej, M., Merhar, V., Žakelj, V. (ur.), soavtorji: Zore, M.,
Hrast, A., Toplak, L., Slapnik, T., Rašič, K., & Ambrožič, B.
(2019). Uvod v politično ekonomijo družbeno odgovorne
družbe: soavtorska monografija. Kulturni center, Maribor.
Mulej, M., Mulej, N., & Hrast, A. (2020a); 9 avtorjev iz
Slovenije. Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju :
soavtorska monografija. Knj. 1, Osnove (1. natis ed., Vol.
014). Kulturni center.
Mulej, M., Mulej, N., & Hrast, A. (2020b); 18 avtorjev iz 2
držav. Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju :
soavtorska monografija. Knj. 2, Praktični primeri (1. natis
ed., Vol. 015). Kulturni center, Maribor.
Mulej, M., Rauter, M., & Hrast, A., ur. (2022), 18 avtorjev iz
3 držav. Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju :
soavtorska monografija. Knj. 3, Okoliščine in odzivi (1. natis
ed., Vol. 026). Kulturni center, Maribor.
1Šarotar Žižek, S., Mulej, M., Treven, S., ur. (2015). Osebna
celovitost človeka. (Zbirka Well-being). Maribor: IRDO,
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
1Šarotar Žižek, S., Mulej, M., Treven, S., ur. (2015).
Zagotavljanje zadostne in potrebne osebne celovitosti
človeka. (Zbirka Well-being). Maribor: IRDO, Inštitut za
razvoj družbene odgovornosti
1Šarotar Žižek, S., Mulej, M., Treven, S., ur. (2015). Model
psihičnega dobrega počutja zaposlenih na temelju zadostne
in potrebne osebne celovitosti za krepitev uspešnosti.
(Zbirka Well-being). Maribor: IRDO, Inštitut za razvoj
družbene odgovornosti
Šarotar Žižek, S., Mulej, M., Treven, S., ur. (2015). Psihično
dobro počutje zaposlenih. (Zbirka Well-being). Maribor:
IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Šarotar Žižek, S., Treven, S., Mulej, M. uredniki. (2016).
Napredno in odgovorno sodelovanje na področju ravnanja z
ljudmi pri delu. (Zbirka Sodobni izzivi managementa
človeških virov). Maribor: IRDO - Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti,

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.44

BRANJE
Šarotar Žižek, S., Treven, S., Mulej, M. uredniki. (2016).
Družbeno odgovorno ravnanje s sodelavci vseh vrst in
starosti. (Zbirka Sodobni izzivi managementa človeških
virov). Maribor: IRDO - Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti
Šarotar Žižek, S., Mulej, M., urednika; soavtorji Veingerl Čič,
Ž., Bobek, S., Šebjan, U., Tominc, P., Frešer, B., Kapun, S.,
Sternad Zabukovšek, S., Zabukovšek, U., Krajnc, B. (2018).
Družbeno odgovorna uporaba IKT. (Zbirka Sodobni izzivi
managementa človeških virov, knj. 4). Maribor: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti.
Šarotar Žižek, S., Mulej, M., urednika; soavtorji Treven, S.,
Veingerl Čič, Ž., Senčur Peček, D., Rožman, M., Čančer, V.,
Ženko, Z., Cantarutti, A., Šebjan, U. (2018). Družbeno
odgovorno ravnanje z deležniki koristi vsem. (Zbirka
Sodobni izzivi managementa človeških virov, knj. 3).
Maribor: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti.
Mulej, M., O’Sullivan, G., & Strukelj, T. (2020). Social
Responsibility and Corporate Governance.
Palgrave MacMillan, del Springer Nature, dve knjigi.
Volume 1: Preconditions for Integration (8 poglavij, 15
soavtorjev iz 4 držav EU); Volume 2: Policy and Practice (10
poglavij, 24 soavtorjev iz 4 držav EU in Kitajske).
24. Mulej, M., Hrast, A., Štrukelj, T., Likar, B., Šarotar Žižek,
S., with coauthors (2022). Bases for an innovative
sustainable socially responsible society. Coauthored
monograph. Trilogija. Predano založniku Palgrave
MacMillan (del Spriger Nature); volume 1: 11 avtorjev iz
Slovenije; volume 2: 21 avtorjev iz 5 držav; volume 3: 19
avtorjev iz 3 držav
Teme, ki so bile doslej obravnavane na konferencah IRDO,
vedno pod naslovom "Družbena odgovornost in izzivi časa",
vključujejo:
1. Social responsibility in general (2006),
2. The role of managers in the development of social
responsibility in non-profit organizations (2007),
3. Social responsibility as a contribution to the long-term
success of stakeholders in the market (2008),
4. Work - a bridge to cooperation: relationships with
colleagues and different age generations (2009),
5. Social responsibility: Nature and people (2010),
6. Youth at the heart of global change (2011),
7. Cultural innovation for more social responsibility - a path
out of the socio-cultural crisis (2012).
8. In 2013, Maribor was the “European Capital of Youth”
and the 8th IRDO Conference contributed to this with the
theme Education and Communication for Greater Social
Responsibility.
9. Health - personal and / or social responsibility? (2014),
10. Planning and Reporting on Social Responsibility (2015),
11. New social realities in terms of social responsibility
(2016),
12. Social responsibility and current challenges 2017: added
value as business information from the point of view of
corporate social responsibility and sustainability (2017),
13. Social responsibility in science and education (2018),
14. Social responsibility: development, applications and
impact measurement (2019),
15. Personal and social responsibility for a sustainable
future (2020), also in Maribor, Slovenia, but on-line due to
the new coronavirus crisis,
16. Socially responsible society 2021: Challenges,
opportunities and digitalization for sustainable future
(2021)
17. Socially responsible society 2022: Green, digital, and
inclusive transition: how to make it happen? And: 2nd IRDO
& Citizens’ Initiative for an Integral Green Slovenia National
conference

Članek je bil predstavljen na strokovnem
posvetu v skupni organizaciji Akademije za
družbeno odgovornost, Fakultete za
družbene vede, Ekonomske fakultete in
Inštituta za razvoj družbene odgovornosti
na temo »DRUŽBENA ODGOVORNOST«,
dne 24. novembra 2022 ob 10. uri v
prostorih Fakultete za družbene vede,
predavalnica št.10.

IRDO has participated with paper also at:
1. International Scientific Conference 2022:
Human Rights in the Modern Organisation
and Society, 30 November 2022 – ONLINE.
The Book of abstracts of the conference, is
published:
https://www.fosunm.si/si/dejavnosti/social/objave/
Organizer: Faculty of Organisation Studies in
Novo mesto, Slovenija
More: social@fos-unm.si;
http://www.fos-unm.si

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.45

"Ne pustite, da se vaše šolanje
vmešava v vašo izobrazbo."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.46

BRANJE

Mirovni načrt za konec ukrajinske vojne
Odlomek iz knjige "Pravica živeti" (dr. Gojko Stanič)
Ob razpadu Sovjetske zveze je ameriški
predsednik Reagan obljubil Gorbačovu, da
se NATO ne bo širil na vzhod. NATO se teh
obljub ni držal. Prišel je do meja Ruske
federacije.
Ukrajinska vojna se ni zgodila čez noč. Ta
vojaški spopad se je pripravljal načrtno
dve desetletji. CIA se je pred dvajsetimi
leti povezala z ukrajinskimi nacisti. Leta
2004 je financirala proteste usmerjene
proti Rusiji in politikom ruske narodnosti.
Pregnali so proruskega predsednika in
Američani so leta 2013 vzpostavili ultra
nacionalistično
ukrajinsko
vladavino.
Vodilni ukrajinski politiki so najavljali, da
bodo ukrajinski Rusi brez dela, brez
pokojnin in da ruski otroci ne bodo šli v
šole. Ruskemu jeziku, ki ga govori 39 %
Ukrajinskih državljanov so odvzeli status
uradnega
jezika.Izjava
predsednika
Ukrajine Zelenskega »Naj gredo !« pomeni,
da se želi proruske prebivalce z vojno do
konca, pregnati iz Ukrajine v Rusko
Federacijo.
Ukrajinska vlada je nad uporne Ruse v
Donecki regiji poslala tanke in topove.
Streljali so na centre mest s ciljem, da
pobijejo čim več civilistov in otrok. Po
informacijah OZN so do leta 2014 pobili
4317 civilistov, 9921 pa so jih ranili. V
naslednjih letih spopadov med upornimi
ruskimi Ukrajinci in ukrajinsko vojsko je
bilo ubitih več kot 10.000 oseb, večinoma
civilistov.
Prebivalci Krima so z 96,77% glasovali na
referendumu
za
priključitev
Ruski
federaciji.
Ameriški predsednik Barack Obama tega
referenduma ni priznal.

Vojni spopad je delno prekinil sporazum
podpisan leta 2014 v Minsku. Predsednik
Francije Emanuel Macron se je letos
sestal s Putinom in Zelenskim. Oba sta
obljubila, da bosta spoštovala sporazum iz
Minska, ki je predvideval avtonomijo za
Doneško in Lugansko območje znotraj
države Ukrajine ter široko demilitarizirano
cono med obema regijama in ukrajinsko
vojsko. Predsednik Zelenski je čez 20 ur
sporočil, da ne bo izvedel določb
sporazuma iz Minska. Najavil je vojno do
končne osvoboditve vse Ukrajine. Če bi
predsednik Zelenski udejanjil določbe
sporazuma v Minsku, do vojne ne bi prišlo
oziroma bi se že zdavnaj končala.
Predsednik Putin je na agresivno ravnanje
ukrajinskih vladarjev, ki so le izvajali
navodila ZDA, odgovoril z vojaško agresijo
na suvereno državo. Prekršil je določbe
mednarodnega prava.
Nerazumno je Putinovo uničevanje
infrastrukture, bolnic, šol in stanovanjskih
objektov.
Na okupiranih ukrajinskih ozemljih na
katerih prebivajo večinoma ruski Ukrajinci
so izpeljali referendume na katerih so se z
veliko večino volivci odločili za priključitev
Ruski Federaciji. Pristojni politični organi
Ruske Federacije so sprejeli sklepe o
priključitvi štirih ukrajinskih območij Ruski
Federaciji v prvih dneh oktobra 2022.
Ker referendumi niso bili speljani pod
mednarodnim nadzorom s katerim bi se
omogočilo pošteno glasovanje vsem
prebivalcem,
tako
izvedenih
referendumov, mednarodna skupnost,
vključno s članicami EU, ne priznava.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.47

BRANJE
Absolutni zmagovalec te vojne je
agresivna ameriška demokratska politika,
vojaško industrijski kompleks in svetovni
fosilni lobi.
Poraženci so državljani Ukrajine in Ruske
federacije ter državljani članic EU.
Poraženci so prebivalci držav, ki uvažajo
koruzo, olja in žita iz Ukrajine in jim grozi
lakota.
Ekonomska škoda agresije na evropsko
rusko sodelovanje
Škodo, ki jo je povzročila zlasti
Evropejcem ukrajinska vojna lahko delno
ocenimo na podlagi inflacije. Bruto domači
proizvod (BDP) je temeljno merilo
vrednosti končnih proizvodov in storitev,
ki se jih proizvede v določenem npr.
letnem razdobju.
Cena energentov se je v letu 2022
bistveno povečala zlasti pri članicah EU. V
ZDA in na Kitajskem ni prišlo do
podražitev. Elektrika je v ZDA in na
Kitajskem petkrat cenejša kot v Evropi.
Ukrajinska vojna je naredila velikansko
škodo predvsem 28 članicam EU.
Predvsem dvig cene fosilnih energentov in
hrane je vplival na rast cen blaga in
storitev tako močno, da bodo evropski
potrošniki in proizvajalci za enako količino
proizvodov in storitev ob pričakovani
inflaciji okoli 8,19% v letu 2022 plačali
2110 milijard evrov več in vsak od 446
milijonov državljanov članic EU okoli 3098
evrov več kot so za iste dobrine plačali
pred ukrajinsko vojno. V Sloveniji ob 8 do
11% inflaciji bomo za enako količino dobrin
v letu 2022 plačali okoli 5 do 7 milijard
več in vsak državljan za okoli 2700 evrov
več kot pred vojno v Ukrajini.
Inflacija se je pri 28 članicah EU povečala
v letu 2021 za 5%, v letu 2022 se
pričakuje, da bo okoli 8,1% in po napovedi
ECB v letu 2023 okoli 5,5% ter 2024 okoli
2,3%.

Ukrajinska vojna bo znižala kupno moč 28
članic EU za okoli 4220 milijard evrov in
vsakega državljana EU za okoli 6000
evrov.
Podražili so se krediti za trajnostno
preobrazbo zgradb, za nakup sončnih
elektrarn.
Izhodišča mirovnega načrta
Zaradi velikanske škode, ki jo trpi
slovenska družba naj Vlada Republike
Slovenije predlaga Državnemu zboru
predlog mirovnega načrta, ki upošteva
interese Slovenije in članic EU ter ga
posreduje članicam EU, Ruski federaciji in
Ukrajinskemu političnemu vrhu.
Če se želi zmanjšati število trenutno
aktivnih mednacionalnih političnih in
vojaških konfliktov po vsem svetu , naj
članice OZN sprejmejo »Deklaracijo o
pravicah narodov in etničnih skupin, da z
referendumi odločajo o vprašanju svoje
državnosti.«
Referendumi naj se organizirajo s
sodelovanjem OZN tako, da bodo potekali
pošteno in mirno. Omogoči naj se
udeležba vseh prebivalcev s stalnim
bivališčem v regiji v kateri se izvaja
referendum.
Svojo državo ali priključitev drugi državi
lahko ustanovijo oziroma izvedejo, če za
tako odločitev glasuje več kot 60%
volivcev. Nova manjšina pa mora imeti v
političnih organih zajamčeni delež svojih
predstavnikov. Zaščititi je treba interese
dotedanje skupne države zlasti ko gre za
infrastrukturo npr. plinovodi, naftovodi in
podobno.
Ekonomsko,
davčno,
kulturno
in
humanitarno avtonomijo naj prebivalci
pridobijo, če se za odločitev za
ustanovitev avtonomne skupnosti znotraj
dotedanje države opredeli več kot
polovica volivcev.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.48

BRANJE
Na podlagi deklaracije OZN naj se izvedejo
referendumi po vsem svetu. Ponoviti velja
referendume pod nadzorom OZN na
Krimu in v Luganski, Doneški, Zaporoški in
Hersonski oblasti.
Če OZN ne bi uspela sprejeti predlaganega
besedila deklaracije o pravici naroda do
državnosti predlagamo, da tako načelno
stališče sprejmejo Ruska Federacija,
Belorusija, članice EU in Turčija.
Predstavniki teh držav naj izvajajo nadzor
glasovanja
v
primeru
ponovitve
referendumov.
Vojna v Ukrajini naj se zaključi z mirovnim
sporazumom, ki bi upošteval rezultate
referendumov volivcev glede državnosti
in glede na večinsko voljo volivcev določil
meje med Rusko federacijo in Ukrajino
oziroma morebitnimi novimi državami.
Ofenzivne vojaške sile naj se umaknejo
vsaj 500 km v notranjost Ruske federacije
in držav, ki mejijo z Rusko federacijo in
Belorusijo.
Mirovni sporazum naj zavezuje podpisnice,
da ne bodo izvajale sovražnih vojaških,
ekonomskih ali drugačnih dejavnosti proti
sosedni državi.
Ko bi se udejanjili referendumi in bi se
ofenzivne vojaške enote umaknile stran
od meja nasprotnih držav, naj bi prenehale
vse medsebojne sankcije, ki so se
uveljavile v času od priključitve Krima
Ruski Federaciji in ukrajinske vojne.
Mirovni sporazum naj uredi tudi vprašanja
odgovornosti za zločine proti človeštvu
pripadnikov obeh strani.
Mirovni načrt naj uredi vprašanje
odškodnin za povzročeno škodo, ki je
nastala
ko
je
ukrajinska
oblast
obstreljevala od leta 2013 uporno
prebivalstvo v Lugansku, Odesi in drugod
in škodo, ki jo je povzročila ruska vojaška
agresija v Ukrajini v letu 2022.

Spoštovani državljani in državljanke !
Člani
in
sodelavci
Slovenskega
razvojnega sveta smo za državljane in
politike napisali vizionarsko znanstveno
knjigo »Pravica živeti«. Lahko jo naročite
v prednaročilu, plačate kupnino, ki
vključuje stroške poštnine in 5 % DDV v
višini 29,60 evra na transakcijski račun
firme:
G.STANIČ-SVETOVANJEd.o.o.,
Kraška 12, 1000 Ljubljana, številka računa
SI56 03160-1000718903, SKB banka. (za
več
informacij
se
obrnite
na
gojko.stanic@gmail.com)
Oseba, ki kupi in v prednaročilu plača več
kot pet izvodov knjige bo brez plačila
kotizacije vabljena na vsakomesečne
razprave Slovenskega razvojnega sveta v
letu 2022 in 2023.
Delovanje Slovenskega razvojnega sveta
ne sme biti odvisno od političnih
institucij in lobistov parcialnih interesov.
Zato
samofinanciramo
naše
delo
predvsem na podlagi prodaje knjig in s
kotizacijami.
Prosim Vas, da to pismo posredujete
vašim članom, znancem in vsem, ki želijo
nekaj postoriti za naše lepše in trajnostno
življenje.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.49

"Človek, ki ne bere,
nima nobene prednosti pred
tistim, ki ne zna brati."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.50

POMEMBNO

Vseživljenjsko učenje odgovor za medgeneracijsko (podnebno)
solidarnost
Cipra
Kako
čutimo
posledice
podnebnih
sprememb? Jih opazimo in znamo našteti,
ali razumemo razloge za nastanek
podnebnih
sprememb
in
njihove
posledice?
Ozaveščanje
o
vplivu
podnebnih sprememb na naš vsakdanjik in
o naši vlogi pri tem je dolgotrajen proces,
ki temelji na vseživljenjskem učenju,
medgeneracijski izmenjavi, učenju z in v
naravi ter tudi pri iskanju sonaravnih,
trajnostnih rešitev za prilagajanje na
podnebne spremembe.
Teme okoljske vzgoje in izobraževanja so
deloma že vtkane v šolske učne načrte,
vendar je izobraževanja o trajnostnem
razvoju in podnebnih spremembah na
formalni ravni pogosto še vedno odvisno
od zainteresiranosti učitelja za podajanje
teh tem.

Gorsko
identiteto
lahko
dnevno
razberemo iz slikovnih in simbolnih
sporočil, ki vključujejo elemente gorske
pokrajine npr. dresi športnikov, embalaža
prehranskih izdelkov, literatura, glasba,
pregovori, oddaje, reklame. Vendar se
odnos do gora spreminja, vse več ljudi
živi v mestih oz. živijo urbani način
življenja, odvisnost od narave je vse
manjša. Gore postajajo zgolj kulisa za
izvajanje
rekreativnih
prostočasnih
dejavnosti (pohodništvo, kolesarjenje,
plezanje, smučanje …), izgubljajo se
vrednote vztrajnosti, so-odgovornosti,
tovarištva, skromnosti, ki so omogočila
preživetje v zahtevnem naravnem okolju
alpskim prebivalcem in so del gorske
identitete.
Alpe so evropska regija, kjer se
povprečna temperatura dviga kar
dvakrat hitreje kot drugod po Evropi, od
19.stoletja se je povprečna temperatura
dvignila kar za +2 °C. Posledice podnebnih
sprememb so vidne v taljenju ledenikov,
izgubi biotopov za endemične živalske in
rastlinske vrste, spremembah vodnega
kroga, napadih podlubnika v iglastih
gozdovih, sušah, poplavah, zemeljskih
plazovih.
Po eni strani so torej Alpe izjemno
ranljive za podnebne spremembe, po
drugi strani pa so zakladnica znanj,
veščin, vrednot in kompetenc za
sonaravne rešitve, ki temelji na
spoštovanju
snovne
in
nesnovne
dediščine.

V neformalni izobraževanju, v katerega so
vključeni tudi odrasli, je priložnosti za
okoljske tematike vedno več, vendar so
znanja in metode za poučevanje tem
trajnostnega
razvoja
in
podnebnih
sprememb med izobraževalci odraslih
(andragogi)
pomanjkljiva.
V
okviru
projekta Podnebni cilji v vzgoji in
izobraževanju smo zato organizirali
seminar Danes za jutri: Podnebne
spremembe in model alpske šole, ki je
potekal v Slovenskem planinskem Muzeju
v
Mojstrani.
Na
seminarju
smo
izobraževalce seznanili s podnebnimi cilji in
vsebinami v formalnem izobraževanju,
fiziko,
komuniciranjem
dejstev
o
podnebnih spremembah ter modelom
alpske šole.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.51

POMEMBNO
Zato je izobraževanje o in z gorami oz.
Alpami odlično izhodišče za vseživljenjsko
učenje, primerno tako za odrasle kot
mlade generacije. Model alpske šole je
pedagoška metoda, ki preko opazovanja,
osmišljanja, odnosa do teme, izziva vodi v
akcijo in transformativno učenje v in z
gorami. Temelji na opazovanju in
delovanju v lokalnem okolju, vključevanju
različnih deležnikov, medgeneracijskem
povezovanju ter iskanju trajnostnih rešitev
znotraj skupnosti. Vključuje kinestetično
informacijo, ki jo ponuja razgiban gorski
relief, aktivacijo čutil in izkustveno učenje.

Na seminarju za andragoge smo poleg
kabinetnega dela, opravili tudi terensko
delo, kjer smo v fotografske objektive
zajeli vrednote Zgornjesavske doline
(Planice, Podkorna, Kranjske Gore) in jih
poskušali vrednotiti z vidika vpliva
podnebnih sprememb. Ugotavljali smo,
kaj andragogi potrebujejo za vpeljavo
učnih vsebin gora, podnebnih sprememb
in trajnostnega razvoja v svoje delo. Kaže
se, da potrebujejo več mreženja,
izmenjave dobrih praks in izkušenj,
poglobitev
teoretičnega
znanja
in
komuniciranja zahtevnih vsebin npr.
podnebnih sprememb.

*Seminar je bil izveden v okviru projekta
Podnebni cilji in vsebine v VIZ, ki ga
financira Ministrstvo za okolje in prostor
s sredstvi Sklada za podnebne
spremembe.
Vir:
https://www.cipra.org/sl/novice/vsezivlj
enjsko-ucenje-odgovor-zamedgeneracijsko-podnebno-solidarnost?
cmid=8424704b-3da2-4920-8fde5023b03be8f8
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.52

POMEMBNO

Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi
prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu
2035
Vir: Društvo za sonaraven razvoj FOCUS
Pogajalci vlad držav EU ter poslancev
Evropskega parlamenta so danes dosegli
dogovor o prenehanju prodaje novih
avtomobilov in kombijev z motorji z
notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na
odločitev so se odzvali v okoljski
organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor,
s katerim bo EU postala največje
gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo
prodajo onesnažujočih vozil. Osebni
avtomobili in kombiji povzročijo 16
odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov
v Evropi.
Katjuša Šavc, strokovna sodelavka
Focusa, je podala oceno dogovora:
»Pozdravljamo dogovor sprejet med
vladami
držav
EU
in
Evropskim
parlamentom. Promet je v Sloveniji
zadolžen za tretjino vseh izpustov
toplogrednih
plinov,
zato
lahko
učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z
električnim omrežjem, ki temelji na
obnovljivih virih energije, pomembno
prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg
tega, da so električna, bi si želeli, da bodo
vozila v prihodnosti manjša, lažja in
narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji.
Hkrati pa si prizadevamo, da bodo
dopolnjevala poti, ki jih ne moremo
opraviti peš, s kolesom ali javnim
potniškim prometom.«
Julia Poliscanova, višja direktorica za
vozila in e‑mobilnost pri organizaciji
Transport&Enviroment,
je
dogovor
komentirala: »Motorjem z notranjim

zgorevanjem, ki imajo visoke emisije CO2
in zračnih onesnaževal, so končno šteti
dnevi. Mineva 125 let, odkar je Rudolf
Diesel
revolucionarno
izboljšal
učinkovitost motorjev, zdaj pa so se
zakonodajalci odločili, da bo naslednje
poglavje tega razvoja v znamenju čistejših
in boljših električnih vozil. Bil je že skrajni
čas za planet in zdravje ljudi.«
V skladu s sporazumom bodo morali
proizvajalci avtomobilov do leta 2030
zmanjšati emisije CO2 novih avtomobilov
za 55 odstotkov v primerjavi z letom
2021, pet let kasneje pa jih popolnoma
odpraviti. V Focusu so izrazili stališče, da
sta cilja za leti 2025 in 2030 premalo
ambiciozna in da bi lahko občutno
zmanjšali emisije že v tem desetletju, zato
je Focus skupaj s partnerji iz tujine
zakonodajalce pozval, naj izboljšajo
politike obdavčitve in polnjenja ter tako
spodbudijo uporabo avtomobilov brez
emisij.
Za zagotovitev, da bodo evropski
proizvajalci avtomobilov lahko držali
korak v globalni tekmi za vodilno vlogo na
področju,
je
potrebna
robustna
industrijska strategija EU. Dopolnjevati jo
mora regulativa, ki bo od proizvajalcev
terjala, da v dobavnih verigah materialov,
ki so potrebni za proizvodnjo vozil, ne
prihaja do kršenja človekovih pravic in do
degradacije okolja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.53

POMEMBNO
V EU imajo namreč vse večji delež trga
kitajski proizvajalci električnih vozil, ki so
dolga leta prejemali subvencije in državno
financiranje za svoje dobavne verige,
medtem ko v ZDA zakon o zmanjševanju
inflacije postavlja evropske proizvajalce v
veliko slabši položaj kot njihove ameriške
tekmece.
Položaj na trgu je opisala Julia
Poliscanova:
»Tuji
proizvajalci
avtomobilov so trenutno v ogromni
prednosti. EU nujno potrebuje skupno
strategijo
za
svojo
avtomobilsko
industrijo, ki bo pospešila elektrifikacijo in
ustvarila dolgoročna delovna mesta v
Evropi. Za zadosten obseg proizvodnje in
inovacije je potrebna konkurenca na
svetovni ravni, vendar bi morali
proizvajalci več električnih vozil in baterij
izdelovati
v
Evropi.
Na
strani
povpraševanja pa Evropa potrebuje
brezhibno polnilno omrežje in politike, ki
bodo vožnjo z električnimi vozili
omogočale tudi družinam s srednjimi in
nižjimi dohodki.«

Focus - Društvo za sonaraven razvoj
Focus, društvo za sonaraven razvoj je
samostojna, nevladna, nepolitična in
nepridobitna okoljska organizacija, ki
deluje na področju podnebnih sprememb.
S svojim delom in zgledom želijo pokazati,
da je lahko vsak od nas okoljsko in
družbeno odgovoren.
Svoje delo osredotočamo na teme:
– podnebje
– energija
– mobilnost
– globalna odgovornost in potrošnja
– odrast
V okviru teh tem organizirajo različne
dogodke, izvajajo kampanje in praktično
orientirane projekte, ozaveščajo javnost,
spremljajo, analizirajo in se vključujejo v
procese odločanja in oblikovanja politik,
sodelujejo z različnimi deležniki in redno
komunicirajo z mediji. Njihovo delo poteka
tako na lokalni in nacionalni ravni, kot tudi
na mednarodni ravni in ravni EU.

Zakonodajalci so se strinjali tudi, da
pozovejo Evropsko komisijo, naj določi
ustrezno vlogo e-goriv v vozilih, ki niso
zajeta v uredbi, vendar pa ta poziv ni
zavezujoč. Preden bo sporazum stopil v
veljavo, ga morajo dokončno ratificirati še
ministri za okolje držav članic ter Evropski
parlament.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.54

"Ko se znajdete v večini,
je čas za spremembe."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.55

POMEMBNO

Nevladne organizacije opozarjajo na pomanjkljivosti pri novi
zakonodaji EU o baterijah
Društvo za sonaraven razvoj Focus
Vir: Društvo za sonaraven razvoj FOCUS
36 organizacij civilne družbe je izrazilo
zaskrbljenost
glede
pravil
dolžne
skrbnosti (due diligence), ki naj bi ščitila
pred zlorabami v dobavni verigi baterij.
Zakonodajalci EU zaključujejo uredbo o
baterijah, ki bo določila standarde za
proizvodnjo trajnostnih baterij, izdelanih v
Evropi.
Vendar
pa
so
nevladne
organizacije
zaskrbljene
zaradi
pomanjkljivosti pri določilih dolžne
skrbnosti v osnutku zakona. V pismu
vladam ter pogajalcem pozdravljajo
napredek
zakonodajalcev,
vendar
opozarjajo na tri področja, na katerih so
potrebne izboljšave:
VRSTE BATERIJ IN PODJETJA, KI SO
VKLJUČENA V ZAKONODAJO
Surovine za baterije so ne glede na njihovo
končno uporabo – ali so nameščene v
telefone ali pa v sisteme za shranjevanje
energije – pogosto povezane s kršenjem
človekovih pravic in uničevanjem okolja.
Pravila o dolžni skrbnosti (due diligence)
morajo zajemati vse vrste baterij, pa tudi
vse vrste podjetij, vključno z malimi in
srednjimi podjetji (MSP). Številna evropska
MSP
dejansko
priznavajo,[1]
da
odgovornost za človekove pravice in
okolje ni odvisna od velikosti podjetij in da
bi z vključitvijo v okvire dolžne skrbnosti
pridobili dodaten pomen in pravno
varnost.

Režim preverjanja dolžne skrbnosti
Režim preverjanja dolžne skrbnosti mora
biti močnejši. Vzpostaviti mora ureditev
odgovornosti
(liability
regime),
po
katerem bo od podjetij mogoče terjati
odgovornost in zagotoviti odpravo
morebitne škode, ki so jo povzročila
oziroma prispevala k njej. Zakonodaja na
področju dolžne skrbnosti mora biti
karseda stroga in preprečiti, da bi
sodelovanje
podjetij
v
industrijskih
shemah
bilo
obravnavano
kot
enakovredno dolžni skrbnosti.
Materiali, ki so vključeni v uredbo
Kemijska sestava baterij se stalno
spreminja: po predvidevanjih bo do leta
2030 40 odstotkov baterij narejenih na
osnovi litijevega železovega fosfata (LFP).
[2] Zakonodajalci bi ravnali kratkovidno, če
v uredbo ne bi vključili tudi drugih surovin,
ki se običajno uporabljajo v baterijah, kot
so baker, železo in boksit, ter v končni fazi
zagotovili, da so vse baterije izdelane iz
trajnostno pridobljenih materialov.
Pismo je bilo naslovljeno na češko
predsedstvo EU, vse veleposlanike vlad
EU, poročevalca in poročevalca v senci ter
komisarja Bretona in Sinkevičiusa. Poslano
je bil tudi slovenskemu ministru za
infrastrukturo mag. Bojanu Kumru in
slovenskemu ministru za okolje Urošu
Brežanu.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.56

POMEMBNO
Podpisalo ga je 36 skupin, vključno s T&E,
Amnesty International, Friends of the
Earth Europe, Bellona, ​Global Witness,
European Environmental Bureau, ECOS in
številne nacionalne nevladne organizacije,
med drugim tudi okoljska organizacija
Focus.
Pismo ministroma
Spoštovani,
Odkar je Evropska komisija decembra 2020
objavila predlog za uredbo o baterijah, se je
potreba po trajnostnih baterijah v Evropi še
povečala. Z vojno v Ukrajini je postalo jasno,
da se mora Evropa čim prej otresti svoje
odvisnosti od fosilnih goriv. Poleg tega so
sozakonodajalci od prvotne predstavitve
osnutka zakona podprli predlagano postopno
opuščanje motorjev na notranje zgorevanje do
leta 2035. Bistvenega pomena je zato hitro
ukrepanje, saj bo trajnostna elektrifikacija
imela ključno vlogo pri prizadevanjih za
zmanjševanje emisij.
Od aprila potekajo tristranska pogajanja,
podpisane
nevladne
organizacije
pa
pozdravljamo dosedanji napredek med
francoskim in češkim predsedovanjem Svetu.
Ob sprejemanju končne verzije besedila pa še
vedno ostajajo določeni pomisleki. Pred
naslednjimi tristranskimi pogovori in glede na
nedavne dogodke bi radi naslovili nekaj
odprtih vprašanj.
Surovine za baterije so ne glede na njihovo
končno uporabo – ali so nameščene v
telefone ali pa v sisteme za shranjevanje
energije – pogosto povezane s kršenjem
človekovih pravic in uničevanjem okolja. Zato
morajo pravila o dolžni skrbnosti (due
diligence) zajemati vse vrste baterij, pa tudi
vse vrste podjetij, vključno z malimi in
srednjimi podjetji (MSP).

da odgovornost za človekove pravice in okolje
ni odvisna od velikosti podjetij in da bi z
vključitvijo v okvire dolžne skrbnosti pridobili
dodaten pomen in pravno varnost.
Ta uredba naj bi postala osnova za druge
zakonodajne pobude za posamezne izdelke, pa
tudi za druge regije v prihodnosti. Zato mora
biti zakonodaja na področju dolžne skrbnosti
karseda stroga, kar vključuje tudi sistem
odgovornosti in zagotovitev, da industrijske
sheme ne bodo obravnavane kot enakovredne
dolžni skrbnosti.
Kemijska sestava baterij se stalno spreminja:
po predvidevanjih bo do leta 2030 40
odstotkov baterij narejenih na osnovi litijevega
železovega fosfata (LFP). Zakonodajalci bi
ravnali kratkovidno, če v uredbo ne bi vključili
tudi drugih surovin, ki se običajno uporabljajo
v baterijah, kot so baker, železo in boksit, ter v
končni fazi zagotovili, da so vse baterije
izdelane iz trajnostno pridobljenih materialov.
Ob tem, ko potekajo pogovori o končni verziji
zakonodaje, vas zato pozivamo:
da zagotovite, da bodo pravila o dolžni
skrbnosti zajemala vse vrste baterij, pa tudi
vse vrste podjetij, vključno z MSP;
da vzpostavite sistem odgovornosti, po
katerem bo od podjetij mogoče terjati
odgovornost in zagotoviti odpravo morebitne
škode, ki so jo povzročila oziroma prispevala k
njej, kot je navedeno v spremembi številka
255 Evropskega parlamenta;
preverjanj s strani tretjih oseb ni mogoče
obravnavati kot enakovrednega učinkovitemu
postopku dolžne skrbnosti, kot je to
predlagano v spremembah 245 in 255
Evropskega parlamenta;
da zagotovite, da bo seznam surovin v Prilogi
X (1), ki so zajete v končno zakonodajo,
vključeval tudi boksit, železo in baker, kot je to
navedeno v spremembah 459, 460 in 461
Evropskega parlamenta.

Številna evropska MSP dejansko priznavajo,

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.57

"Klasika je tisto, kar vsi hvalijo,
a je nihče ni prebral."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.58

POMEMBNO

Kampanja Eno srce
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije bodo
tudi v letošnjem prazničnem času zagnali
kampanjo Eno srce, s katero bodo zbirali
sredstva za njihove socialno humanitarne
programe združene pod imenom Eno srce
- Pomoč družinam, Sapramiškin sklad,
Adin štipendijski sklad, Športnik sem,
Polna šolska torba.
Oblikovali so dva dobrodelna izdelka praznične voščilnice in koledar za leto
2023. Izkupiček od prodaje bo šel
izključno za programe združene pod Eno
srce. Izkušnje preteklih let kažejo, da so
stiske v začetku novega leta med ljudmi
pogosto še globje. Zato si želijo zagotoviti
dovolj sredstev, da bodo socialno
šibkejšim družinam na različne načine
lahko pomagali takoj in nato še vse leto.

Na ZPMS bodo še naprej širili glas otrok,
delali dobre projekte, se povezovali, iskali
poti in vzpodbujali, da otroci in mladostniki
najdejo svoj smisel življenja. Otrokom in
mladostnikom, ki drugače ne bi poznali
zimskih radosti, bodo v zimskih mesecih
omogočili zimovanja ali prinesli darila, v
jesenskih dneh zagotovili polno šolsko
torbo, dodelili bodo toliko štipendij,
kolikor bo Adin štipendijski sklad
dopuščal, vse leto bodo otrokom s
posebnimi potrebami omogočali terapije iz
Sapramiškinega sklada in pomagali
družinam v stiski. Verjamejo, da boste
njihovo
prošnjo
obravnavali
z
naklonjenostjo in z razumevanjem podprli
njihova prizadevanja.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.59

CSR EUROPE

CSR Europe

NOVICE

WEBINAR - DRIVE SUSTAINABILITY & DRIVE+
ATELIER: EU UPDATE ON DEFORESTATION-FREE
PRODUCTS REGULATION
After the publication of the European Commission proposal for a regulation on
Deforestation-free Products, on 13 September 2022, the European Parliament adopted
the proposed ENVI text, expanding the regulation's scope to cover more commodities
such as rubber, palm-oil-based derivates, charcoal and printed paper products.
The European Commission proposed regulation would impose a duty of due diligence on
operators placing specific commodities or products (soy, beef, palm oil, wood, cocoa
and coffee and some of their derived products such as leather, chocolate or furniture)
on the EU market to make sure that the goods have been produced in deforestation-free
countries after 31 December 2020.
In this context, it is crucial to understand how the above regulation will impact the
Automotive Sector and its wider ecosystem. Drive Sustainability and Drive+ are
organizing a virtual informative session addressed to their members and the Drive+
network to better understand the impact of the European Deforestation Regulation on
their business and promote a common approach within the industry.
Monday, 12 December 2022
13:30 15:00
REGISTER

THE COUNCIL OF THE EU ADOPTS THE CORPORATE
SUSTAINABILITY REPORTING DIRECTIVE
On 28th November, the Council of the EU adopted the Corporate Sustainability
Reporting Directive (CSRD), taking the EU a step closer to its climate neutrality goal.
The CSRD aims to end greenwashing, strengthen the EU’s social market economy, and
lay the groundwork for sustainability reporting standards.
The CSRD will affect approximately 50000 companies, including:
EU Large undertakings (listed or not), whose securities are admitted to trading on a
regulated market in the Union.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.60

CSR EUROPE
Large public-interest companies (with over 500 employees) already subject to the
non-financial reporting directive.
Small and medium-sized undertakings, except micro undertakings, whose securities
are admitted to trading on a regulated market in the Union.
Third-country undertakings whose securities are admitted to trading on a regulated
market in the Union.
Third-country undertakings which have significant activity on the territory of the
Union which generate more than EUR 150 million net turnovers in the EU (for each of
the last two consecutive financial years) and that have at least one EU subsidiary
(large or listed on an EU regulated market) or EU branch (more than EUR 40 million
net turnovers in the preceding financial year).
Undertakings shall prepare their management report electronically, as required in
Article 8 of the Taxonomy Regulation. The information shall be identified within the
management report, through a dedicated section. Furthermore, undertakings falling
under the scope of the CSRD will prepare the report following the double materiality
approach on Environmental, Social and Governance matter.
NEXT
Member States are now expected to transpose the directive within 18 months of its
publication in the EU Official Journal. The rules will start applying between 2024 and
2028 in the following order:
From 1 January 2024 for large public-interest companies with over 500 employees
(undertakings that are already subject to the NFRD), with reports due in 2025;
From 1 January 2025 for all other EU large companies that are not presently
subject to the NFRD (with more than 250 employees and/or €40 million in turnover
and/or €20 million in total assets), with reports due in 2026;
From 1 January 2026 for listed UE listed SMEs, with reports due in 2027. SMEs can
opt out until 2028 with an explanation of why the required information is not
provided.
A steppingstone of the CSRD, however, is the introduction of sustainability reporting
standards developed by the European Financial Reporting Advisory Group (EFRAG).
EFRAG officially handed over the ESRS to the Commission on November 22nd: 12
sector-agnostic standards have been published, including both cross-cutting and topical
disclosure requirements.
The ESRS will specify the information that companies must disclose concerning all
sustainability topics. They are mandatory under CSRD and will allow for the first time to
place sustainability and financial reporting on an equal footing. The EU standards include
all sustainability issues under a double materiality perspective, in coherence with the
rest of the EU legal framework (SFRD, EU Taxonomy etc.), and considering the technical
discussions between EFRAG and the international standard-setters. The numerous
feedback received by stakeholders in the summer has been included: EFRAG reduced
the number of disclosure requirements and revised the materiality assessment
approach, removing the rebuttable presumption principle.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.61

CSR EUROPE
The Commission will now work on the dossier and adopt through a delegated act the
first set of standards by June 2023, while the second set of standards will be ready by
30 June 2024 together with sector-specific standards, standards for listed SMEs,
standards for non-EU companies and other complementary information that companies
should report on.
The ESRS will specify the information that companies should disclose concerning all
sustainability topics. Furthermore, the Commission will review the standards every
three years after the publication of the CSRD to consider new developments.
HOW CSR EUROPE CAN SUPPORT YOUR COMPANY
If your company would like to nderstanding, analysing and complying with the
requirements set by policymakers on reporting, due diligence, tax transparency and so
on, as well as meet the expectations of stakeholders, CSR Europe has developed the EU
Alignment Service.
Companies that want to fill existing gaps in their strategy and processes can request the
EU Alignment Service. The service aim is to analyse the expectations set by European
legislators vis-á-vis the performance of your company.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.62

DOGODKI IN PRILOŽNOSTI

RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE
EKO SKLAD
Preko Eko sklada je še odprt razpis za energetsko učinkovitost poslovnih stavb. Za
nepovratna sredstva je na voljo 5 mio EUR, posamezno podjetje pa lahko prejme 20 %
nepovratnih sredstev (oz. do 200.000 EUR po "de minimis").
Podjetje lahko zaprosi tudi za ugodni kredit, in sicer v vrednosti do 80 % upravičenih
stroškov naložbe. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR +1,3 %.
Roka za oddajo ni, razpis bo odprt do porabe sredstev. Več o razpisu in upravičenih
naložbah razpisa tukaj.

JAVNI RAZPIS - PODPORA ZAGONSKIM, MIKRO, MALIM IN SREDNJIM
PODJETJEM PRI STRATEŠKI TRAJNOSTNI IN KROŽNI TRANSFORMACIJI
POSLOVANJA V LETIH 2022-2025 (JR STKTP NOO 2022-2025)
Razpisnik: Javna agencija SPIRIT
Datum objave: 05.08.2022
Rok za oddajo: SKLOP I: 16.1.2023, 15.6.2023, 15.11.2023, 15.3.2024, SKLOP II : 15.4.2023,
15.9.2023,15.1.2024, 15.4.2024
Višina sofinanciranja: do 100%
NAMEN IN CILJ RAZPISA
Namen javnega razpisa je strokovna in finančna podpora zagonskim, mikro, majhnim in
srednje velikim podjetjem pri intenzivnem procesu trajnostne in krožne transformacije
poslovanja, s poudarkom na zasledovanju strateških ciljev učinkovite rabe virov, krožnega
gospodarstva, zniževanja negativnih oz. povečevanju pozitivnih vplivov na podnebje in
okolje, družbo in ekonomsko skupnost ter posledično povečanju produktivnosti in
konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Cilj javnega razpisa je podpreti vsaj 200 zagonskih, mikro, malih in srednjih podjetij pri
trajnostni in krožni transformaciji poslovanja.
UPRAVIČENCI
SKLOP I - je namenjen MSP, ki imajo najmanj 20 zaposlenih.
SKLOP II - je namenjen zagonskim, mikro in malim podjetjem, ki imajo najmanj 1 in največ 19
zaposlenih.
Več informacij o razpisu lahko najdete tukaj.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.63

DOGODKI IN PRILOŽNOSTI

JAVNI RAZPIS - SPODBUDE ZA RAZISKOVALNO RAZVOJNE
PROJEKTE NOO
Do 60% nepovratnih sredstev, oziroma do 300.000 EUR na konzorcij za razvojnoraziskovalni projekt.
Cilj projekta mora biti nov oz. izboljšan izdelek / proces / storitev z visoko dodano
vrednostjo, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v
realnem okolju.
Vsak RRI projekt pa mora nujno izkazovati tudi prispevek k prehodu na krožno
gospodarstvo – vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja in področja
blažitve podnebnih sprememb!
Upravičeni stroški so stroški plač, storitev zunanjih izvajalcev, investicije v
neopredmetena sredstva ter posredni stroški.
Čas trajanja projekta ne sme biti daljši od 24 mesecev.
Projekt se mora izvajati v konzorciju najmanj 2 in največ 3 konzorcijskih partnerjev.
Višina sofinanciranja je odvisna od velikosti podjetja (do 60%).
Rok za oddajo: 3.4.2023
Več informacij o razpisu lahko najdete tukaj.

NOV RAZPIS PROGRAMA ACF V SLOVENIJI
Ker je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko donatorjem prijazno
predlagala, da se sredstva, ki so še na voljo v okviru Finančnega mehanizma EGP,
prerazporedijo na Program ACF, objavljamo prvega izmed dveh načrtovanih razpisov.
Javni razpis za srednje projekte v vrednosti 421.300 evrov je odprt od 14. 11. 2022.
Prijavite lahko projekte s področja demokracije, človekovih pravic, vključno z enakostjo
spolov, socialne pravičnosti in podnebnih sprememb v vrednosti od 5.000 do 50.000
evrov. Rok za prijave: 23. 1. 2023 ob 12. uri. Več informacij o razpisu lahko najdete
TUKAJ.

PROGRAM EU KOMISIJE ZA 2023 VSEBUJE 9 POLITIK NA
PODROČJU ZELENEGA DOGOVORA
Evropska komisija je 18. oktobra sprejela delovni program za leto 2023, za vseh šest
glavnih ambicij iz političnih usmeritev predsednice Ursula von der Leyen.. Program
vsebuje ambiciozne ukrepe za odzivanje na krize ter se osredotoča na zeleno in digitalno
preobrazbo.
9 novih pobud politik (od 43) za področje Zelenega dogovoda postavlja nove smerice za
preobrazbo gospodarstva, varovanje podnebja in okolja: 1. Trg električne energije, 2.
Obnovljivi vodik, 3. Zmanjšanje količine odpadkov, 4. Nove genomske tehnike, 5. Dobrobit
živali, 6. Trajnostni prehranski sistemi, 7. Zdrava tla, 8. Okolju prijaznejši tovorni paket,
9.Trajnostni promet. Več preberite TUKAJ.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.64

" Kogar koli lahko naučim, kako
lahko doseže, kar koli hoče.
Težava je v tem,
da nihče ne ve, kaj hoče."
Mark Twain

Foto: Gregor Salamon
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.65

NOVO

PREBERITE OTROKU PRAVLJICO

Zmajček iz Žabje vasi in Miška Pariška
Miška Pariška / napisala Anita Hrast;
[ilustrirala Tjaša Čuš]. - Maribor:
Nabium, 2017. - (Zbirka Srečna vas)
ISBN 978-961-285-647-2
Cena: 19,99 EUR
Zmajček iz Žabje vasi / napisala Anita
Hrast; likovno opremila Nadja
Osojnik. - Ljubljana : Nabium, 2022. (Zbirka Srečna vas)
ISBN 978-961-07-1029-5
Cena: 19,90 EUR
Za naročila pišite na naslov:
info@nabium.si ali pokličite
Kontakt 031 344 883

Miška Pariška je znana mišja gledališka igralka, ki že
več let išče veliko ljubezen, da bi lahko bila srečna
do konca svojih dni. Mišek Kravatnik jo osvaja že dlje
časa, iz Srečne vasi v mesto pa pred gledališko
predstavo pride neroden Mišek Pišek. Le za koga naj
se odloči mlada mestna dama?

Ali ste vedeli, da lahko mali Zmajček širi ljubezen?
Pa ne samo to, tudi povezuje družine, odganja
skrbi in leti nad širnimi travniki, ko se z njim igrajo
vesele družine z otroci. Knjiga vsebuje ob pravljici
še Dejstva o žabah in Smernice za izdelavo
papirnega zmaja. Fotografije je prispeval Dolar
Media, Jan Dolar, s. p.

Odgovor poiščite v knjigi MIŠKA PARIŠKA, ki bo
razveselila tako majhne, kot velike ljudi.

Povabite Zmajčka iz Žabje vasi v vašo družino in na
vaš travnik!

Naročite svoj izvod Miške Pariške!

DR. ŽIVKO BERGANT JE IZDAL NOVO KNJIGO
ZAVEDANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN POSLEDICE:
EKONOMIKA NA PODLAGI DODANE VREDNOSTI
Pri založbi Springer je izšla
strokovna
monografija
Accountancy
and
Social
Responsibility: An Innovative
New
Approach
to
Accountancy Theory and
Practice. Je prva knjiga
slovenskega
avtorja
o
računovodstvu, ki je izšla v
angleškem jeziku.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.66

VABILO

IRDO članstvo

POSTANITE ČLANI!
V Evropi je trend, da se odgovorna
podjetja in organizacije odločajo za
članstvo v organizacijah, ki krepijo
družbeno odgovornost. Na ta način
pridobijo večji ugled, lojalnost kupcev,
večjo motiviranost zaposlenih za delo,
boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi
poslovnimi partnerji. S tem povečujejo
svojo konkurenčnost, svoj socialni in
poslovni kapital ter inovativnost.
Člani inštituta IRDO so podjetja, ustanove,
organizacije in posamezniki. Združujemo
se v Svet članov, ki podpira delo inštituta
in
podaja
razvojne
usmeritve.
Izmenjujemo znanja z različnih strokovnih
in poslovnih področij, osveščamo o
pomenu družbene odgovornosti ter
povezujemo gospodarske, socialne in
druge interesne partnerje z namenom
izvajanja in ustvarjanja projektov za več
družbene odgovornosti v Sloveniji in v
tujini.
Občasno organiziramo srečanje članov
inštituta, člani pa so vabljeni tudi na druge
dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V
inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo
več kot 80 članov ter partnerskih
organizacij.

Med njimi so tako velika, kot majhna in
srednje velika podjetja, ustanove, zavodi,
organizacije in številni znanstveniki,
strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci…
Med kolektivnimi člani so podjetja in
organizacije, na srečanjih sodelujejo člani
vodstva ali posameznih strokovnih
področij, člani uprav ter predsedniki večjih
slovenskih podjetij, organizacij in ustanov.
Člani
posamezniki
so:
študenti,
raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in
vsi, ki se zavedajo pomena družbene
odgovornosti in jo zato sorazvijajo.
V inštitut IRDO se lahko kadarkoli včlanijo
pravne osebe iz gospodarstva in
negospodarstva (kolektivno članstvo) in
posamezniki (individualno članstvo), ki
podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o
kolektivnem članstvu ter spoštujejo
pravila inštituta.
Inštitut IRDO je nacionalna partnerska
organizacija evropske mreže CSR Europe,
preko katere naše člane dodatno
informiramo o novostih na tem področju
v svetu. Več: www.csreurope.org

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.67

SODELUJTE

IRDO članstvo

ZAKAJ POSTATI ČLAN?
Inštitut IRDO svojim članom omogoča naslednje pravice in ugodnosti:
sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta,
promocija člana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in
drugih publikacijah inštituta,
sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogočajo
izmenjavo izkušenj članov inštituta,
brezplačen dostop do primerov dobre prakse s področja družbene odgovornosti,
brezplačna udeležba na srečanju članov inštituta,
brezplačno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih članov inštituta, aktualnih dogodkih
v Sloveniji in tujini, poročanje o aktualnih temah…),
brezplačen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za člane, partnerje
in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami članov in drugimi
novostmi),
s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri načrtovanju dejavnosti Inštituta,
seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s članarino,
dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje,
izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte).

Prispevajte 1 % dohodnine inštitutu IRDO za delo z mladimi in
sodelujte v aktivnostih inštituta IRDO.

Namenite inštitutu IRDO 1 % dohodnine za delo z mladimi v javnem interesu pri IRDO in za
razvoj družbene odgovornosti.
Več:
https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?
category=namenitev_dela_dohodnine_fo
ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije:
IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti;
Davčna številka: 46107657,
Odstotek (%): 1 % (ali manj, če nameravate 1 % razdeliti tudi med druge upravičence)
Prosimo vas, da bi izjavo oddali čimprej.
Iskrena hvala za vašo pomoč in podporo.

IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 9/XV, november 2022, str.68

IRDO

MOZAIK
Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja
o družbeni odgovornosti in njenem
vplivu na različna področja našega
življenja, dela in okolja. Po svojih močeh
se povežimo pri iskanju
rešitev in
njihovem
udejanjanju
ter
tako
prispevajmo k trajnostnemu razvoju.

K DRUŽBENI
ODGOVORNOSTI LAHKO
POMEMBNO PRISPEVATE
TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI,
POSTANITE NAŠI ČLANI!
IRDO
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Cesta 13. julija 65 A
1261 Ljubljana – Dobrunje
Tel.: 031 344 883
E-pošta: info@irdo.si
www.irdo.si